Letopis atice Slovenske m leto 1876. Založila iu na svitlo dala MATICA SLOVENSKA. Tisk Blaznikovih dedičev v Ljubljani. irropi Matice slovenske za leto jlst /a Založila in na svitlo dala Matica slovenska. =§BŠ= Tisk Blaznikovih dedieov v Ljubljani. 187«. (l 5fe\1 Podučni in zabavni del. Uredil M a k si m i 1 i jan Pleteršn i k, «. k. gimn. profesor. / loj P?®)*’ 01 c? O 2 i G * J Slovanski elementi v Veneli. m. Spisal Davorin Terstenjak. Predgovor. HliJčenermi občinstvu podajam tukaj tretjo razpravo o jeziku starodavnih Venetov. Razloženih je v njej mnogo novih besed, več uže razjasnjenih pa potrdujejo primere iz ruskega in litovskega jezika. Ko sem prvi dve razpravi pisal, nisem sče tako srečen bil v roke dobiti Dal jev izvrstni slovar velikoruskega jezika. Ko sem ga prebiral, našel sem v njem obilo besed, katerih ne poznajo drugi slovanski jezici, in katere šče nam je ohranila tudi venetšČina. Take besede so, postavim: buzarar — buzanit, gondolar — gudit, bon dola — bon d a, montar — mutusit, baca-giar — baku lit, c h izza — kyčka, gheta — g ati, po-naron — punjara, cisoria — čižalo, zavariar — ča-verčt, balza — balda, meledia — meledit, buretelo — buravit, bogiure — bagat, bondolo — budy 1, gri-gnada — gruna, bagagia — bagana, scantinar — skuti t, gr a mit a — kromiea itd. Te besede opovrgavajo trdenje onih, ki mislijo, da so evidentno slovanske besede v venetsčini prišle iz dobe slovanskih naseljevanj ob adrijanskem primorji. Mnogo uže v prvej in drugej razpravi razjasnjenih besed po-pričujem v tretji z ednacimi v ruskem jeziku in litovskem. Tako postavim sem patavinsko besedo crielo, Schoos im Netze, uže v prvej razpravi iz slovanskega: krilo tolmačil, ali pozneje sem našel, da tudi Rusi imenujejo „stčny nevoda‘‘ —: krylo, dalje sem venetsko: dromnn, Raa — Mastende, v drugej razpravi razložil iz slovenskega: dr eni el j, ali našel sem pozneje, da ruski jezik tudi pozna: dr cm, dr um v pomenu žrdi za jadrila. Ne more se mi tore ponavljanje oponašati, marveč mora se spoznati, da uže razložene besede z novimi dokazi podpiram. Mislil sem, da mi bode mogoče v tret jej razpravi arhaiologično stran venetskih starin obdelovati, a ne mi bilo mogoče, ker potovanja v Benetke, da tam ostanke venetskih starin sam vidim, ni mi dopuščalo zdravje, čas in — premoženje. Gotovo pogrešajo čestiti čitatelji v vsili tih razpravah točen system, in jasno urejenje, tudi to izvesti ni mi dopuščalo zdravje in pa literarni pomočki, katere neredno dobivam iz daljnih krajev po prijateljskih rokah, ali katere si le počasoma zamorem nakupiti, kedar mi Bog blagoslovi polje in hlev. Kder sem nove primere navel, sem naznamljal, in sicer 1. označuje prvo razpravo tiskano v matičinem letopisu 1874. II. pa drugo razpravo tiskano v istem letopisu 1875, pristavljene arabske številke kažejo na stran, na kateri je uže bila beseda razložena. Zel6 zanimivati bi vtegnili prilogi, katerih edna razpravlja nekoliko besed iz škipetarščine, druga ostanke iz jezika ar-morskih in britanskih Venetov. Mislim, da sem jezikoslovcem ključ v roke dal, kako bodo zamogli odpreti jezikovski zaklad jezika starih lllyrov, in mu odločiti mesto , katero ima v jezični skupini indogermanski. Na Ponikvi 1. januarja 187G. Vonotsko-ruske besedo. Buzara. Buzara Bocrio tolmači v: baia, Spass, Schcrz, frascheria, Possen, frottola, scherzhaftes Lied, inezia, Albernheit, Ungeschick-lichkeit, cosa da nulla itd., buzara, adjectiv, bubbolato, belistet, iibcrlistet, frodato, betrogen; buzarar, frodare, ingannare, hinter-gelien, buzaro, marmochio, mingherlino, scrieciolo, kleines Btib-chen, Rotzbiibchen, buzaro n a, puttanaccia, Schlampe, Ilure itd. Pismena italščina teh besed ne rabi. Čudovito je, da edina ruščina pozna ednake besede: buzy, byzi, Ranke, List, buzun, byzun, ein unverschamter Monsch, volokita, ochotnik, Hurenjager. Primeri ešče dalje rusk. b u z o - v a t, buz-anit, buz-anut, balovat koga, Jemanden zum Besten, Narren haben, scherzen, izvadit koga, Jemanden ausriehten, ver leumden. Isto, kar buzara tudi v vcnctščini označuje: b ud e la, in sopet se vjema rusk. budara, dylda, geckenhaftes Weib, ro-slaja neuklužaja baba. Gondolar, zimbellare, locken, lusingare, schmeiclieln, liebkosen, allettare con inganni; sto besedo se vjema ruski: gudit, iz gfjdit, man it, cin e m Avinken = locken, Istivo klonjat k čemu; korenčka: g:jd, spielen, primeri nemško: einem etvvas vorspielen; tudi v obliki: gliondo-1i z a r navadno. Ghiado, ausserste Kalte, iz: ghiado, in to iz: glato, primeri rusk.: golot, led, Staroslov. gh>t-ČM>, cisig. Bondola, brombola, sonaglio, Schcllc, rusk. bonda, zvonček na vratu skota — goveda, konja. Montar, ad II. 94. salire ad alto , ruski: mutusit iz: man - mon t us i t, metatsja, mečetsja, iz te besede montone, Sehafbock, proprie, Springer, ital. montarc, bespringen. Bacagiar, za: bacagliar, sehw{itzen, plaudern, rusk.: bakulit, govoriti, bakulničat, besedovati, bakunja, govorun, štajerskosl. ba-kanja, Pralilhans, Grossspi-eeher. Prontoni, diconsi le funi, chc si legano di qua e di la delle teste delle ma-chine, che s’ inalzano per tirar pesi; ta beseda se vjema se staroslov. pi-Q,t'i>, novoslov. prot, protje, vimen. Venetsko-italsko corda*) pa primeri litovsk. k a r d - e 1 i s, ein starkes Tau z um Anbinden der Holzfliisse, meist aus Reisern. Cldzza, chizzeta, la temina del eane, ruski: kyčan, pes, kyčka, psica, rusk. : kyčat, latrare, staroslov. skyčij, latro, litovsk. szaukiu, schreie. Birrachio, leto Btaro tele , primeri ruski b i r j u 5 - o k, godovaly byčok , ein Jabr altes Stierlein. Borra, borraccia, Scheervvolle, rusk. bora, bori n a, borok, morščina, grobes Gewebe, venetsk. bor in a, Zwillieh, rusk. borina, skladka tkam., srbsk. bora, Falte. Golena, termino idraulieo, ripa bassa del fiume, tedaj za g a len a, ker ve-netsč. glasnik a rada stopnuje v n, primeri slovanski: galo z vokalnim predudarkom: i-galo, Ufer, novosl. žal o, idem. Zaradi vokalnega predudarka primeri staroslov. izgaga, novosl. zgaga. Patan, busseto, Polierholz, orodje črevljarjev, rusk. patlat, kosmatino dret. Lastru, pietra di superficie piana, Felsplatte, ruski: last a, ploskost, rav nina, lastit, pokrivat, lost, Sehiefer. *) C o vda v venetše. pomenja fune, Strick, Lcinc, v latin. c h o r d a lc struna, iz grškega Dnnn, tedaj c h o r d a, Darmsaite. Po Dalju tudi ruski mornarji imenujejo gož iz trt, s kterimi ladje privezavajo: korda, menda je korda pravenetska beseda. Grongolar, iz groncolar, rumore, che fa 1’ acqua bollendo, ruski: grukat iz: g r {j, k a t, rauschen. Stopiti, lucignolo , VVerg, Docbt aus Werg, Flachs, rusk. st. o p in, ldop-kovaja prjad. Lat. s tu p a, qua amphorae firmari solent, cum ex-struuntur (Festus). Marsina, velada , Hiille, Dečke, v litovsČ. marsz-ka, Hiille, Dečke, Ueberzug. Braga, ad II, 61. Spange, Zwinge, rusk. bragi, kanati (Stričke), kojimi opojasyvajut sudno, s kteriini opasajo ladjo. Gheta, stivalina, rusk. gati, porti, štany, sopoli, vse poznamenovanja za škornje. Baldracca, Schlampe, ruski: b a 1 d a v i n a, Schlamm, primeri venetsk. s 1 o d r a, Schlamm in sl o dr ona, Schlampe, Ilure, slov. žlodra, Schlamm. Baldon, Klachel-Priigelsuppe, slov. balda, Priigel, rusk. bal da, molot, palica, dubina, Priigel. Marelar, das trockene Ilcu in Haufen leffen, ruski: mar, riasip, šopka — Haufen. Musu ad II, 92. iz m uci a, in to iz prvotnega m uk j a, os, Mund, sansk. muk ha, os, litovsk. muko loti, mit der Zunge an den Lippen spielen, (Geitler, litausch. Studien str. 96), afgansk. muh, facies. Tarobara, Plappercr, ruski: ta ra bar it, plappern. Lenza, iz lendia, muža, zato se Benetki velijo: Bola di Le n za, rusk. Jia^a = staroslov. len d a, boloto z jaminami, postojannaja luža, močizna. Ponaron, gran pollajo, grosse Huhnersteige, rusk. p u n j a, p u n j a r a, spletena klet. Bozzo, iz boccio, Bienenstock, rusk. bokanec, cin Pflock, dcr zum Bienenstock verwendet wird. liagar, seapellare, bcschneiden, besonders dic Rebenstengel, rusk. ragat, česati, skubsti. Torina, vaso, per uso di riporsi iti tavolla colla mineštra, rusk. tara, po-sudina, bučku, ukladka, slov. tarna, Schatzkasteu. Gada, ad II, 110. za: geta (mantnanska beseda), Schoos, Unterleib, primeri kašubsko: z o t, želodec. Cisoria, galloria (patavinska beseda), Gesehrei, rusk. čižalo, Sohreier. Zavariar, farneticare, irre roden, ruski: čaverčt, govorit v jalo, schwaeli, matt reden. Pivaro, charadrius pluvialis, ime ptice, rusk. pivik, čajka, Kiebitz. Petmta, urtatura, Stoss, p e tar, stossen, rusk. p etati, bit, udariti. Beco, kozji samec, ruski: beke, kozelj. Cotego, strumento di legno fatto per prendere i sorei (podgane) rusk, k lita t, zavrtivat, k u ta, razsoha, k u t a s i, pletenici, kutak, dvrnaja zavrtka, k uta s, žnura z vezkami, sama poznamenovanja, ki se vjetuajo s venetsk. cotego, calappio, Schlinge. Balza, iz baldia, Fussfessel, in ta je bila prvotno razkalan hlod, ki se je živinčetu na noge vtaknol, rusk. bal d a, lesnaja krivulina; veli se tudi venet.: Cepo, Fussfessel, po pravem razcepljeni les, ki ae kot klupa dene živini na noge, ruski copri,, vrv, cep-ka, Haken, iz cepim, spalte. Zapet, marra, Jiithaue, rusk. capela, Gartenhaue, eesk. capa, Grab-scheit. Zitto! silenza! taci! rusk. cytb, molči! Tugar, za tucar, mormorare, rusk. tu kat, krachzen, tulcaly, grači, Kriihen. Trapola, Mausfalle, rusk. trapi jat, trapit, popadat, ugoždit, starostov, trap, Grube. Mugnegar iz mugnecar = munjekat, masticare, lcauen, rusk. mu nit, mulit, ževat, nadojedat, tret. Meledia, tardita, ruski: meledit, odlagati, ne hitro pristopiti k delu. Buretelo, Blindscbleiehe, iz b u r a tar, zappeln, zucken, beuteln, rusk. burit, brsat, kidat, valit, povrgat, burovit, ne svobodno vrtitsja. Crica, dissidio fra persone di parere contrario, rusk. kri k at s j a, srdit se. Piria, infondibulo, rusk. p ur it, točit, lit, cedit, glasnik u v venet, se rad spremenja v i, primeri venetsk. pita, slov. p uta, kokoš, srbsk. piri j a, levak; primeri šče litovsk. pyl-ti, eingiessen. Pentola, Topf, rusk. pantjuška, derevnaja čaša. Ganzare, iz ca n tiar e, bulden, ruski: kan ti t, ljubit, sansk. kanta, arna-tus za kam ta, ruski: k a in očk a, Liebchen, sansk. kam,amare. tStroponi, vincastri, Bindruthen, malorusk. strop, vrv, gršk. rrr^dcfog, lito v. strypainis; Bandgras; strypas, Wurfkniittel. Pinza, iz pintia, SchichtHemmel, rusk. pitelka, krugli lomot hlčba, bulg. pita, Kuelien. Dandaro, ein kleines dickcs Kind, rusk. dundak, tolstjak. Poggio, Hiigel, Anhohe, rusk. pugovina, holmec, slov. p o gel, Hiigel. Becanela, scolopax gallinula, rusk. bekas, scolopax gallinago, ptič. Pinco, Dummkopf, rusk. pem., oluh, durak. Bogiure, scintelle, rusk. bagat, glimmen, bagač, pod pepelom tleči ogenj, sansk. bhadž, luecre, grsk. , ceJie!(imxa, anas boschas. Ghigneto, tudi ghigno, tacito sorriso e talora sardonico, elii raostra (li non eonvenire con quello, chc altri dice, bohniscb liicheln, hinterlistig lacheln, starostov. li y n — iti, decipere, h y n a, fraua, slov. srb. h i n i t i, idein ; eh na početku italšč. zmeni v ght primeri gbearcbia = cliiarchia. Sbrodichio, muza, ruski brodnica, židkaja grjaz, litov. brada, Pfiitze. Scrocano, ein spitzigor Pflock, rusk. kr o kan, kopan. Pachia, tango liquido, pachioso, grasso, pingue , rusk. poii -va, vrlina tolsča zemlje. Slepar, collafizare, rusk. šlepnut, udarit s pestjo, Slep, udar. Cochia, Streichnetz, rusk. k u e - k i, lovuska v'i. ustali rek na rybu. Land/ra, ein sehmieriges \Veib, rusk. land-eha, Mastsau, tudi po Dalju mastna debela baba, srbsk. landra, Sclimerliaut. Svioca, burla, berta, Scherz, Posse, rusk. sme kat, smyslit, einem etwas andichten, s m ek a n j e, smyšlenost. Chiossa, beri čiosd, blennius Pholis (Linče), ime ribe, ruski: čoša, cyprinus barbo. Pignola, iz pignola, anas strepera (Linee) rusk. p i galica, pigalka, pi-golka, vanellus, Kibitz. Sgalond, hinkend, iz scalonA, rusk, kaleka, maloruski: kalika, liSoni kakega člena, kol-ča, hrom. Rugna, altercazione, rusk. rugna, idcm. Chieson, tudi schieson,*) iz: chiecion, se dice ad un uoino, clio abbia mol-ta capellatura cd arruffata, slov., kyka, k očk a, bulg. kika, coraa, srb. čica, (koza cicoglava), tore = kičon, čičon. Bagia, Spass, Scherz, ruski: bagand, tarantan, Plapperer. Gnuca, in n u c a, occipite, rusk. n i k a, n i 6 - k a, n i č - e, tyl. Baratar, durch Tausch, Wechsel, llandel etwas profiticren, tudi prešlo v italšč.; rusk. baryš, polža, korist pri kuple i prodažč, v torgovlfi, oborotali itd. Sculier, žlica, Boerio misli, da je sculier iz lat. cochlear, ali iz co-eh le ar, je venetsk. ital. cucchiara, žlica, tedaj sculier iz posebnega themata, in po mojem mnenji iz: škola — škol-ka, Muschel, ker žlice imajo podobo škollc, in so školke tudi rabili za žlice, zato so uže stareji filologi cochlear iz cochlea izvajali. Skol-ka (Muschel) je znano v staroslov. srbšd. bolg.; korenika skal, runden, drehen, winden, gršk. (rxoh(tg, iz te korenike rusk.: skula, okrogla kost, s kul, Ofongewolbe, s ko lit, skulit, sich beim Ileuleu zusamrncmvinden , wie es die Hunde thun, skulit, kučitsja, sich zusammenschrumpfcn, zato Rus s kol ko tudi imenuje: vitok, vitoška, iz viti, primeri analog, sansk.: khadža, Loffel, iz khadž, quirlen, winden, venetsk. s cula, zvinjen, verrenkt. Ganzo, iz gandio, Spange, sansk. gandh, lassen, festhalten , latinsk. bend, v pre -bend- ere, rusk. g a n d a b i t, g o n d o b i t, pripasat. Zanzara, tudi zenzala, Miieke, Schnacke, se vjema se slov. žužala, žu-želica, iz: žanžala, sansk. gandž in gudž, sonaro, litov. zinzeti; zanzara, zen sala, je tore na slov. glasovala stopnji. Bondolo, tozzo, dick und kurz, rusk.budyli>, iz: bondylb, ein dicker, lsurzer Klotz, penek, kol. *) Glasnik s venetšč. rada na početku besed pritekne, tako govori: slenguazzar v ital. lingueggiare, slarghizar = italj. larghegiare, slofa, italj. loffa itd. Coco, jajce, rusk. koka, idem, slovašk. kuko, jajce, tu ešče prideni slovensk. k o k o v i c e, orchideae, Pflanzen mit hodenlormigen Knollen. Tajtaro, Klotz, Block, rusk. topT>, vrhni konec dreva. Vole.gn, iz v o lic a in to iz valika, ein Netz zum Fische sammeln, primeri litov. valyti, su-valyti, zusaramenbringen, sammeln. Grignada, po Bocriu počasna vožnja z gondolami, primeri rusk. gruna, pobčžka meždu chodoju i polnoju rysju, Lauf, Falirt, die die Mitte zwischen Gehen und Laufen halt, grunitsja, langsarn fahren. Maroni, rujavi kostanj, sera uže primerjal k rusk. m a rit, fuscum facere, ruščina iz tega themata ima več besed za poznamenovanje rastlin, ki imajo ali rujavo barvo, ali lastnost rujavo barvati, tako: mar en a, Rubia tinctorum , mar o da, Gesichtsrose, dikaja m ar en a, aspe-rula tinctoria, rubia peregrina itd. J3aita, Hiittc, primeri ešče rusk. bat ur a, veža, b a točka, tesno nizko stanovalisče. Panchiana, favola, panelu ar, ciarlare, hrv. puča iz panča, Marchen, rusk. p uk-tat, iz pank tat, govorit, rusk.: pučuha iz: pan-čuha, vraky, sinnloses Geschwatz. Giada, Knoten iz glada in to iz gr a ta, sansk. gr a ti t ha, geknotet, slovašk.: po-grata strop nad ambarom. Trepo, criocca, lustige Gesellschaft, litov. tar p ti, gedeihen, sansk. tar pati, erfreuen, tar pan a, erfreuend, gršk. rtijnm, ercjuicken. Metath. oblika trepo govori za slovanskost besede. Meliga, pšeno, proso, prideni šče rusko: mala j, pšenoe tolokno obič. pišča čabanov, litov. m a ln a, Hirse. ad I, 49. Languro, rod paštera, EidecliHengattung, uže Plini ju znano, kateri poroča, da so tudi mislili, ka iz scavnice te živali so napravlja jantar. Rus imenuje z besedami: JLaryxa - yma, JIflryH = staroslov. lang-uha, 1 ang uš a, langun - gada', žabo, kuštera, vsako ,,čvetero-nogoje životnoje, kotoroje hodit ljagami, pryžkami, slov. langat, litovsk. lingot, ivackelnd gehen, v mantovanščini: lin gor, lacerta. Dalj pravi, da je Jiaryxa = skakuha. Ciacco, porco non castrato, meresec. Ker Slovani ne kopij ene živali, kakor: žrebca, ovna, meresca imenujejo celak, vtegne ciacco biti iz cčlak po vokaliz. b>, primeri venetsk.: sodo = solido, voto — volto. Vendar tudi lehko iz č i 1 a k , č u 1 a k na Dolenskem po Zalokarji čulek, aper, in tore sorodno s litovsk. kuilys, aper, sansk. kola, aper, gršk. jjopioc, irsk. cullach, aper. II. Nova pričala iz slovanskih jezikov k uže razloženim venetskim besedam. Bissa, bissato, od II, 8. kača, in ogorek, Aalfisch, iz: pisci a, pisci at o, kervenetsč. rada glasnik p spreminja v b, postavim: 6iso = lat. pisuni grah, žirognolo = lat. prunus, ital. prugna, semire — sempre. Pri tej besedi šče prideni: slovaški: pisk-or, rusk. pyskarit, brosat, schliipfen, ausglitschen, rusk. piskar, p is kor og, životnoe rodu ugrej. Tedaj pomen: sklizek, schliipfrig, ausglitschend , lubricus. Da je ta razlaga verojetna, pričujejo: rusk. skolzok, Aal, poprav cm : lubricus, der schliipfrige, sližt, riba: Blennius iz rodu ugorjev, primeri: s m o k , anguis, iz smukat, schliipfen , venetsk. smučar idem. Nogici. ad H, 17. Razlago glej v drugi razpravi str. 17., 18. in šče prideni rusk. n o z - i t, n i z - a t, n a b adat, natikat na ost, n o z - m a , j a z-vina v zemlji, iz te korenike pers. niza, hasta, armenski : n i-zak, bodilo, kopje, škipet. n i š t e r , Lanzette. Atuchio, Haufen, rusk. m a k - u š a , m a k o v k a , vrhuski, vršniki. *) Castagna. od II, 24. Prideni šče rusk. k o s t r u b a t i, šerhovati, hirsutus. *) .Sansk. m uk h a os, Mund in muero , primeri analog, staroslov. r 'l, t T>, opcx, slov. rt, muero, rusk. rot, os, eeslc. ret, goreuje-luž. rot, os, in rostrum. Letopis 187G 111. 2 Galuna, ad II, 27, 28, 29. Schildkriite; obširno razlago glej v drugi razpravi str. 26, 27, 28 iz koreniko gal, sonare, in primerjaj šče: rusk. galanit, Sumit, kričat, želeja, ž e 1 e d r., ž e 1 o n k a , trubka, dudka, ž e 1 v i t, treskat. Ancrogia, ad II, 31. cine sieche Person, prideni šče rusk. k or za, korzuha, ein altes Weib, italsk. iz venetsk. mutato g in i ancroia, brutta veccliia, korenika kr g, primeri staroslov. krgost, mollities, k r ž d a t i, c r o g je metath. oblika. Anguria, ad II, 40, 41. ijgorelc, ugorek, Gurke, ima Helm (Culturpflanz. 274) za per-sinskoarmensko besedo; da je slovanska in označuje isto, kar sansk. 6 a r b li a t a , kteri besedi primeri srb. k r b a n j, tikva, buča, in: k u k u m a r, dic gekriimmte Frucht, ne treba daljega dokazovanja. Cesto, Staude, Biischel razun rusk. k u s t a, virgulta, šče prideni litovsk. ko uk st as, Gestrauch. Znano je jezikoslovcem, da litovšč. pred st rada vriva k; staroslov. k u s t T>, virgulta. Branca, ad II, 62. Klaue; šče je opomniti, da uže Plinij besedo pozna: branca leonis, Lihvenklaue. Vsi filologi imajo to besedo za nelatinsko, bran k a je slov. beseda. Sredovečni pisatelj Jo. Villanius rabi: branca v pomenu Vogelklaue. Branca iz beri}, je: die Fassende. liuga, Strasse, Gasse, iz r u v a, ker glasnik v venetšč. in italšč. rada spremenjata v g, na primer: nga. = uua, sergente = seruente, golpe = «olpe, iz r u g a franc, r u e , Gasse , prideni šče litovsk. r a u v a, Strassengraben, iz korenike r u , ruti. Patacheo, vivanda composta di farina e mele, primeri rusk. p a t o k a , me-dovaja sleza. Poltichio, ad II, 83. Koth, p o 11 i g 1 i o s o , schlammig, slov. polt, Schmutz, srb. p u t- n je vina, squalor. Naj se ešče omeni, da ital j. polt a, Brei, Muss, nema nikakšne zveze a poltichio, ker pol ta je grško- ital. nitheng — pulte, iz nolka, verso; quia lit versando, dum massa liquida nahTnai. Lagno, Klage, prideni šče litovsk. 1 6 -1 i, schimpfen, slov. 1 a j ati, starostov. 1 a.j, Tadel. Carpia, v mantovanšč. klešč, v patav. pajek, srbsk. k r p c 1 j, Schaflaus, slov. krpelj, Scliotlaus. Kakor smo culi, korenika : k a r p , označuje: zarezat in vijat, zato krpelj klešč, ker se zareže v kožo, in carpia, pajek, ker krpa staroslov. ker pa, textura, primeri rusko : t e n e t n i k , pajek, ker prede t e n e t o. V pata-vinščini : car p e ta, oblačilo, starosl. krpi na, Lappen. Zagat, mant. ježica, srb. ca gr i e, corium , prideni šče srb. cegar, Črevljar, ker cagrijami opravlja. Adano, ad I, 48, 49. H, 107. accipenser huso iz adit, stecben, v močni obliki fjdit, zato ijdica, liamus, prideni šče slov. v - o d = staroslov. q,dr>, Spitz-haken, orodje, s kterim zemljo kršijo, krčijo. % Bara, Barena, Sehlamm, Sumpf, prideni šče litovsk. bala, Morast (Ooitler, J,it. Stud. 62) brv. b a 1 e g a, Koth ; bar a in bal a je ednoisto, »• stareji glasnik. Or o, ad II, 112. oaum, proprie odrez, prideni šče rusk. or-mo, Sclinitt mit dem Pflugo. Piron, iorchetta, srb. pirun, G-abel, prideni šče rusk. pyron'i>, železni šip, ost, pyrjat, bodat, pyrT>, Sticb, pyrjala, Stichwaff'e, tedaj ne tujka, nego praslovanska beseda. Celegha, = 6 i lika vrabelj, ako ne ljubo = sansk. č arak a, liaclistelze, litovsk. k c le, idem ; tedaj: mobilis, primeri: motacilla , ciilo ■ moveo, šče zna služit rusk. čilikat, čiliknut, kričat po vrab-Ijevem, srb. čalačem, čalakat, larmen, scbwiitzen, plappern. Criola, iz eri vol a, ker Venetčan glasnik v med dvema samoglasnikoma izpahne. Crivola pa je nastalo iz cripola, ker glasnik i> ve-netšč. spremeni v v, primeri iive iz upe, bčela. Je pa criola po Boeriu : „arnesc a guisa di paniere o cesta rivolta, formata di vimini disposte come quello delle gabie“; tedaj isto kar slov. kripa, ein 2* aus Weidenruthen geflochtenor Wagcnkorb, Wagenflechte. Koreniko krp smo uže spoznali v pomenu: winden, Hechten, weben. Cliiacolar, ciarlare, cianciare iz c 1 a c a 1 a r, ruski z navadno prostli. k a 1 a k a t, besedovat, govorit, litovsk. klaugeti, schwatzen. Bisto, quantita di filo avvolto nuli' aspo o sul guindolo, Strehne, Gebind, (iarngewinde , brž ko no za v is to, iz viti, winden, starostov, viti., res torta, s bi bil epent. kakor v besedi mčsto iz koreniko mit, liabitare; veli se bisto tudi matassa iz motati, winden, weifen, m o t ovilo, I laspel. Coccia, coccola, cucuzza, ad II, 41, 42. t,ykva, buča, slov. na Primorskem: koča, kocka, buča, rusk. kukiš, dulja, pyrus communis. V prvi razpravi nisem ešče do gnal prvotnega pomena te besede, mislim, da sem sedaj do jedra prišel. Coccia, coecola, cocuzza, mora isto koreniko imeti, katero venetsk. coca, rusk. koka, slovašk. kuko, jajce,'srb. koke, pudenda muliebria, slov. koko vice, PHanzen raithoden-forraigen Knollen, alb. ko k k e ta, Hoden, iz slovanšč., in te so vjo-majo zč sansk. ko§a, jajce, vendar sansk. k o (ja, jajce, ni prvoten pomen, nego ta je : Schale, Geliiluse, kar tudi sansk. koc;.a izraža. To pričuje venetsko tudi italj. coccio del granchio, die Krebsenschale, koka, jajce je tedaj die schalige, mit einer Schale versehene, in ruski kukiš, tudi škipetarsk. koke j a, Birne, gruška izraža isto: die mit einer Iiinde, Schale versehene Frucht, tore tudi: coccia, k o č k a ni drugo nego : die schalige Frucht, primeri na enacih nazorih sloneča poznamenovanja: staroslov. I u-pina, cucurbita in lupina, Schale, srb. lub, Bast, Rinde , lubenica, Melone. Tako tudi slov. buča se vjema z venetsk. buccia, Schale, in Plinij je menda iz vonotšč. prijel svoj bucea, das innere weisse Hilutlein in Bohnen, srbski: bučati, derati, scindere, tore ])o onih nazorih kakor : Sbofuc, scorium, iz korenik: dar, s k ar, scindere, coccia, kocka, kukiš, k o k a (jajce) so tedaj: testaceae. Ker je b a c c e 11 o — b a k u I j a le druga oblika besed bucea, buccia buča, tedaj tudi venetsk. b a c h i r i (beri: bačiri), cucumis melo, sem spada. Daldura, sekira za tesarje in kolarje. Daldura je iz dal tura in to iz: da 1 b tu ra iz korenike: dalb, graben, aushohlen, staroslov. d 1 'I. b ;j,, scalpo, '/Ivfjniv. Ta korenika se je ohranila tudi v germanščini an- glosaks. delbhan, delfan, graben, starogorenjenemšk. tel p a n, srednjegornem. telben, graben, kerben. V p ruščini: dalptan (aec.), ein Schmidinstrument, mit dem man Locher in Eisenplatten schlagt, staroslov. dl a to iz: dalbto, scalprum, bulg. dlT»to, ruski: doloto, slov. dleto, scalprum, ruski: dolotit, scalpere. Drugi arjanski jezici te besede ne po-znajo, dal dura tore za: dal p tura, da lb tur a, suffix ura označuje velikost, daldura je nemctatli. oblika, kakor jo ešče nabajamo v bolgarščini, Slovenec bi rekel: dl a tura, d le tur a. Prvotna korenika je dar = dal, spalten, iz te ruski la d on prestavljeno iz dal on, lemež. ®) Brenna, slaba kobila, rusk. brenni, slabi, padajoči k razpuščenji, srbsk. b a r n a, Scliindmahre. Maregnfi, Dečke, ruski: mary, pavimentum, pomost, venetsk. marangar, Ilolzarbeiten auffiihren, proprie: pavimenta exstruere. Godegar, modern, rusk. godit, medlit. Crielo, behoss im Netze, rusk. krylo, stčny nevoda. Bagno, Pad, rusk. ban it, myt, čistit vodoju. Pelume, Milchbart, rusk. pel-ky, kosme, srbsk. peleš, Ilaar. Buriana, vento procelloso, slov. b u r j a. Trescon, dicevasi anticamente d’una specie di ballo salterecio, un ballo in-trecciato de’ contadini, rusk. tr e s kat s j a, springen, Inipten, stossen, tres kavica, eine Art Tanzes bei (len Slavoniern (Vuk. s. r.) Spilo/i, Stecknadel, rusk. š pil k a, špica, špil'1., stojačaja igla, litovsk. s z p i 1 g a, Stecknadel. *) L a (lo n, lodou v ruše, tudi označuje dlan, tore tudi ladon, lodon iz d a 1 o n, d o 1 o n. Car oij na, bestia di triste razza, rusk. kary, ploho (armselig, schwach) durno blago. Trap dar, auslaufen, rusk. trop at, bčgom bežat. Calolin, Schmetterling, rusk. k a 1 j a t, kalit, starosl. kul jati, beschmu tzen, isti pomen ima metulj. Quagia, iz q u g 1 i a in to iz k v a k 1 a , perdix coturnix , rusk. k v a k a , botaurus naevius, ruski kvakati, kričat, govori so o utvah in drugih pticah, q u a g i n a , gallinella palustre = k v a č i n a. Stoa iz s tod a, razza di cavalli, Pferdezucht, Gestiitt, slov. st a do, grex, litovsk. s t o d a s, anglosaks. stod , starogornjencm. s t u o t, Gestiitt, proprie Heerde von Pferden, nemšk. S t u t e = Heerden-pferd. Litov. stodas sc rabi sploh o konjski čredi. Grapa, Thalschlucht, česk. h r a p y, krute naklonosti v gorah, slov. grapa. Gora, (/orna, Miihlgraben, Wassergang, rusk. gora, razliv, slovask. garat, vodnjak, žleb, polsk. g a r a , dira , sansk. d ž h a r a in d ž h a r i, Wassersturz, slov. metath. gr o la iz: gori a, Tropfen , sausk. d ž h a r, sttirzen. m • 1 irso, si chiama con voce agreste quel gruppo d i f i o r i a 11 a c-c ati a d un asse c o m m u n e per mezzo dipeduncoli ramificati formanti piccoli gruppi, ruski tyrsa , metlika, staroslov. t r s a , krtača, sčet, se bližata pomenu venetske besede, ker metlika in ščet imata ,,gruppi", Biischel, Knoten. Dadia, SteuerauHage bei der Ernte, staroslov. d a ž d a iz d a d j a, tributum, ne kje lat. d ati o, to se v venetšč. in italšč. glasi: dazio. Cirmolo, tilia alba, rusk. čerem uh a, čerem -h a, slov. č r e m s a , prunus Padus. Nastro iz n a c t r o , fettucia, ein Scheibchen Garn oder Bander, okroglo naviti traki, litovsk. natta iz naleta, coactor lanarius, Walker, T srb. n at ra, navoj, ono sto žene u jedan put povrate z gornjega vratila, doriško, vkhtks. fullo, iz viiauca = vaxiw, complano, aequo, premo. Antarie, — p r o n to n i, goži iz protja sansk. ant, ligare, da jo korenika ant v pomenu vejati tudi bila Slovencem znana, pričuje slov. uta v ec iz antavec (Murko) Scherge, proprie : vozač, kakor 1 i c t o r iz ligare. Brula, giuneo commune, srbsk. brulia, brul j a, brula, po Gia-nuizziu trava, tanka, visoka, na vrhu iglasta, njom se pletu brajde i vršiče (mreže), rusk. brila, tudi: povitika, povitel, convolvulus, Zaunglockenkraut. Borochia, lederne AVeinflaschc, rusk. b u r a č e k, aus Bast geilochtenes Gefass. Grampia, orodje za onaikavanje lanu, rusk k r a m p o v a t, Wolle kammen, primeri tudi slov. š k r a m p a t, kratzen. Pisolo, piccolo sono, rusk. piskat, izdavat tenki glas. Pavesa, arme antica difensiva, cbe imbraceiavasi corae scudo. To izvirno vcnetsko_ besedo so od Venetov popačeno prejeli Polaci: p a v e z a , scutum, Cehi: p a v e z a , Malorusi, poveza, Spanjoli : p a v e a, Franc, pavois, kranjsk. gder a v se spremeni v a j (zato zaje • Stajerskoslov. z a v e c): p a j ž. Safarik je to besedo imel za keltsko. Vendar narnaravniše jo razložimo iz slov. Pavesa je iz: p a v e k a , kakor venetsk. m u s a iz sansk. m u k h a , os, afgansk. in uh, facies. Pa veka pa ni drugo nego orožje, s katerim se vojak poveči, pokrije. 1 tov. voka, Deckel, latvijsk. vakas, Deckel, Stiirze , cerkvenoslov. v b k o , Augenlid = Augendeckel, slov. veka, Ofendeckel, veka, dveree, s katerim se svinsko korito zakrije poveči ti, bedecken , sod zavečiti = zabrtiti. Pomen pokrivanja ima tudi venetsk. p a ves ar, barricata co-perta, ein eingedeekter Schutzgatter. Besedo veka, veko poznajo edino litoslov. jezici v pomenu: operculum in palpebra, da je naravno škit — pokrivalo — pave k o imenovati, razume sc samo, Slovani in drugi narodi so tedaj skaženo venetčanko v svoj jezik sprejeli. Pavesa je iz p a v e c c i a, kakor venet, o s a d a , iz v o c-ciada, o s ar iz vocciar, tedaj pravenetsko pavekia novo-. slov. paveča, kakor moča iz m o k i a. Bučala, pešce bastone, Stockfisch, ruski: b a k 1 c j a idem, slov. bale luč a, Priigel, Stoek. gršk, fiuivttjov, lat. baculum. Iz bakle j a je po metatb. kabel j a. (Diez II, 242.) Sassinar, iz s a c c i n a r, rubare o oecidere alle strade, sem primerjal litovsk. seku, sekti, folgen, naehgehen, kakor brigante in brigare, nach-trachten. V slovansč. imamo in sicer v slov. zasačit, ergreifon, gefangen nehmen, ruski: sačit, sledit, iskat, sak at, pribirat z rokami, taskat. Sorodno staroirsk. : s e i c li i m , attack i follow, s e i c i n , a pursuit, follo\ving; ital. seguire, seguenza, sansk. sa(jc, sequi. Drotnon, Raa, Mastende, ruski: dr cm, dr urn, žrd, Stan ge. Chiepa, beri: čiepa, cioeca, Buseliel von Haaren, slov. srb. <5 u p n, fa-sciculus capillorum, č upast, hirsutus, 6 u p e r a k , fasciculus, tudi ime ptice čupaste, emberiza ocoenicl. (Linee) slov. 6 u p a r i c a, Haubenmeise. Tum i e, dossi arinosi, Sandriicken, erhobter Platz , vvoliin die Meeresfluth nicht greift. Sansk. t a m b , dvigat se, iz korenike t u m b , srbsk. tumba, aufrechtstehendes Fass, ruski: t o m b y , rod ostraga v oba konca bočenka, v slabi obliki rusk. tabačit = srbsk. tu m bati, ein Fass umdrehen. Seca, Untiefe, prideni šče litovsk. sek-ti, Fallen vom Wasser, sek-lina, seichte Stelle (Geitler, litau. Stud. str. 107.) Beseda seca je gotovo pravenetska, ker kot prebivalci kraj morja so vendar uže kako poznamenovanje za plitvino morja imeli. Astnr, «d II, 57. Habicbt. Naj šče omenim, da se ta beseda uže najde pri Firmiku lat. pisatelji v 4. stoletji po Krist, rodom Sicilijancu, tedaj je uže takrat mogla po vsej Italii znana biti. Diezova razlaga iz acceptor tore sopet nov udarec dobi , in naša: astur — ast-reb, j -ast-reb, (Murko ima j - a s t r a n) se potrduje. Thema je as sansk. a 9 u, celer, z epenteht. t, ki se posebno rad glasnika s lovi, primeri: jest*) = jaz — jez, ego, o s t r o v iz osrov, struga *) Primeri šče: ostan'I>, stimulus, ost'J>, axis, hrv. fuscina, za os. iz sruga, oster iz oser. Sufiks ur izraža moč, velikost, primeri: dihur. Kakor uže rečeno, j<; j-ast rob sostavljena beseda iz a s t in rob, rusk. r j a b , variegatus, vcnetsk. v slabi obliki: rabi ca n, litovsk. r a i b a s , odtod e r e b — jereb. liisegar, iz ris e h i a r , wagen, in Gefahr sein , rusk. r y skati, bežati, nosit se po svetu, brez cilja hoditi, litovsk. ris ca o ti, galoppieren, (Geiller, Litau, Studien. 107); Ponchiar, far umi eueitura e rimendatura mal fatta, staroslov. p a e;). p ;j, k- 11 ;j, t i rutnpi, srb. p u č i t i, reissen, tedaj p o n c h i a r, das schlecht Genšlhte aufreissen. Sgagna, — sganja, burla, Scherz, Larin, rusk. ganit, kričat, upit. Magari, voce di disiderio, und solite auch, \venn auch, je srb. maka r. Bertevelo, Binde, srbsk. prdije (plur. 1'etn.) iz prtji je, uzica, Strick. Bubana, abbondanza de viveri, srbsk. b u b 1 j a , massa. Gogin, porco majale (inantuanska beseda), slov. kočej, Ferkel, sorodno pers. h uk, sus, armensk. k h o z, kambrišk. haoch, svinja. Corlo, Wirbel an der Spindel, tudi cylinderformiger Pflock, slov. srbsk. krij, idem, rusk. k r o n y iz kor ni, motovilo. Calaia, pot, razve litovsk. kelias , Weg, šče primeri rusk. kalevat, do-rožit, einen Weg maehen, lat. callis, Weg. Civeta, ud I, 45. = c i b e t a , Jungvieh , primeri šče rusk. cy b a t i, tenkonog, leichtfussig, urbski: cubati, schaukeln, rusk. cybitsja, valjat se, venetsk. ceven to: flusso, Meeresfluth. Magasso, ad II. 38. bastardo, rod reee, po Lineu anas marita, magoga, Hure, pri- meri ščc litov. i sz - man g • in is, Hurcnkind , manga, Ilure, megas, wohlliistig, megti, Wohllust, Gcfallen haben. * Berta, bertuccio, ad II, 33. 34. Affe, iz p e r t a , latv. perte, p e r t i k i s , razve primerjanih besed sče prideni rusk. p o rt it, Gesicht vcrzichen, venetsk. in italj. b e r t a r, b e r t e g g i a r, spotten, srbsk. hrv. slo v. prt- i ljati, prtljariti, schwatzen, prcenje iz prtjenje —- rusk. portit, das Gesicht vcrzichen. Spermi, Sporn, šče prideni ruski špora, bodeč, ostroga, Spor'i>, pjatka, Ferse. III. Na novo razložene venetske besede. Sason, antica voce Veneziana, che vale st a g ione, ma piu non s’usa in tal signilicato, ncl senso, clie ha oggigiorno la corrispondente crogiuola, cottura, che vi da alle vivande con fuoco temperato, sasonk, adject. cogiolato, sasonar, crogiolare, parlando si di vivande vale perfettamente euocerle ed appareehiarle, franc, dicono assaisoner nel signif. di perfezionarle con condimenti; tedaj prvotni pomen: crogliare, schmorcn , dampfen, vendar tudi ta uže drugoten, prvi je gotovo : jedi sokom pripravljati. Sasonar je postalo po glasovskih postavah venetskega jezika iz: saccionar, sason iz sacicn, saccion, kakor venetsk. o s on a, magna vox, iz voccione, ker venetščina glasnik c spremenja v s, in govori: pase = pace, masark — macero, sinque = cinque. Ker se je ešče v venetščini ohranil pomen: crogliare, dampfen, schmovren, imamo v slovanšeini iskati besedo, katera izraža ednaki pomen , in mi nahajamo v staroslov. s o k - a č B , coquu8, novoslov. s o k a č , coquus, in cupedinarius, Leckerbissen-bereiter, hrv. s o k a č , s o k a 6 i c a , ooquus, coqua, s o k n i c a , culina, tudi: sokalnica. Vendar, ker staroslov. s o k'j, izraža lens, legumen, novella tritici grana, legumina, novosl. sok, pul-mentum, Muss, izraža: s o k'i. izvirno isto, kar sansk. gaka, Kraut, Griincs, litov. s z e k a s, Griinzeug, in s o k 'i>, s o č i v o j c: Griinzeug, Griinfutter, in ker se to prideva k jedilom je, sokač-on, ki sok, Griinzeug, piudeva k jedilom. Sason, odkoder je franc, saison, je tedaj doba soka, so- *) Manser, unclilich geboren, jo hebrejsko, in se najde pri Venantiu in Coeliu Sednlliu. 6 iv a, (lic Jahreszeit des Griinzeugs, in filologi, kateri slovanski sokrb, legumen, s o čiv o itd. st4ivljajo k besedi: sok'j> — sucus, se motijo*) in uže venetščina razločuje obe besedi, ker latin. sucus se glasi v venetšč. sugo, in tudi litolatv. razločuje: sze-ka, Griinzeug, in sunka Saft, sunkti, lat v. sukti sickern, seihen, in latv. šče ima pravilniše oblike svak k as, svekkas. Sason, stagione, Jahreszeit, je torej doba sačenja — sojenja in isto sason je iz sačenie, čas, v katerem doraste sok — sočivo. Sok — sočivo se prideva k jedilom, k župi, mesu itd., daje okusniše, zato se v staroslov. s o k T>, naravnost tudi rabi za grško: mitvutvfia, condimentum. Speisenwiirze, in ker se sok, sočivo mora spražiti, prodno se k kuhi pridene, je lehko obviknolo venetsk. s as on ar, crogliare, pražiti.*') Da slov sokri), legumen in litov. s z ek as, Griinzeug se razločujeta od sok'J., sucus, pričuje litov. salcas, smola, Harz, staroprusk. sackis, idem, staroslov. sorodno sek-n%, fliessen, in slo vlit. prvotna oblika je bila: svaka, kakor šče latv. pričuje. Sok, sucus, se glasi v venetš.: sugo ital. suchio, in glagol, sugar. Da se je sok rabilo zči žito — fruinentum, tedaj za zelenje, kakor je leča, grah itd., pričuje tudi staroslov. sok'i., tri-butum frumentarium, tedaj de leguminibus. Stagione, Zeit der Reitung, Zeitigung, s ta g i o n a m e n to, Reifung, Zeitigung. Te besede imam tudi za pravenetsko, in poskusil je bom razložiti. Stagione in st4izione ni vse edno, kakor se trdi, ker obe besedi imate različne pomene. Jaz izvajam stagione iz korenike s t a g, odkoder sta g na r e proprie, stocken, latv. stingt, erstarren, litovsk. stugti, steif in die Hohe stehen, ted:ij stagione, die Zeit, in der der Waehsthum stoekt, stehen bleibt, zato litov. steg-er-y, Halm, gršk. irzuyv?, Aehre, iz te koreniko, hrv., s to ga, die aufVechtstehende S tange, um welche man Heu oder Garben bindet. Stagione je tedaj čas stoženja. Da je venetščina rabila veib. stagati — stagar, pričuje gerundium: stag4indo in adjektiv. stagionii se rabi o mirnem vinu, ki več ne vre. V slovenščini imamo stog, stožiti, sich baumen = aufrcchtstehen, stožer, cardo, stog, acervus frugum. Latinščina je ohranila edini stagnum, stagnatio etc. stocken-des Wasser. Bambin, pargoletto, kleines baubackiges Biibchen, litov. bambalas, lslei-ner beleibter Mensch, češk. boubelaty, bauschig, bausbackig. *) Pik o a k a — szekas razločuje od sucus. **) Tudi staroslov. sokr|> lipt/jia, eoetile, was gekocht werden kann, kaže na prvotni pomen : Griinzeug, uc pa na Saft. Bublar, beffare, schw;itzen, plappern, slov. bub lati, unverstiindlich reden. Daga, dageta, coltello di lama assai longa, iz toga riemsk. Doge ti, litov.sk. dci-gina, oine spitzige Lanze, litovsk. dog ti, stechen , gotovo ne italsko, ker koreniki: dag odgovarja lat. figo. Caranza aridita (patav. beseda) za ca lan z a, ker venetšč. pogostem zme-njaglasnikl zr™, postavim: sprondore, za splondore, rusk. kalit, razžigat, silno nagrevat. Biri, imena ulic in stanov v Bonctkili, gder je obilo jam in žlebov, rusk. b y r, b y r u g a, jama z vodo. Scanteniir, non potere star termo in piede, primeri ešče rusk. skuti t iz s k a n t i t, razbit, izlomat. Brilantar, affaccetar, eckig schneidcn, rusk. bryla, okružnost kraja, polja, b r y 1 a t, razkydi vat, b r y 1, Kand, Ecke. Gramita, iz c r a m i t a , lista, Streiten, rusk, k r o m i c a , gran, kraj, kaima, Kand, Streifen. Tripada, dar una bona tripada = pettinare col pettinc, col cardo, rusk. t r e p a t, skubsti, len treti. Pigna, pignata, Topt', iz korenike: pin, pen, winden, spannen, primeri šče rusk. pan-ka, časa, o-pan-i ca, o-pan-ka, Schussel; po istih nazorih: naruvr) — patina, iz pat, ausspannen, ausbreiten, slov. pinja, motilniea, Butterfasschen. IStrussiar, ad II, 104. dissipare (mantuanska beseda), prideni šče rusk. trusit, tru šivat, sipat, trosit. Vekša, vokša, Hesyschij piše: rm^ic; iv Kannadimict fitvo/itvog /iv<; op $ Xiyovcnp. V Kappadoeii so nekdaj Veneti stanovali, in Hesychij je vtegnil besedo skaženo čuti; ruski se veli sciurus vulgaris: vekša, vokša, ali so prepisatelji znali v in v spregledati, in iz (nekteri codices imajo, ir/fj/c) — via^tg napraviti? Pistagna, Schoos, Bug, Falte am Kleid == slov. p izdan j a, hlače na p izd o. Korenika je pid, sansk. pid, zusanomendrucken, coacervare. Glasnik z se je vrinil pred d, kakor v besedi: gnezdo*), lat. nidus, sansk. nida, litovsk. pyzda, tudi rusk. inguen, tudi česk. p i z d a, Muttersehoos. Mallo, Venetčan, tudi pismena italžč. označuje ono mehko kožico, katera obdaja orehovo, rnandeljnovo jedro ali čebulino glavico: mallo. To besedo rabi tudi Vegetius pisatelj 4. stoletja v istem pomenu. V srbščini nahajamo plural: malje, lanugo, Flaum, Milchbart. Ta beseda se brez dvombe vjema z6 sansk. mara, mala, weich, zart, k o-mara, wie zart, ku-mara, k u - m a 1 a y a, Kind, Jiing-ling, slov. k u marati, wie ein Kind auf Vieren gehen, gršk. a-finMg, zart, lat. mollis? tedaj mallo, nežna, mehka kožica. Ker srbšc. pozna malje, zna tudi venetsk. mallo, pravenetsko = praslovansko biti; primeri ešče srbsk. mala k sati, vveich vverden, debilitari. Jedro orehovo in rnandeljnovo Venetčan imenuje: gheriglio = gerilo iz korenike gar, gr, iz katere je tudi: zrno, tedaj gheriglio šče na prvi glasovski stopinji za z eri lo — zrelo? Korenika arjanska gar označuje: conteri, zato: ysQ-ovr, Greis, = sansk. džarant, altern, poznamenovanja za zrčnje (reif vverden) se rabijo edino v slovanščini, tudi: granum, goth. k a ur n, nemak. Kern, Kor n so iz te korenike. Domovina orehov je Paphlagonia in pokrajina ob Pontu, tedaj so se Veneti mogli uže tam , in sicer preje , nego druga njihova sorodna slovanska plemena evropska, z on hi spoznati, ker ne rabijo poznamenovanja : jedro, temuč gheriglio = gerilo, kar se vjema s metath. slov. :sp'lao, zrelo. Orehovo jedrce Venetčan tudi imenuje c o ca, testi-culus, tudi slov. jedro se rabi za pomen: testiculus. V bolgaršč. koka tudi zrno. Ker za izraz: oreh ima Venetčan latinsko-italijansko: nosa = n uce, tedaj je poznamenovanji za mehko kožico in za jedrce uže preje imel nego je spoznal lat. nose — nuce. Za trdo orehovo lušino rabi Venetčan: gusso, kar se vjema z latv. kaus-s, litovsk. ki au sz as, Schale, **) sansk. koša, Gehšiuse , — tudi: sgaruglio, kar se sopet ednači slov. s kar ul j a — s k or ulj a, *) Z iz s pred d šee je vrinjen v besedah : zvezda, v litov. besedi: gr um z da (glej Geitler. Litauisclie Studien str. 53, f>4.) slov. gozda, zagozdil, sansk. gada, clavn. **) K i a u s z a s ae rabi za orehovo in jajčjo lupino. skora, *) Italjan jo imenuje apicchio = spicula, Schelfe, Htilse. Anastasius tudi mali o rabi za poznamenovanje kose, Haarlocke; tedaj ednako srbsk. malje. Beseda, ktero je tudi Festus zapisal, gotovo ne latinska, temuč ie prišla iz venetščine v latinščino pisateljev zelo pozne dobe. Vegetius je živel okoli 300 po Kristli, in je pisal res militares, on ima dosti provincializmov, tako postavim: b e b r a , eine gewisse Art Soldatenspeise , iri v rušči i sopet; najdemo: bibra gusta, tolščaja pišča (jed), slov. bibra, gosto, nečisto vino, vino, ki se vleče. Zarpe. Vinacee, VVeintrester, ruski: carapat, odret, ker je Venetčan tudi imenuje: graspe iz gr a sp ar, krašpati, krišpati, zausen, rupfen, tedaj tudi zarpe po carapanji. Baccello, Hiilse, Schotte, tudi italj. srbsk. b a k - u 1 j a , der Splint, bela kora. Schitar, scacazzare, cacare, iz schictar, guturalec je izpadel, litovsk. s z i k t i, cacai'e, s z i k n a, der Hintere, slov. od teleta š i k n e , liquide cacat. Spazzo, iz spaccio, Absatz, Abfertigung, spazzar, il vendere la mer-canzia, slov. spočati, absetzen, verkaufen, abtliun , loswerden, pečati se s čim, staroslov. pečall>, negotium, bolg. počel l>, lucrum, p o k s e , sollicitus sum , polsk. o - p i o k - o w a č, sicli bescliiiftigen mit etwas. Latola, pertica, rusk. lata, latvina, latina tenki piljeni (žagani) les. Cuzzo da tera, kraj, gder lovci kučijo in ptice čakajo, ruski: č u č e 11> n i k T>, ochotni salaš na teterevčij, Jagerhtite, in der man auf Auerhiibne lauert. Marogna, Kost am Eisen, rusk. marit, fuscum faeere, primeri analog, slov. rja, Rost, iz r d j a tliema: rd, rubrum faeere, lat. rubi go, Kost, in r u b e r. Desco, del forno, tavoliero, sopra cui sefailpane, Ofenbret, slov. deska, rusk. doska, staroslov. d'l>ska, asser, nemšk. tisk, menSa et tabula. *) liuski skara, ukora, S k u r a , cortex. Gebo, piccolo canallcto, slov. žleb, glasnik l se je vokalizoval, primeri venetsk. g e m o — lat. g 1 o m u s , p u p o 1 a , italj. p o 1 p o 1 a, g i r o , iz g 1 i r o , g 1 i r i s, podgana. Bagione, ciarlatore, bagagia = bagaglia, otrok žlabrajoč, slov. b a-g 1 a t i, zudringlicb, betteln — reden , rusk. b a g a n d , človek skorogovorka, taranta, Schvviitzer, Plapperer. Boton, torso di formentone, Kukurutzkolben, slov. butva, Kolben (Janež.) Gabela, rozza, Schindmahre, brez dvombe = k a b i 1 a , kobila. Giostra, aut' dem lloss mit der Lanzc in einen Ring stechen, to kar dalmat. lialka. Giostra je iz: hlostra, ker tuji h Italjan spremenja v g} pi-imcri: gerarchia = chirarchia. Thema je: h last, pun-gere, staroslov. XJiaCTHT, kopit, evirare, die Eier ausstechen, rusk. c h o 1 o s t i t, skopit. Mandossa, Trancbiermesser, prideni šče slov. po Goriškom mandovat, trte obrezat. Morgia, ud II, 98. Oehlsatz, slov. murga (Janež.) idem, m o Iga (Janež, krivo piše: muga), Streifen, čcsk. mr h ati, rusk. myrgatsja, herumstreifen, slov. molzni ti, abstreifen, tedaj morgia, was sicli abgestreift hat. Tudi m e r g o 1 o t i, wimmeln, sem spada, rusk. m o r g o t, smrad. Dindolar, oscillare, tentenare, agitare, vibrare, česk. dyndati snogami majat, polsk dyndač, sich droben. Dnrdo, frezza, slov. darda, Sjjiess, česk. dr dati, rvat, sansk. d rad, lomat, kršit. Pana, fior de latte (mant. beseda) rusk. pen-ik, pčn-ka, slivki s toplenago moloka, slov. pena, Schaum. Miccia, osel, popravim prvo razlago, in trdim, da je iz: myčat, rusk. izdavat gluhoj zvuk, myknut, mugire, primeri srbsk. kenjac, osel, proprie der Raunzer. Primeri: staroslov. nieč'j. ki, mečr>ka, litovsk. meszka, Bar, proprie: Brummer. Cimolar, das Gespinnst beuteln, srbsk. cim ati, tresti, schiitteln. Bogke, Spannketten, staroslov. bugL armilla, torcjues, od Venetov so prejeli Latinci boja, Halsfessel, boje, Fesseln , Bande iz bogia, bogie, kakor lat. tro ja iz venetsk. trogi a, sansk. bhoga, Windung, lling, rusk: bogotat, krožit, bugaj, der Ring an Ketten, pers. bab, Ilandscnmuck, armensk. bahovand, t.orques. Cocognelo, Haarzopf, srbsk. k u k u 1 j i c a , Haarflechte , slov. k u k m a, Schopf, sansk. kankana, Schopf, bolg. kačnl, Kopfbund, obšir-niše dalje zadi pri besedi c o c o 1 a. Marezana renaio, Sandbett am Plusse, rusk. m a r ž a n , Ufer, Korallenbank. Palancola, Diele, Boble, slov. p 1 a n k a , iz korenike p a 1. scindere, odkoder: poleno, platnica, itd. Uže Palladius 176 po Kristu, rabi p lan ca, cin Bruckladen , mostnica, Zaun von Brettcrn , slov. p l a n k a , Zaunpfahl, magj. p a 1 a n k a iz rusk., tedaj ne tujka, in nima se iz p 1 a n u s izvajati. Ker besede p 1 a n c a lat. pisatelji obče ne rabijo, jo je Palladij od Venetčanov prijel, malorusk. p a 1 a n o k , asser. Kakor je iz ty n , Zaunpfalil, nastalo: Tyn j e, T y n 8 k o = gradišče , tako tudi rusk. p a 1 a n k a , oppidum. Slovanska p lan k a je prišla v lat. italšč. nemšč. magj. in tur-ščino. Daljo razpeljavo korenike p a 1, spalten, gle j prof. Suman, die Wurzel, spar, im Slawischen etc. v Programu akadem. gymn. Dunaj 1875, pag. 6. za saga, patav. beseda, Bindseil, litovsk. segiu, segti, um — anbinden, starosl. p o - s a g T>, compages, rusk. s e z - e n r,, vrv, gotli. s a kan, anbinden, kymriški: syg, Kette, bretansk. sug, Zugseil, sansk. s a d ž , anhiingen, haften, latvijsk. s a g t i s , Ver-kniipfung. Gavetta, iz cabetta, Bindladen, litovsk. kabu, kabeti, binden, lieften, rusk. k a b o 1 k a , Strick aus 1 lanf, slov. kobilica, llaftel, odtod slovansko-nemšk. Kabel t a u. Sorar, abkiihlen, iz sarar, razve zend. g a r e t a, kalt, litov. szar-ma Reif, primeri šče rusk. ser e nri>, polsk. srzon, slov. metath. slana iz sal n a, starosl. s lot a iz sol ta; in vse to iz prvotnega: sama, sorta, pers. s er m a, kalt, staronord. h el a, Reif. Petar, affigere, prideni šče rusk. p e 11 j a t, vezat, petelj, verevka, srbsk. petlja ti, hefteln. Otela, eme Umfassung von Rohrstaben, um darin Fische zu fangen, iz: votel a in to iz: v a te la, ker glasnik v Venetčan na početku besed odbija in govori: ose = v oce, a pa rad v o stopnuje. Korenika vat označuje: einschlisssen, umfassen, binden , zato po-labskoslov. vaten, plot, rusk. vata g a, družnaja tolpa, vatla ga, stado ovac, artelj (Genossenschaft) ribarov, vatažok, prevoditelj arteli, malorusk. vateh, načelnik vate, ovčje ograje, vat a žit, sobirat tolpoju, litovsk. \votingei, Fischbehalter, polsk. in češki: vata, sagena, rusk. votola, grobes Grewebe. Bruscar, ad II, 45, 4G. besehneiden, zraven uže primerjanih besed šče prideni rusk. brusT., beliauener Stamm, porob, venetsk. tudi ital j. brusco, Splitter. IV. Poznamovanja za barve v vcnctščini. Surian, eolor bigio o lionato, persiano, Farbe zwischen rotli und scbwarz, lichtfahl, hrv. po Mikaliju: sur, biondo, flavus, po Belostencu: grisaeus, cinereus, po liabdeliču: leucophaeua, po Stuliču: pallidi coloi-is, s u r i c a , rod jastreba, s u r k a , graubrauner Rock, z a-s u r e 1 o vino, sansk. g i r a, hcllgelb, anglosaks. bar, lichtgrau, gršk. xiQQQ4f blassgelb. Rosso, del colore del chermisi, bolg. rus, blond, po Vrančiču rusokos, i' u s o v 1 a s — rosso, Budinič ima: „rusi obraz sunašca izhodi,“ rusk. rusi, žolti, sansk. rti g, lucere, ruš, ornai’e, litovsk. ru-seti, glimmeii, brennen. Lat. pisatelji: Plinij, Tertul. imajo: rus-satus, Lucret. Gellius: russulus, Pallad. in Apul. russeus, gotovo provincializem. Letopis 1870 III. i} Susi, tudi sussi, fiorrancio, colore giallognolo, blassgelb, rusk. sizyi, blaulich, vcnetsk. susi na, Pflaumen, tedaj po barvi, primeri slov. romih, Pflaumengattung, iz: romen, rumen, gelblicb. Biso, cenereo, aschgrau, ruski biset, grauvverden, bi sen volos, graues Haar; iz venctač. francosk. biset, Ilolztaubo, tedaj po barvi, kakor česk. polsk. rusk. si vale, Taube. rusk. si z jak, '1’aube, po sivi in s i z i barvi. Bruno, oscuro e nereggiante staroslov. bron, falb, asclifalb, rusk. bron, sSdi, bron St, brunet, zorit se, sansk. b lira d na, (alb, torej je dentalec v slovanšč. izpadel, česk. bruna, Sehimmel (konj), venetski bruna, notte, ravno tako v patavščini. Burana, caligine, rusk. buryj, črno vati, buraja pšenica, temnaja zrnom> burko, konj buroj masti, burena, burenka, burnuška, buretka, burelia, buraja korova, polsk. bury, schwarzrotli. Ta beseda je užo zgoda prišla v latinščino. Uže Fcstus*) piše: „burum dicebant antiqui, quod nune dieimus rufum, unde ru-stici b ur ram appellant buculam, quac rostrum habet rufum," iz lat. v starofranc. buir, braunroth. Bagio, iz baglio, color di cavallo, clie 6 cannellino languido , srb. ba-ljav, korošk. bal-li a st, tudi Plautus ima: baiiolus, sclnvarz sprengliclit, fleckigt, isto označuje srbsk. slov. baljav, take barve je bil Belizarov konj, ki mu je dal ime: Balan, v sredovečni lat. bali us, kastanienfarbig, rusk. bali., šar, buntfarbig, seheckig, tudi gršk. /ialhn.fleckig. Zalo, color simile a quello del fele (žolč) rusk. žolina, idom, litovsk. žaloivas, griingelb. Moro, črnkast, rusk. muryj, tudi v drugih slovank. narečjih. Zaranto, za za lan to, ime zelenega ptiča, ki ga Italijan imenuje: Vcr-done, Ver deli o, Griinling, Goldfink, ta oblika sopet bliže stoji *) Tudi Plinius ima bnrrhus, rothfilrbig, vcndai’ kolikor meni znano, imajo besedo fdologi za tujko. k slov. them. zal, zel, litov. žel ti, virere, lat. helvus, gršlc. sansk. h ari, aglosaks. gelu, starogorenjenemšk. gr 6 ni, viridis, gmoti, staronord. groa, nego lcikojemu drugemu indo-germanskemu. Zaitt, cavallo baio , sauro o morello iz z a d i n in to = srbsk. č a d i n , dimast konj, iz čad turnus, čada, zakajena dimasta krava. Rabican, variegatus je uže bilo gore razloženo. Biso, bruno, zaino, rabican so izključivo slovanske besede, buro je težko latinska sploli, zaranto ima slov. obliko, surian tudi latinščina in grščina ne poznate, bagio in moro sto sicer tudi grškolatinski, ali tudi slo vanski, rosso — rusi se sicer pri poznejih lat. pisateljih najde, ali tudi v malo- in velikorušč. polšČ., da to besedo gotovo smemo tudi za slovansko imeti. Tudi gršč. pozna n oviranim, rotbbraun, (iovtrl£co, icb bin rothbraun; kakor tudi litovsk. ruseti , glimmen, brennen, gotovo sem spada. Schieto beri: sSieto, puro e dice si del vino. Jaz to besedo izpeljavam iz pravenetske oblike: skydto, katera najbliže stoji k litovsk. skystas, ki je po Schmidtu (Vooal 97) nastala iz skydtas in izraža isti pomen: beli, klar, von Flvissigkeiten. Schmidt to besedo na koreniko naslanja, ki se v sansk. glasi (jk&nd, § k d d, schimmern, lat. candere, sorodno gršlc. -mvO-uoog in l\an'ht).og sin Helijev. V staroslov. č i s tri> je dt uže prelazil v st, tako tudi v litov. in prus. skystan (acc.), vendar venetsk. sebi e to pričuje, da je praslovanska oblika tudi bila: skydtT» Grimm in Curtuis in drugi primerjajo tudi staronord. lieid, serenitas, agsak. hador, in starogorenjenemšk.: heitar, sansk. 9 k a d. Ker italske oblike so: cand, candere, ca n d ido, nemore beseda sc h i et o biti italska, negoje pravenetslca. Ponso, iz ponči o, specie di colore come di fuoco, primeri staroprusko: panno, ogenj, goth. fon, tuna, ogenj, litov. punike, iskra. Veneta. Juvenal (Satyr. VIII v. 1G9 seq.) piše: Translatus subito ad Marsos mensamque Sabellam Contentusque illic vene to duroque cucullo. Vsi glossatori razlagajo besedo venet us v caeruleus, blau, eisen-grau, seladon oder meergriin, in tudi Plini j partije jezdecev v cirku razdeluje: v factio albata, russata, veneta, prasina (lauchgriin). Veneti so tore mogli ljubiti te sorte barve v svojih oblačilih, ker je venet us in caeruleus postalo synonymno. Kakor prebivalci planin ljubijo barve svojih sivih skal in zelenih smerek, in nosijo radi siva oblačila se zelenimi okladki, tako se jo gotovo Venetom 3* prikupila barva sinjega jadranskega morja, katero Jugoslovani sploh: Bin j e morje imenujejo. To barvo llusi tudi imenujejo: go-lubyj, lazur, himmelblau, znamenje, da so nekdaj llusi golobe sinje barve redili, zato tudi goloba imenujejo: syzjak iz syzi = ve-netsk. s u s i. V Moskvi in v drugih mestih velike Rusije redijo trgovci in drugi ljudje trume golobov, in goloba ubiti, oskubsti ali celo jesti je prepovedano. Znano je, da tudi v Benetkah šče den-denešnji golobe na javne stroške redijo in jih pustijo slobodno se ploditi, kder jim ljubo. Biavo di colore azzuro, slov. kraj Mure in pri ogerskih Slovencih p lav, caeruleus, Megiser tolmači v fuscus , srbsk. p lav, caeruleus, in tlavus, rusk. pallidus, tudi lužičkosrb. fahl, v lat. srednjega veka blavus, caeruleus. Sorodne oblike so litovsk : pahvas, althd. falo, falaw6r mlul. val, val ver, staronnrd. fdlr, sansk. palitas, gršk. mhtif, nobog, lat. flavus, gelblich, griinlieh. Kakor pomen ])lav blau in falb označuje, tako venetskoitalsk. biadetto pomenja: modro, himmelblau, v slovanšč. pa bled, iz katerega je biadetto = biadetto, pallidus, v staroslov. pa griingelb. V. Imena ladij in nekterih posodvij. Sicer imena ladij potujejo po trgovini od naroda do naroda, vendar vtegnejo te primere zbujati starinoslovce do globijejili pre-iskovanj, kako in kedaj so ta imena prišla od Adrijc do obalov Dnjepra. Gavara, naviglio di mare, rusk. gabara priberežnoje morsko sudno. Bargio, barchetta, rusk. barža, grebnoe Budno, RuderschifT. Gum bare (Filiasi VI. 160), uže tudi znano iz spisov Flodo-arda, kanonika Rheimskega (-}- 966,) v obliki cumba, menda od armorskih Venetov, slov. kumb, kump, Muhlschiff. Buzi po Filiasiu starovenetske ladje, ruski: busa, (Dali> 127) dubas, lodka odnoderevka. Cochi (Filiasi 1. c.), starovenetske ladje, rusk. (Dali. 787) koča, koč, koč mara, ein kleines Schiff. 1J r a m a po Boeriu una specie di naviglio , rusk. p o r o m , srbsk. p r a m , Filhre, staronord. i a r m s , Schiffsladung, anglo-salcs. foarm, idem, starogorenjenemšk. farm, Naclien, gršk. ntiQjioi iz korenike : par — fahren. Zattera, flacher Kahn, rusk. kateri,, grebnoe sudno, tudi k o t o r a, rod barki rečnago sudna, Flussschiff, tudi venetsk. zattera je rečna ladja, srb. čatra, ratis scirpea, anglešk. kuter, gotovo iz ruščine. Batelo, barchetta capace di uno o due alberi, rusk. bati,, iz edne klade dolbeni čoln, korito, iz kakoršnega v zimi krmijo svinje, batov at, upravljat batom, prešlo tudi v nerašč. Boot.*) l£er v ruščini ima šče pomen: korito, bi branil slovanskost besede. (J o p a n o , palischermo, ein Boot, slov. kopanja, isto kar rusk. b a t T>, v drugem pomenu, korito, iz korenike kop, graben, tedaj izdolbena klada, izkopana klada. Pinco, bastimento di piane molto appianate, che ha la popa Ion ga e levata, rusk, pinka, trimačt. sudno. Ker v venetščini p i n e o tudi označuje: babbeo — bebec, vtegne rusk. p i n k a praslovanska beseda biti, primeri rusk. pen'r>, oluh, durak, proprie : htrunk, Klotz, tedaj venetsko pinco, ein dummer Klotz, in pinka iz pena izdolben čoln V Naj ešče tukaj omenim edne besede in sicer: kupa. Ko je Maximinus let. 288 hotel Akvilejo premagati, pa s svojimi vojaci ne mogel bistro doreče reke prekoračiti, mu je dobro došla trgovina z vinom katera je cvela takrat v Akvileji. Našel je tam veliko število praznih lesenih kadi, iz katerih si je most napravil, (glej Herodian 8, 4, 9): vntftalov rmg nov tv/vumv nolln mvcu x&va oivo(poQa mtsvtj ntnicfiijovg kov tv roig i'(tr/tJioig afftotg itd. Julius Capitolinus daja tem velikim kadem ime: cupa, Ma-ximin 22. „ponte itaque c u p i s faeto Maximinus fliivium transivit ot do proximo Aquileam obsidere coopit/ — To besedo uže rabijo Varro, Caesar, Cicero, in beseda je romala po vsem rimskem svetu, tako da najdemo v Trieru rirosk napis (Orelli Nro. 4176), v kterem se omenja delavec kup —: cap ari us. Jezikoslovci imajo besedo za grško ziwf/, ali v grščini ximij se le rablja v pomenu caverna, poznamenovanje za posodo ni Grkom znano, pač pa nahajamo v ruščini: kupor, bočar, kadočnik, ka-daS, ki kadi in sode dela, kupor it, bočarit, delat obročno posodo, nemšk. gotovo iz slov.: Kufe, Kiiper, Kiiffner, rusk. tudi kupa, kotel. Da so Kufe, Kiiper iz slov., pričuje glasnik k, ker v nemščini bi mogli najti glasnik h in oblike: Hufe, Hup er. V latinšč. označuje: cupa, Grabnische, v sansk. k tipa, Grube, llohle, Brunnen, v gršč. xvVertiefung. Prvotni pomen korenike kup izraža konveksnost: xvcpng, Buckel, litov. kupa, llaufen, slov. kup, starogorenjenem. hiifo, Haufe, pa tudi konkavnost, sansk. kupa, Grube, Holile, gršk. xiVertiefung, lat. cupa, Grabnische; v slovanšč. kupa, poznamenovanje za kon- Stiironord. b a t r , angležko bat, kvmriško b a d , Schifl', brez dvombe od Venetov. V venetščini tudi chiatta, flaeher Kahn , menda iz k r a t a , in se vjerna z litovsk. krot-os, Schiff. kavno posodve, slov. hrv. srb. kupa, kupica, pocuium. Beseda je tore obče blago arjanskih jezikov. Kor.veksnost izraža venetsk. copo, embrice, tegola, Dachziegel, konkavnost sopet venetsk. copa, la parte con ca v a deretana tra il collo e la nuca, litov. kup ra, Hocker, Buckel. Caravella iz carabella, starosl. korablt, bulg. ko-rab, brv. ko rablja, atarosrb. lcorablj, rusk. korablri>. Uže Isidoru je znano carabus, parva scapha. Ime je prišlo od ruskih Slovanov na jug. Ruska oblika je iz prvotne: krablr., kakor goro d iz grad, mor oz iz mraz, do Ion in dlan, vorota iz vrata, ker ruski jezik vse metath. oblike, ki so nastale iz prvotnega: ar, kakor gradi, iz gardi), vrata iz var ta itd. razveže v or. Pralovanska oblika je tore bila k ar bil iz korenike karb, einschneiden , ausschneiden, aushohlen, ruski: kar bat, zarezat, česlc. k rab, Einschnitt *), tedaj karb Ir,, k rabit, kora b Ib izrezana, izdolbena klada. Korenika karb označuje pa tudi: winden, flechten, zato starostov. krabiy, fiscella e vimine plexa, novoslov. k r a b u 1 j a, rusk. k o r o b 'j>, iitov. k a r b i j a, tako da k o r a b 11> lehko tudi izraža ladjo, šajko, ki je napravljena iz golov (Baum-stammen), ki so s trtami zvezani. Sorodno je island. karfi, navis, skand. kart’, navigii. genus, kakor s krabij — korob’i», island. korf, sportula, canistrum, dansk, kur v, nemšk. Korb, primeri: kerben, anglosaks. ce-or fari, einschneiden. Gondola in Sando ni ste bili uže v prvi razpravi razloženi; Lan za, Lancia sc lehko tolmači, ako ne obvelja razlaga iz: landia, nazalirana oblika za: ladij a, iz: lan k, tako da v besedi tiči pomen dolbine, Vertiefung, Krtimmuug. Pomen dolbo-vanja je v slovanščini stvarjal poznamenovanja za čolne, tako ruski: dolbanec, dol buška, čoln. Ker uže v grščini nahajamo navigii genus, nam to pričuje, da so ruski Slovani uže zgoda veslarili po grškem morji. Vsekalco pa je k rab k o rab — karti vlastnina severoevropskih indogerrnanskih plemen Slovanov in Germanov, jugoslovanska grška in italska (romanska) plemena so dobila ime in ladjo od Kusov. V grščini se xd(>n§oi nahaja le pri pisateljih pozneje dobe, v znamenje, da beseda ni pra-grška. Mastelo, Zuber, Wasehkessel, je iz mač-telo = mačtlo, ker glasnik Č venetšč. spremenja v s, primeri mas en a = macinato, mas ena = macinato, mas en in = macineta; tedaj iz korenike: mak, mak ati, močiti, namočiti, rusk. m a k a n i c a , dolga *) Litovsk. k a r b a 8 , ein mit Einsch ni 11 e n vcraclicucs Quer-holz am Ilintertheile des Schiffes. visoka kad, v kteri so sveče namakajo, m a s t e 1 e r , colui, che fa m a s t el i. *) Mastra, madia, deza, Backtrog, ničke, specie di vaso di legno, in cui sim-pasta il pane, iz mačtra posoda, v kterej ae testo maca, slov. macati, ruski macat, bit rokami, lcneten. Suffix tra najdeš v bosedi vi-tra; iz mastra je venetsk. m astruzzar, schiacciare, driicken, kneten, pressen. Primeri sče litov. mak-oti, kneten. Stua. Stua obznačuje po Boeriu : specie di forno, o fornello noto, che serve a riscaldare la stanza. S tu a da su.gar, arnese di legna fatto afoggio di tamburro o di trabaccaper uso di scaldare easciugarelabiancheria, Gestell zum Wiische trockrien. Stuaro-la, stuelo, que!l arnesse di latta o di ferro fatto a cono, con cui si smorzano i lumi, stuar, estinguere ammor-zare lume cola s tu a — stuarola. Stua je le moglo nastati iz: s tu v a in to iz: s tuba, ker glasnik v venetščina izpehuje, primeri: paonizpavon, in b v v spremenja, b e ver e iz b ib ere. To potrduje italj. s tuf a, Bad-8 tub e, Ofen, s tuf ar e, das Schwitzbad brauchen, Badestube halten, lig. dampfen , iiberdriissig maclien, s tuf ato, gedampftes Fleisch, stufo, iiberdriissig = gediimpft, venetsk, stuar, iibermiissig sich ansaufen, primeri nemšk. einen Dampf bekommen. Sorodne so tem venetskoitalskim besedam: staronord. stofa, aglosak. stofe, eng. s to v e, kiinstlicli erwarmtes Zimmer, Bade-stube, starogorenjenem. s tuba, s tu p tl, heitzbares Zimmer, Bade-zimmer. V slovanskih narečjih najdemo rusk. » vokalnim predvdar-kom, kakor v besedah: volga in i volga, zgaga in izgaga, spoli n in i s p o 1 i n : i - s t'i» b a, druga slovanska narečja so besedo spačile v: i-stob-ka, i-steb-ka — i-zdeb ka, y-zdba — i-zba itd. Miklošič ima te besede za tujke iz nemščine sprejete, Schtneller pa dvomi nad nemškim početkom besede s tub a. Ker se je v venet-ščini ohranila stua v pomenili: peč, forno, dalje: Gestell zum Waschetrocknen, conisch gemachtes Gerath, Werkzeug (arnese) zum Lichtausloschen, tedaj je stua iz jezika starih Venetov izrastlo, in ne iz nemščine prišlo, jaz celo trdim z Schmellerjem, da so germanske: stofa, s tuba itd. iz slovanščine, v kateri je tudi prvotni pomen besede: stoba, s tub a obznačeval posodvo, orodje za kurenje, in šče le pozneje seje izobrazil pomen: zakurjena, *) M a a t e 1 o po prosth. iz mastlo in to iz m a č 11 o , suffix t 1 o najdeš v besedi v i - 11 o t= lat. trum vara-trum, česk. mutato t in d : o r a - d 1 o , š i - d 1 o. segreta hiša. Korenika besed je stab, podaljšana iz sta, stati, sansk. stab h noti, štabi lire , fulcire, immobilem reddere . tudi stubh, iz nazal. oblike: stani b b. Ta korenika je stvarila po-znamenovanja za stoječe reči, postavim sansk. stumba, Pfo-sten, starogorenjenemšk.: s tam p h, Klotz , Stoek , Miirserkeule, staronord. stan p, staronemšk. stouf, poculum, cantharus, ein stehendes Geschirr, slov. stopica, Milchtopf, srbsk. stub-lina, ein hohler aufrechtstehender Stamm, der als Wasserbehiilter dient, staroslov. s t u b 11,, puteus. S tub a v venetšč. v pomenu: peč, je tore: das aufrecht-stehende Gefass stoječa posodva, v kteri so ogenj napravili in hišo zakurili, ali pa označuje sttib, stebel, truncus — ploh, ki se je v hiši užgal, vendar za prvotni pomen: štabi le, stoječe, govorite: s t u a, Gestell zum Wascbetrocknen, in s t u a r o 1 a, ko-nisch — aufrecht stehendes Geschirr zum Lichtausloschen , kakor tudi: s t o v i g 1 i e , Topfergeschirr — germ. s t a m p 1», s t e a f, iu slov. stopa, stopica, aufrechtstehender Milchtopf pri medjiraur-skih Slovencih. Visokoučeni Johannes Schmidt (Vocal. 156) piše: Ahd. stouf, poculum ist vom Stehen henannt, wie griech. mn/ivog, vendar mu ne priglasujem, da bi slov. stopa, stopica bile iz nemšk. izposojene. Venetskoital. stoviglie je iz stopilje. Sem spada tudi agsak. styp-el, step el, turris, das auf-rechtstehende. Ker sta koreniki stab — sta p — stub — st up tudi slovanščini vlastoviti, ne moremo zanikati, da bi nebi tudi slo-vanščina iz njih stvarila besed: st'i,ba, in ker je venetščina ohranila v svojej: stua == s tuba, pomen posodve, orodja za ku-renje, ogrevanje hiš, in germanski jeziki hi ože pomene: Bade-stube, kiinstlich ei’warmtes Zimmer, se sme trditi, da je venetsko-slov. stuba izvirniša, in obznačuje stoječo posodvo , v kateri se je ogenj zakuril, da se hiša segreje. Obširno o tej koreniki in jenih tvarinah govori bistroumni prof. dr. Johannes Schmidt v svoji izvrstni knjigi: Zur Geschichte des indogerm. Voealismus, str. 128 in 154 seq. Litovsk. stebiu, ich strecke mich in die Plohe, nartočneje razlaga besedo stuba. Iz te korenike je tudi slov. steblo tudi st'bblr>, caudex, in iz te venetsko: stibio, znano med ribiči mesteca (Jhioggia, kateri s to besedo izražajo isto, kar Italijan z besedo sciocehino, Thor, Dummkopf, Narr, po pravem neukretnež, štorast, čokast, neotesan človek, primeri nemško: Klotz, dunnner Klot«., Strunk, slov. pem,, Klotz, pen jalo, Dummkopf. Stibio je iz stebli po vokalizovanem 1", kakor venet. pavion iz pavillon, nebbia iz nebula. Bacin, arnese, che serve per lavarsi le mani et altri usi coli acqua, slov. bakus, Krug. Festus ima bacar, Wcingeschirr, Virgil baccar, Atil. Gcllius baucalium, '1’rinkgeschirr. Vse tc besede imajo filologi za nelatinske, primeri staro slov. b 'i, {-vil, kart, sod, bulg. b 'f> k I i e 'h, litov. baČ-ka, rusk. bočka; iz venetske je franc, bagi n. Jioria, sod; uže Festns pozna posodvo: burrhanieum, srb. burad collect. Fasser, burača, eine lederne Flasche, burav, bauchig, bolg. b n r i j a, Fass, rusk. b u raček, ein Gefass aus Bast, venetsk. borocbia, lederne Weinllasclie. Burilo, vaso di legno fato a doglie, corae la botte, serb. b a r i 1 o , ruski: b a r y 1 o , ein holzernes Wassergefass. Ker jo Srb tudi imenuje: bremenica, je barilo iz korenike bar, ferre, ein Traggefass. Cain, izcavin in to iz prvotnega ca bi n, vasi por lavarsi le mani e il viso, primeri srb. kab-elka, rusk. čabclka, Schale, iz venetsk. je franc, ca bi n c, kad za kopanje, umivanje, primeri see srbsk. k a b a o , Wassoreimer, slov. in rusk. č e b e r , srbsk. k a b a s t == burat, bauchig, kabljar, opifex umarius, kabli d, kabličica, Eimerchen. Iz cabin je tudi franc, cabinet, izvirno sobica, v kteri je stal kabin za umivanje. Ker je ta sobica bolj na skrivnem, je pozneje obviknol pomen za skrivnostno kancelijo. Primeri ešče staroslov. k 'i» b I rr>, novoslov. kabelj, kebel, kobelj, pozname-novanja za posodo, vedrica, mernik, iz slovanšč. nemšk. Kiibl, litov. kibiras, Eimer; starosl. ČBbtrr.,*) labrum, česk. caba. **) Morisa, iz morice in to = murioa, cilinderformiger Becher, staroslov. zrnu Ib, rmvoslov. žmulj, srbsk. žmul, poculum; glasnik z je odpadel in l prelazil v r, kakor v venetsk. besedi: sprendor == splendor, m o ris e tore = žmurica, ž m ulica. Zara, urna, rusk. čara, poculum, polsk. czara, starosl. čara, pocukan. Jugoslovani te besede ne poznajo, tore pravenetska. Sorodno je staronord. ker, Gefass, Krug, starogorenjenem. char, Gefass, sansk. k ar a k a, Krug. *) Tore ne iz nemšk. z w i b a r , Gefass mit zwei Handhaben , ker uže v litovše. nahajamo kibiras (Gcitler litau. Stud. 65). Staroslov. e I, v a n'r, , sextarius popačeno: džban, žban, pa se vjema z litovsk. k a w i n e , Morser. Bossolo, vaseto di legno, per uso di riporvi dentro qualche cosa, litovsk. bosa s, Fass (Geitler, Litauische Studien, str. 62.). Bota, sod. Užc v prvej razpravi som svojil to besedo Slovanom in rekel, da v besedi tiči pomen: vezana scilicet posodva. Primerjal sem slov. besedi bat in butara in opomnil, da v sansk. bat označuje vezati. Po cnacih nazorih je sansk. ban d h a, Bchiiltcr, kuba n d h a, grosses Fass (proprie \vie gebunden!). Fick in Zohet-maier primerjata lat. fid-elia, Fassehen, in gršk. niS-og, Fass, mdanvri, Bottung , tore Diezov fiovrte propade. Omenjena jezikoslovca sicer tudi agsak. bodig, pot-achfi,, nemšk. Bottich sem stavita, tudi Boot, ladja, mogoče, vendar nisem šče prepričan. Vsekako pa botta ni italska beseda, ker grkolat. ima obliko: m — fid, nego venetska, in je iz venetščine prešla v romanske jezike. Staroslov. brBtari>, botar'i>, dolium, nema nihče za neslovansko besedo. Kakor sansk. ban d ha označuje: Rumpf, tako tudi rus k. bat 'h, (glej razlago besede batcllo) anglesk. bod-y, Rumpf. Omenil sem uže tudi, da vonetskoital. botte škorenj izvirno tudi označuje, das Angebundene, primeri: Bundschuhe, krpky, opanke iz o in pnij, umspannen, urmvinden, umbinden. V lat. srednjega veka se i"abi: bo ton e s (plural) v pomenu zapone (Schnallen) in botonatus idem quod fibulatus, tore je moral izvirni pomen vezanja znan biti. V srednjem veku je bota, sod, sploh bilo v latinščini znano, ker v raznih postavah se rabi beseda bo-tagium, za denar, ki se je moral gospodski plačati, da se je smelo vino v sodih krčmariti. „Quel’ due pezzi del fondo, ehe dal mezzulie alla strema parte si congiungono alla botte“ — imenuje Venetčan penole. Ker Boerio p e n o 1 a tolmači v: bietta , zagozda tore penole iz p b m,, in v ruščini se po Dalju dendenešnji rabi pen-ek v pomenu: zatyčka, gvozd, Keil. Venetske besede: zine, zene, Fasskiemen, lito v. žau n os, Fischkiemen, sem že omeni!. Korenika je zu, zi-jat, zevati, ŽLvati, zato slov. in srb. žvalo, fauces, litovsk. žuw-is, Fisch. Prvotni pomen: klaffen. *) Štajerski Nemci in za njimi štirski Slovenci kraj nemške meje imenujejo: Fasskiemen, Frosch, f r o š i, tedaj poznamenovanje po živali, ki rada zija. „11 corpo o gonfiezza nela mezzo d’ una bote“ pa Venetščan imenuje: pan za iz paricia, iz korenike panč, staroslov. p {j, č i), se: inilor, tedaj: das Aufgedunsene, zato mu je pan z a tudi: Wanst, Dickbauch. Temu, kar Nemec imenuje: Spundblatt, reče *) Sorodno sansk. ha iz glia zend. za, auseinander golica, grSk. das Klaffen, lat. h i a r e , giihnen, klaffen, althd. g i c n , giihnen. Venetčan cocon — kukon, razlago to besede glej pri b'sedi: c o c o 1 a. Ker so poznameno vanja za razne dele soda slovanska, gotovo tudi poznameno vanje za sod sam —: bo ta. Iz bo ta je tudi bo-tiglia v vsili romanskih jezicih. Vendar od bo ta se ima razločiti venetsk. bozza, misura di liquidi, to je iz boccia, staroslov. bolcT>, cavitas, tore bozza vas cavum, ein IToblmass. Uže sem v drugi razpravi omenil, da korenika panč, inflari, se je edino ohranila v slovanščini in v sansk., gder panč označuje dilatare, extendere. Galaro, fjiiel luogo, dove si tingono (farben) le pelli, menda iz srbsk. guliti, nigrescere , kraj, gder se kože galij o — črnijo, ali pa iz korenike': gal, hiillen, bedeeken, iz ktere jo žali., ripa, in žal h, sepulcrum, žalni k, tumulus, pa ne’ia žaliti, kakor se v občo razlaga. VI. Imena za oblačila. Uže v prvi razpravi sem omenil več imen za oblačila Venetov; tukaj hočem nekoliko novih preje neomenjenih poznameno-vanj navesti. Uže Rimljani so se čudili lepi in prilični obleki Venetov, in iz kronike svetogallskega meniha (glej Pertz II. 760) zvemo, da so si dvorjani ki Karola Velikega, ko seje v Italii mudil, na sejmu v Pavii , kamor so Venetčani svoje blago na sejem pri-važali, nakupili obilo dragocenih oblačil. Sicer tudi oblačila in njihova imena potujejo od naroda do naroda , vendar so venetska imena oblačil tako starodavna in imajo slovansko lice, da se sme trditi, ka so večidel pravenetska vlastnina. Hočemo tukaj nekatere pre-tresevati. Ropiglia chiamava si una specie di gonellino di seta nera, ohe nei tempi eslivi portavano Patrizii, affibbiato ai lombi sotto la toga itd. glej Boerio sub voee: vesta Ker Venetčan rad glasnik l zmenja rom govoreč: sprendor za sp^endor, sparo za spato , tedaj je ropiglia = lopiglia in se vjema z rusk. lop-ati,, lop at in a, prosto oblačilo, srbsk. la-pat, panni partioula, lit. lopas, idem, sorodno je. gršk. lwnog, Kleid, Mantel, jede Umhullung. '*) *) Priravnaj patav. e a r p e t a, oblačilo, staroslov. k r p i n a. Crosina, ime za oblačilo je metath. oblika za corsina, rusk. korzno, korzenb , plašč, korzovati, crispus, tedaj izvirno kožuh, Schaf-pelz. Staronem. c ur si na, srednjen. kur se n, novon. Kiirsch-ner, v lat. srednjega veka: c rus n a so iz slovanščine, staročesk: krzno. Crosato, farsetto, Jacke , camiciula, jo tkano oblačilo, primeri staroslov. k rosno, textura, srbsk. krosna, Weberstubl, po armorskih Venetih, ki so se v tako imenovani Venedotii na Britanskem naselili bili, jc prešlo to ime in oblačilo tudi v kornsko narečje : k r c i s , camisia. Sarza, iz sargia sem uže v prvi razpravi poskusil razložiti, vendar mi se ne dozdeva temeljita (iz srst, Wolle), ker v ruščini najdem sarženik, ponitnik, sukna, menda bolje srbsk. s r z n u t i, an-spannen. A ko je rusk. s a r g a , kakor se v kazanskem narečji ovca veli , slovanska beseda , bi utegnila sarza — sarženik označevati Schalvvollonkleid. V venetšč. s a r z a sorta di pano 1 a n o ordinario. tSaijia, veste agiata, italj. saia lat. sag urn, je uže tudi bilo razloženo in rečeno, da šče slovanšč. in litovsč. pozna thema s a g v pomenu : haften, verkniipfen, binden. Znano je bilo to oblačilo starim Keltom, pa tudi Litvoslovanom: sagis, ein Reisekleid der Litauerincn (glej Geitler Litau. Stud. pag. 107).*) Isto označuje: Gubano, slov. kaban, kabanica, polsk. kabat, litov. kabli, kabet, heften, hangen, rusk. skabit, s k a b a, Haftel, sem spada tudi venetsk. c o p c n e g h e n = k e p e n j e k, slovašk. k a bat, Wcste. Zupone, giubbone, rusk. ž u pan, topla vrlina odeja , tudi ž u p u n , z i-pun, kakor v venetsčini: zipon, polsk. župan, litovsk. ž u-p o n a s. Korenika ž u p označuje tegere , zato staroslov. ž u p e-lište, conditorium, sansk. g u p , tegere, tore župan — toga, iz tego. Robone, je uže bilo razloženo v drugi razpravi, naj šče se tukaj pridene, da tudi gotščina ima reaf, vestis lintea; anglosaks. raub, jeli iivirno ali pa izposojeno, ne morem določiti. *) CeI6 Indotn, ker v sansk. najdemo s a d ž d ž a , KIcid. Gonella, sansk. goni, oblačilo, srbsk. gunj, slov. gunja, malorusk. buna, Oberkh id der Landlcute , rusk. gunja. Ker imo tega oblačila je znano med severnimi in južnimi Slovani, imam gonella za pravenetsko. Giobba, hrv. guba, lodix, srbsk. guba, gubenica, stragulum, malorusk. hub ari a, Oberkleid. Cotus, tudi contus, starosrb. k o n tuš, rusk. k u n toš, polsk. k o n-t u s z , slov. kontuš, k o n t u š e k , tudi staropers.; gotovo so rodno sledeče: Cotta, cotella, srcdnjclat. cotta, "starosl. k o t y g a vcstis, slov. kute, plural. Lappen, srednjenem. K u 11 e. .Jaz mislim, daje cotta — ko-t}7ga slaba oblika in sorodno ze sansk.; k ant h a, lat. c c n t o, staronem. h a d a r. Tabaro, plašč, bolg. t a b a r i n , Mantol, prešlo tudi v franc, in sredjcnomšč. t a b a r d — d a p h a r t. Bemia, fu detto ad una veste da donna a foggia di mantello, primeri sta-roslov. brT.nia, lorica, lucerna, novoslov. brnja, Hadcr, Lappen, b r n j a v e c, Haderlump. Braghesse, je iz bracca, rusk. brjuki in braky. Uže v prvi razpravi sem skusil to ime razjasniti, vendar sub judice lis manebit. Venetsko braghesse jo iz brachesse, tedaj tbema brak. Slov. br-guše, brcguše bi tore bile od Venetčanov ? ali kako? Bjrguše, bregeše le poznajo Slovenci med Muro in Dravo kraj Ščavnico in Pesnice, ki platnene odprte brgušo nosijo. Beseda ne znana go-riškim ni kranjskim ne koroškim Slovencem, tako da ne bi trdil, ka brguše in b r agh e s s e je edno ista beseda. Slovenskoštajerske brguše je madžarska —- tore mongolskotartarska nošnja, zagorski Horvati nje imenujejo bize, odtod ime Bi zel s k o, Bize-lanci, ker tudi prebivalci tega na Hrvaško mejašečega kraja nosijo bize. Bracca niso bile obče oblačilo Gallov. Plini j (18, 17) imenuje provincijo Narbonensis: braccata (denešnji Depart. de 1’ Aude) „pars Galliae fuit alinuando braccata nune Narbonensis.“ Kaj pa, ko bi Galli braccae bili sprejeli od Venetov armorskih sli pa venetskih in beseda nebi bila gallska? Ovid (Kleg. 7 v. 49, eleg. 10 v. 33), celo pri Sauromatih omenja to oblačilo , „pellibus et Taxis arcent mala frigora braccis*1 — ,,pro patrio cultu persica braeea tegit." Jeli so prebivalci „geticum litus“ hlače tako imenovali, ali je Ovid iz Italie to besedo prinesel s seboj v prognanstvo ? Prepuščam prihodnjim starino- in jezikoslovcem, naj točno določijo. Dalje naprej še zopet pridem nazaj na to besedo. Cocola, capiscione, la veste di sopra che portano i Monuei, con cappuccio. Uže sem v ,,Letopisu Matice slov.“ obširno govoril o tem oblačilu, katero je bilo starodavnim Venetom vlastovito, kakor stare podobščine na beneških spomenikih pričujejo, in ne šče davno da je adrijanskim Primorcem bilo obče navadno. Da beseda ni latinska, spoznajo vsi starinoslovci. Diefenbach (Orig. europ. 240 seq.) je to besedo‘med keltiške besede pri jel, dasiravno stari Kelti neso nosili k uk ulji c, in ime in oblačilo šče je le prišlo v Britanijo s krščanskim meništvom v 8. stoletji. Vse oblike te besede v roman-ščini in novokeltščini so nabrane pri Diefenbachu na omenjenem mestu, in pretresovanje teh oblik se lehko bere v mojem gore navedenem spisu. Jaz sem besedo kukula prvokrat izpeljeval iz them. kuk, spitzig, in sem kukuljico imel za: vestimentum cacuminatum, vendar, ker nam je venetščina ohranila verb. coz-zonar, scozzonar, iz: coccionar, scoccionar, je narav-nise, ako iz tega izvajamo ime c o cul a. Označuje pa ta verb. vpregati, berzdati, osedliti konja, tedaj se vjema ze sansk. kač — kač ate, binden, giirten, litovsk. kink-au, k in k -y ti, giirten, binden, tudi v sansk. se najde v močni obliki: kanč, kanči (lem.) Giirtel. V srbšč. imamo z močno obliko: kanč-elo, Bund, v bolg. v slabi obliki: lcač-ul, Kopfbund, lcačč, vezat, v slov. k y k '[> in kyka, Haarzopf; sem spada dalje srbsk. kač ar vietor, kačati, vicnuti se, sicli winden, slov. kača, serpen?, srb. koči ti, kolo zavezati, zavreti, ruski: kačat, kolebat, schaukeln = winden, kačka, reca, ker njen hod je kolebajoč. Dalje slov. kučma, Haube, lirv. ku kur j a v, einen Schopf habend, einen Ilaarbund habend = sansk. k a n k a n a , Schopf, k a n k a t a , greben, slov. k u k m a , Haarschopf, srb. k u k u 1 j i c a , Haar-flechte , venetsk. c o c o g n e 1 o ~ k u k u n j a I o , llaarzopf. *) Kakor Srb imenuje ptico, Schopflerche k ukmar k a, slov. ku-k u 1 j a č a , tako Venetčan : s c o z z e t a iz s c o c c i e t a. Oblika venetska coc — kuk, ker Venetčan n spremenju v o primeri: čorbo = curvus, je torej na slov. gfasovski stopnji, Latin *) Venetsk, cucar, einon beim Schopf nehraon. ima : cin go, c i n g e 1' e , tedaj bliže litovsk. k i n k a n , Grk : v besedi Hiimlor, Ringmauer, German, goth. h a h a n , schnii-ren, binden, zato haliar, tudi iz goth. v hrvatsč. carnifex, pro-prie: der Schniirer, Binder, staroncmški h a c h u 1, plašč, in bas z hachul se vjema staroslov. kukulj, toraj oblačilo, ki se opaše, priveže, v pomenu = sag, in k a b a n. K u k u 1 j v staroslov. tudi: pallium. Schmidt in Corssen izvajata cuculus iz kal celare. Trebellius Pollio, zelo pozen lat. pisatelj omenja (in Claudio cap. XVII) oblačila: „cucutia villosa duo.‘‘ To besedo je on mogel sprejeti ali od Venetov ali pa od slovanskih Norikov in Pa-nonov, ker cu čuti um = kukuc — k u k u o je edino slovanska oblika, sanslc. kankuka, eng ansehliesseude Bekleidung des Ober-korpers, Panzer, Wams, Mieder. iMnogi sklepi, konkavne in konveksne krivuline trupla imajo poznamenovanja po tej koreniki, slov. kulcT), Hiiftbein, litov. kinka, Hesse, aglosaks. ho h, ') calx, sansk. kukd, weibliche Brust, slov. klica, vulva, srbsk. čuk-alj, Hacltse, zato srbsk. čuku n — ded, Urgrossvater, ex cujus femure creverunt postori, primeri: koleno, genu in poko-lcnje posteritas -j. Iz te korenike tudi ime reko: Kokra, v starejih pismih Kan k ra, ker vijugasto teče, dalje k uk um ar = agurek, venetsk. cogoma, v lat. srednjega veka cucuma, starosrbsk. k u k u m a, hirnula, staroslov. k u k s i š, urceus; malorusk. k u k v a, sod; tudi vijoče se rastline; srb. k uk o 1 j , die Wicken, kukur-jak, kultur6č, in več druzih. Sem spada česk. cliocho-louš = srbsk. kukulj ava, alauda cristata , chochol, crista, polsk. chochol, Kapuze, crista avium, Schopf, hrv. hub or. huhorjav, Schopf, schopfig, dalje venetsk. cochier, nemsk, Kutscher, proprie: der Pferdeanspanner, litov. k in k- y ti, Pferde anspannen, gilrten, venetsk. scozzonar, cavalcare uu ca-vallo non ancora avezzo al freno, scoco, štreno, ungeziigelt, tudi rusk. k uka, peden, primeri nemško Spanne, iz: spanhen, prideni šče sansk.kaka, Strick, kaTkana, Schnur, slov. k o c n a (Janež.) ideru. Martial omenja (Epig. I, 54) n«kega: bar do cucullus. Glasatori so mislili pri razlagi te besede na keltske Barde, drugi na illjrski rodič: Bardai, narbolje nam razloži besedo venetsk. barda r, Pferde riisten , bar del la Pferdegeschirr, tedaj je bardo cucullus ona kukuljica, ki se konju čez glavo potegne, :l) in je sorodno staroslov. brzda, frenurn, capistrum, in z je vrinjen kakor v besedah: zvezda ‘), gnezdo, v lat. srednjega, veka: ') Srcdnjenem. hahse, Kniebug an den Ilinterbeiuen. 2) Iz te korenike tudi litovsk.: k u i k e, E11 e, češk. kyčcl, Hiift-bein, litov. kinksoti, gekriimint sitzen. :i) S katero se plašljiv, divji konj brzda. 4) Primeri latvijsk. barzda = barda, brada. barda, Pferdegeschirr. Konjski hlapci in kočijaši so morali od nekdaj že slabo sloveti, ker jo venetšč. iz tega them. stvarila: bar dasta, Schandbube, giovane leggeri e di poco giudicio. V staroslov. brzdenik, auriga proprie: Ziigler, Ziigelhalter. Venetsko barda, Pferdeliarnisch , je tore izvirno: camus, capi strum, frenum, jeli je nemšk. brit til, kar je prešlo v starofrau-coščino: bridel, a brid, prasorodno, ali pa iz venetskoslovanšč. izposojeno, ne upam si določiti. Barda, Brzda bi jaz izvajal iz korenike: brd, sansk. vardli; iindere, scindere, slov. brditi, acuere *), zato starosl. brady, ascia, securis, novoslov. bradlja, bradelj, bradčka, srbsk. bradva, bolg. b ra (T v'i> iz slovanše. magjarsk. in runaunsk. bard, nemšk. barta, die Ilellebarde, tedaj bardar iavirno konja brditi, ostriti, v usta mu d j ati br-dito orodje — Gebiss, katero ga reže in tako kroti. Iz iste korenike je: brdo, acutus mons, brdo, Weberkainm, greben, ker brdi tkanino, sorodno je menda vritan, starosaks. einsclineiden, einritzen, staronord. po odpadlem v: reitr, Furche, gotli. vritis, Punlct, Stricb, mhd. riz, nemšk. liiss. V gršč. in lat. nisem dosle našel te korenike, ako ne: timV-n, Pfoilspitze, Stachel. VIII. Imena za obutala. Kaligy — caligae. V slovanskih jezicih nahajamo mnogo besed, katere se imajo za tujke, in vendar so prave domačice, tako postavim: kaligvy, k a ligo v ky, kaligy, kaliky, rusk. po Dal-ju: obuv iz holsta (grobes Gewebe, Leinwand), iz ravdugi (irhe — ovnove ali kozje kože), soleae, staroslov. k a 1 i g y , soleae latinski: caligae ali bolje: c a 11 i g a e, Kniestiefeln. Besedi se le morate izpeljati iz lat. callus, Haut, tudi cal 1 um, schwillendicke Haut, odtod: c a 1-losus, harte Haut habend, callositas, Harte (Scribon. Ve-get. Tertul.); callosae olivae (Columcl.) trde olivo, callere, imeti tolsto, grobo kožo, raetaph. callere, gefuhllos sein, ca 1-lidus, listig, proprie: der viele Haute bat. *) Iz iste korenike brd je tudi staroslov. bridost, aerimonia, b r i d 'H k X , acutus, srb. brid, acics in staroslov. bridati, stringero, je proprie: brzdati, frenare. Praslovanski ar, cerkvonoslov. p'l, postane rt, primeri hrib iz lirb, grič iz gre, nodus terrae, bosanski sridee iz srdce, vriba iz vrba itd. Venetsk. bria iz brida (po izpelinenein kakor caena iz cadena, catena) frenum, brzda. Venctšeina toro no Vtika glasnika z pred d. Tudi keltska narečja poznajo to besedo in sicer giilščina : cal-lum, c a II us, calla, durus. V sansk. najdem: k h ali n, lederner Schlauch. V venetščini: calo, pelle indurita, eine hart gemachte, gegerbte Haut. Ker besedo najdemo tudi v slov. zna calo tudi pravenetska biti. Poglejmo v slovanščino; tukaj nahajamo slov. kaliti (železo), das Eisen harten, srbsk. kal e v o, Gerbebank, nastroj, na katerem se koža kali. Posebno bogata je ruščina. Tam nahajamo ešče razve gore omenjenih poznamenovattj za obuvi iz oglajene kože: ka-ligvy*)eto. kaljanoj, tvrdi, kaljana koža, gegerbte Haut, kaljet — kožo ria solnei utrdit, k n 1 e 1 y j tovar, gorčlaja i sle-žavšaja sja koža, eine abgelegene, erh&rtete Haut, k a 161, korjavit, kožančt, s^cli mit einer Haut umziehen, kalita, kožnaja torba, mešok, tudi staroslov. , tedaj no arabska kheritha; primeri šče rusk. zakaljivat, **) durutn reddere, litov. k alti, hammern. Tako so tudi slov. imena Kaligar in Kaligarič domača, in ne lat. ealigarius. — V venetšč. g a 1 e g h e r, črevljar = kaligar, italščina te besede ne pozna. Mestier, ciabatta, črevelj, srbsk. mestva, lederner Strumpf, ruski mešti, Schuhe, ruski: M0(*T0liI>’0, nedodelana koža. Pappuzzer, pianellaio, Pantofelmacher, papučar, srbsk. papuee, rusk. pa-puši, Stariy, čarky, Stiefel, papuša, zvjazka suhih listov, p a-pušat, tobakovo perje vezat, venetski: papiglioti, in iz tega franc, papillote, je menda v lcakej zvezi.***) Carpia in s carpia, Schuh, Stiefel; razve slov. krpi j e, Schneeschuhe, slo vaš k. krpky, Schuhe, staroprusk. k ur po, Schuhe, šče pri-deni: litovsk. s ker p e c z kes, Strumpfe. Imena obutalov: z ar- vata, zavata, italj. ciabatta pri Catullu c ar batina, Xeno-phontu: rusk. po vokaliz. čeboti, polsk. čobot, litov. čebatas, pers. čabatar so uže bile omenjene vvprvi razpravi, kakor tudi venetsk. botte, škornji, bolg. in slov. botuši, rusk. botaly, polsk. bot. Venetsk. zarvata je iz karbata, tedaj *) Tudi rusk. kaloši, k a loški, Kalosehen , sera spada, venetsk. g a 1 o s c i e , Ueberschuhe. **) Humunsk. K'l>JI0CK, d uro. kamb. c a 1 e d , durus. ***) Papiglioti, zusammengc\viekeltes, zusammengerolltes Papier. Kako je nastalo rusk. papuša in papušat, die dSrren Bliitter zu-sainmenrollen, zusammemviekeln ? Toro p a p u č e das zusauimengewickelte Leder in druga roba, iz katero sc papuee delajo. Letopis 1870 III. 4 Catullova: c ar batina izvirno venetska oblika. Kakor carpia k r p k y, kur p e, iz korenike k ar p, rezat, zarezat, tako kar-batina iz karb, rusk. kar bat, zarezat, zarubit, in s tem popravim svojo prvo razlago v Vestniku. V ruščini kor pit in k o r-pat, slov. krpati zašivati odejo, tudi v rušiš. korpat, ryt, dret, rezat, kolupat. Tudi pomen: viti, tkati ima korenika kar p, staroslov. krpa, textura, litovsk. motatli. kraip yti, wenden, drelien. *) Baxeae, po Pliniju neki črevlji, ruski: bakSe, črevlji. Daljo nahajamo staronord. buxa, škand. byxa, dansk. buxe, tibiolae braccae. I) o <1 a t k i. Nagossa tudi n o go s s o, rete da pescare a modo della Rivale (tela) anno data ad una pertica con due bastoncelli a tanti da una parte. IJže v drugi razpravi sem prvo zmoto popravil in pokazal na koreniko: nag, kniipfen, flechten, binden, sansk. n a h - y a t i, binden, kniipfen, iz nagh-yati, in sem rekel, da se ima srbsk. neg-ve, puto, compes, Fussfcsseln, iz te korenike izvajati. Isto označuje staroslov. nr.ž-ij, nr> z-iti, lat. ne c-to, nexum, ncxus, binden, kniipfen; zend. nazda, verbunden, v rusč. niz-at, binden, kniipfen, menda tudi polsk. s-no z-a, Jocbriemen , gotovo pa nemšk. n a lian, niihen. Oblika nago s s a, izgovori: nagoaa; je menda stvarjena, kakor rusk. lčv-sa, prav-ša, ladoša, ali pa stoji, ker Venetčan glasnik u spremenja v o za: naguša, in zaradi suffiksa primeri rusk. gorbuša, Siehel. Naguša tore isto, kar rusk. sčt, Netz, iz korenike si, ligare. Bo,ga, rissa, contesa, eontrasto, Zank, Streit. Sorodno je starogorn. b a k, Streit, bagan, p figa n, zanken, hadern, streiten. Prvotni pomen: govoriti, tedaj isto, kar nemško: wiirteln = zanken, to pričuje sorodno irsk. fa igli im, govorim, faigle, words, conversation, v rusč. bagand, taranta, Plapperer, anglosaks. bag, riilimen, lirii-sten = spreelien, grossspreelien, slov. baglati, zudringlich reden, betteln, sansk. bliadž, spreelien. Croar o ero var, cadere giu, niederwiirts, binunter fallen. Crovar jc iz ero p ar, ker venetščina glasnik /> spremenja v v, tedaj slov. kropiti, staroslov. kropa, gutta, Tropfen. V slovanšč. nahajamo sicer pomena: aspei?gere in stillare; vendar venetščina šče je ohranila glagol in prvotni pomen korenike: krop. Primeri analog, althd. tr oplio, Tropfen , in staronord. dr up a, demitti, litovsk. d rib ti, herabfallen. ttožestvo Geryo. Suetonius (in Tib. 14) pripoveda, da je Tiberius, predno se je podal na boj v Illyricum, vprašal orakul Geryov pri Patavu — ijiaos, cim Illyricum petens juxta Patavium adisset G eryoni s oraculuro, sorte tracfu, qua monebatar, ut de consultationibus in Aponi fontem talos aureos jaceret, evenit, ut snmraum numerum jacti ab eo ostenderent; hodieque visuntur sub aqua bi tali.“ Uže Klaudian nerazumivSi venetskega božanstva je venetsko božestvo Geryo zmešal z mythičnim kraljem — rege trimembri— hišpanskih otokov: Geryonom, katerega so grški basnoslovci popisovali s tremi glavami in krilatega, ki je pasel stado Solnca, in kteremu je Herkules odpeljal goveda. Vsak bode leblco se prepričal, da je Klaudianova bosa, in da tukaj imamo z domačim venetskim božestvom opraviti, ki je bilo ob enem božestvo boja, ker le na tnkošno se je Tiberius v boj se podavši obrnil. Božestva boja pa so bila v slovanski mythologiji božestva solnca (glej Hanuš Myth. 380j, in ta so bila ob ednem božestva v e de ž e v a 11 j a. Vode, posebno jezera pa so starodavnim Slovanom dajala znamenja pri-nodnih dogodeb. Tako je pri polabskih Slovanih vir „Glomazi“ bljuval kri in pepel, če se je boj približeval (Dithmar Cliron. I. p. 8 ed. R. Steinhein). Ti Slovani so čestili kot božestvo boja: Ge ro- vi ta (Vita St. Otton, 111. cap. 7 pc 502). Ker pa g pred e prelazi tudi v S, so ga imenovali tudi Žero-vit, zato Saxo Gramm. (XIV. pag. 321) poročuje, daje Svantevit „m utato no n ni hi 1 dialecto Ser ovit us apud alios ost nominatus." Ne samo o Venetih se poroča, da so bili miroljubivo ljudstvo , tudi o severnih Slovanih pišejo istovrstni letopisci, da so v boj šli le prisiljeni, kedar je šlo za svobodo in hrambo domovine. Takrat so vzdignili črno vojsko, in so imeli posebne zvonove, s katerimi so na boj pozivali (glej Hanuš 1. c). Prav naravno je bilo tore božestvo boja imenovati: kličočega, pozivajočega, in drugega venetski Geryo in polabskoslov. G ero vit ne označujeta. Korenika gar, gor izraža pomene: klicati, pozivati, metat’, hvaliti, čestiti, slaviti, sansk. džar-ate, rauschen, rufen, anrufen, v vedskih narečjih: laudare, celebra«’e, gršk. yijQ-v-e, Stimme, Ruf, yr/Qva), irsk. goirim, clatno, staronord. kali-a, rufen, althd. kerr-an, schreien, rauschen, knarren. V litoslov. nahajamo in sicer litov. gir-iu, girti, riihtuen, gyra, Ruhm, geras, slaven, starostov, žer-e-lo, izvajata iz korenike gar, sonare, elamiire, laudare etc , tudi Miklošič in Fick. Kazločujo pa se od te korenike ne sicer v glasu , marveč v pomenu, korenika: gar, schlingen, versclilucken, sansk. girati, gršk. gdei’g prestopi v /S — Frass, lat. vorare iz gvorare, litovsk. geriu, trinke, slov. žerem, staroslov. žr%, žrčti, schlingen, in tudi venetščina je ešče ohranila: Zernar, pranzare, mangiar bene e di buon gusto. Boerio misli, da je zernar „corrotto“ iz: de si nar e, franc, dejeuner, a moti se, ker to besedo Venetščan razgovetno izgovarja: disnar, disnada. V sansk. ešče iz te korenike : gara, Trank, litovsk. g ir a, Trank. Primeri razlago besed gar lin, in g h er lin. Tretja korenika gar, označuje: conteri, gebrechlich, morsch werden, zerfetzt, vcrschrumpft, zerdriickt werden, in iz te je slov. z'trn o, lat. g ran um, nemšlc. Kom, Kern, žrnov, starosl. žri k a, superior molae lapis, staroslov. zrčti, iz z a ir ti, reif w e rde n, zrehi iz zairel, venetsk. gheriglio, orehovo jedro, vide ibi! Olandina, cosi chiama si una rete fata di filo scmplice per prendere la allode. Ker v venetščini naglas v odpada, primeri: ose == voce, tedaj olandina za: volandina. V venetšč. pa mesto prvotnega a pogostem nahajamo o, tore iz va lan din a, in ta beseda se vj cina z litovsk. varan d a, Sclilinge (Geitler, Litau. Stud. 119). Degagna, Zugnetz == deganja, se zamore le iz one korenike razložiti, iz ktere slov. d ega (Janež.), Zug, Jochriemen, staroslov. dcg]>, Kic-men, Zugseil, d e g i 11>, salix, proprie: Bindbaum, srb. (I u g m e, globus fibulatorius. Razve gcrmanščinc in slovanšč. drugi arjanski *) Dr. Johannes Schmidt, vclcumcn filolog, stavlja žržl/6 k ataro-prusk. girbin, število, Vocalism. II. 208. jezici te besede ne poznajo, staronord. ten g j a, verbinden, tengsl (pural), Seile, Taue. Braga, 1) anello di ferro anclie di legno , che si conficca attraverso per tenere insieme e unito lc coinessurc. 2) braga, sospensorio, qucl arnese, che ripare 1’ernia, Bruchband. 3) braga, fascia che cinge. d) braga, straccale, Sclrvvanzriemen. 5) bragagna, rete iunga e larga, che ha il ritroso, la quale gittata in mare strascinasi un pezzo c poi si cava fuori coi pešci. Po vseh teh razlagah tiči v besedi braga pomen: pritis- ne n j a, p r i k 1 e p a n j a, privez a n j a. V ruščini najdem bragi plur., kanati (Stričke), kojimi opa-syvajut sudno,' krugovye perlini (vrvice), novoslov. blazni ti, im-pedire — premere, ligare, blazna, impedimentum = ligatio, pressio, Druck, *) b la z n iti, aduiari, je po pravem pritisnoti koga, Jeinanden an sich drucken, in ker je tako djanje nepošteno, zato menda staroslov. blazni«, scandalum, staroslov. blazni ti, tudi pomenja nhivuv, decipere, tedaj uže figur. slov. blazina, Kissen, tedaj ono, kar sc stiska, v venetšč. šče je tudi znan pomen sti-skavanja, bragagna r, gualcire, zerdriicken, sorodno je got. pra-gyan, drucken, drangen sansk. upa — barha iz: upa — bar-g h a, Kissen, Polster , \vas ipan drvickt, staroprusk. balgnas, Reitkissen.. Grkoitalšč. ne nič ohranila od te korenike. Vonetsk. tudi bragoto, stropa, vrv, braghier, Bruchbandraacher. Menda iz te korenike tudi: braghe, braghesse, quella parte del ve-stito, cce euopre dalla cintura (Giirtel) al ginoenhio (koleno), slov. bregu še, tudi sežejo od pasa do kolen, tedaj subligaeulum, Bind-hose, in beseda in oblačilo je izvirno venetsko, in oboje je prišlo h Keltom in Rimljanom. Znamenito je, da se oua pokrajina, v kateri so Galli prebivali, in katera je segala na mejo Venetov, je velela: b rac ca ta, kar pričuje, da niso vsi Kelti „braccas“ nosili, nego le gorenjeitalski, in ti so lehko oblačilo in njegovo ime sprejeli od Venetov. Ker je vcnetščina ohranila toliko besed, katere vse pomen pritiskanja, privezavanja, pripasovanja, izražajo, smemo vse te besede za pravenetske imeti. Cantina, cella soterranea, pri polabskih Slovanih: konti na, „erant autem in civitate stettinensi continae quatuor, sed una ex his mirabili cultura et artificio constructa fuit (glej: Anonym. hist. v Script. reruiu bamberg, pag. 680), Tempelhalle , staroslov. kan Sta iz: *) Ruslc. blag oj, duintn, eesk. blazen, Narr, litov. blčgas’ bi oz n as, Narr, je tore: pressus, ligatus mente. kant j a, Wohnung, Gemach, Kanmier, sorodno got. v slabi obliki: hetli j on, Kammer, anglosaks. lic a d h or, roeeptaeulum. Korenika kat, kant označuje: condere scrvarc, bulg. ki.ta, servare, sansk. čat-ati, verbergen. Lea, za leda, in to iz leta, Kotli, Pfutze, česk. lat o viško, Sumpf, Pfiitze, rusk. lat-atL, v močvirni rastoča trava, caltha palu-stris, staroprusk. laydis, jilovica, althd. letto. Ganzega, allegrezza cecesiva manifestata con gesti. Iskati moramo koreniko: ,,gang'‘, ker ganzega je iz: gangega, ker v venetšč. je ge —z e, primeri: z en t e == gen te, ega je suffiks ika, tedaj gangika. V sansk. najdemo: džangha, Bcin, Fuss, iz glagola: d Žani liati = džamghati, mit den Hiinden und Fiissen zap-poln, v litovšč. ženg-iu, ženg-ti, sebreiten, slov. gugati, sebaukeln, guga vic a, Ilutscbe, rusk. gugatsja iz gangatsja — guljat v ravno tem pomenu, ki ga ima ganzega, to je gangika, g a n g i c a, g u g i c a. Gomena, canapo il piti grosso dellc navi. Ogni gomona e eomposta de tre gberlini, Ankertau. Ker je ta vrv sestavljena in zgnetena iz treh „gherlini“, to je iz trojih vrpeev, tedaj moramo iskati koreniko, ki izraža pomen: gnesti, in le v grščini in slovanščini tako nahajamo^ gršk. vollgedriickt sein, yofto^) Ladu n g, Fracbt, Ge- pack, befrachten, staroslov. žunij,, žemti, comprimere, tedaj gomena — gami na, funis compressus. Gr o mi n a tore stoji na prvi glasovski stopnji. V ruščini najdemo: žem-nut, žom-kat, žamkat, tiskat, gnesti, žom, gnet, dalje: gož, konec cčpnili kanatov, das Mittelband, der Dreschflegelriemen. Venetsk. garlin, gherlin, pa gotovo iz korenike: gar, schlin-gen, odkod grlo, proprie: Schlingloch, tedaj gherlin, das Ge-schlungene. *) Arela, arnese tessuto di cannucce palustri, iz trstja spletena posoda , v srbšč. najdemo: arnjevi, (plur.), ein Dacb aus Robrmatten, tedaj isti thema, kakor v lat. ar-undo, Scbilfrohr, undo je suffix, primeri: hi r-und o. Dalje si besede ne upam razlagati. *) Iz to koreniko ima Vcnotčun tudi : garlon , inclolontha vulgari« (Lintio), insetto, oho rodc foglio di tutti alberi, tedaj sopot das sehlin-gende, verschlingcnde Inscct, inacctum dcgluticns, sansk. girati, schlin-gen, litovsk. redup. go-gil-oti, schlingcn. Racola, rana arborea, Laubfrosch, ra col c ta, anas querquedula. Uboji živali sto dobili imeni po r»kovanji (schroien), staroslov. ra-kajjj, rak ati, schroien, litovsk. rekiu — rek ti, schroien, rusk. roko tat, schroien, rokot, grom, rokoš, praska, slov. raca, reca, Ente, iz iste koreniko, sorodno gršk. &'-Xctx-ov, lat. loquor, 1 o en tu s, primeri šče srbsk. rakoliti, gackern, kokoš rakoli, kad hoče, da znese. Tedaj rak o la, žival, ki rakoli. Keco ra col c ta tudi Ve-netčan imenuje ere cola, starosl. kr ek-ta ti, eoaxarc, krcč-ct, avis genus. Slov. roli ta <5, Frosch, ima tudi ime po glasu, iz: roli ta ti, rohneti. Chiassar, far romore, je nastalo iz clasciar, tore tlicma klaslc, primeri sansk. k ra k š brausen, tonnen, sorodno gršk. xht£w, xqu£a>, i>-xQccy-ov, iz: -Aumo, lat. crocio, elan go, litov. kraki n, brausen, von der See, slov. krakati, goth. hlah-jan, novon. lachen, starosl. klakol, campana, zvon, tedaj instrumentum sonans, ve-netsk. chiassar najbliže stoji slovansk. k lak — k lak sati, po prestavi glasnikov k laskati, primeri slov. kiosk, Schnalzer, z bičem k 1 e s k at i, schnalzen, štajerskonemšk. iz slov., k 1 e s chen , die Thiir zukleschen, t. j. mit Gerausch zumachen, Lagar, voce antiqua, lasciare, questo termine e tuttavia usato nel vernacolo Bergamesca, dove dice si laga per lasciare. Lagar je iz la car, primeri litovsk. leku, ieh lasse, le kas, iibriggelassen, kar je najbliže bergamsk. lagar, sorodno gršk. Uinm, lat. lin-q u o, liceo, licet, lici tari, freilassen. Criar, iz cridar, rauschen, tonen, sansk. kradate, rauschen. gršk. xtXudti, tonen, rauschen, agsaks. hrutan, rauschen, slovensk. hlidim, hi ide ti, rauschen, veter hlidi. V slov. jo glasnik k prestopil v h, kar večkrat najdemo. Iz venetsk. criar jo franc, crier. Tarma tignuola, Schabe , sc vjema z rusk. T.lHtt , Schabc , Motte , rusk-tljaja je iz starosl. tlenja metath oblika za tein j a in ta iz : tern j a. Cresson, nasturzio aquatico, slov. kreša, nemšk. R r u n n k r o s s c, čigava je prednost? Pantano, Sumpf, menda iz one korenike, iz katere rusk. pan teh a, razina, Spalt, iz pat, ausbreiten, weitmaolien? primeri analog, rusk. žabi na, jazvina, jama, iz korenike: žab, klaffen. Picaijio, iz p i c a g 1 i o = pikali,, Stengel, priravnaj See rusk. p i k a , holst, pikovica, končik nosa. Cataizza iz catarizza, contesa, Zank, razve staroslov. ko ter a, rixa šče prideni rusk. kotora, razdor, ko tor n i k , Zaenker , koto-ritsja, zanken. Daje cataizza po vokaliz. »" iz catarizza, potrduje beseda venetska: eataradegho = cataradicus, litigoso. Cuslanus. V venetski pokrajini seje našel spominek z rimskim napisom : Ouslano sacrum L. Octavius. C. F. Crassus, L. G. Octavi, L. F. Martialis (glej Fabretti, Glossarium, str. 180). Kamen je pozneje bil v Verono prenesen. Jaz bi trdil, da je Kum lan božanstvo kuzel, (Schmidarbeiten), ruski: kuzlo, tšehmidarbeif, staroslov. k u z n b,' res e metallo eitso faetea, ktizni. ci>, vg, faber. Korenika je ku, kov.], kujem, polsk. k ud, litov. in lnt-vijsk. kan. Sorodno je allhd. bouwan, aglosak. heawan, mthd. houvven, nlid. hauen. Latinščina ima z determinat. suf-fiksom d — cudo, cusuin, in: in-cud (incus) = slov. na-kov o. Več besed latinščina ni ohranila. Venetšč. ima cugnar, battere et improntar le monete, Miinzen pi iigen, schlagen, katera beseda bliže stoji k slovanskemu thematu ku — kov, nego lat, cud. Iz venetšč. je beseda prišla v pismeno italšč. coni are, znamenje, da ni latinska, kakor sploh lat. c u dere italjanščina ne pozna, pomen kovati izraža: fabbricare alla fucina, battere il ferro a caldo a freddo, kovač je : fabro, tnaniscalco, kovačnica: fucina, edino nakvo imenuje: in čudi ne po lat., Venetčan pa ancuzene, kar sopet bliže stoji slovansk. kužni, nego k lat. in cud.*) Prae-poz. venetsk. a n se strinja ze staroslov. ,Y, = an, postavim a n-t'i>k, stamen , kar se u t i k a, a n - rodi,, stultus , proprie: entartet. Novoslov. premeče glasnika, zato: naroden mesto a n roden. Ohranil se jo stari a n v osebnih imenih: Andolšek — Vodol šele, I n t h a 1 e r, krivo se piše : Vodušek, ker krajem, gdor so V o d u-šeki doma, se pravi: Vodole = Andole. Venetčan tudi nakvo imenuje: tasso, tassa, pa mu je Schlag, Stoss, češki ta sati, schlagen, stossen. K u z 1 a n bi tore bil venetsk. Vulkan, božestvo k u z 1 a. *) Sicer: ancuzene jo tudi lehko nastalo iz ancudione, ker di = z, primeri zorno = d i u r n o. Petolar, parlando di uccelletti, cantuzzare, tedaj iz starostov. |>'i>ta, avis, kakor p’r.ta, kakor p'i>tič. Marangon. Boerio tolmači v: falegname, drvodelec, der Holzarbcit-n aufflihrt, Zimmermann, Tischler; vendar se mi dozdeva, da to ne prvoten pomen Ker venetščina rada menja glasnik r z lom, smemo staviti obliko: malangon, ia iskati v novih slavjanskili narečjih obliko: maluga, malj uga = maranga — maljanga. V srbščini pa maljuga označuje drvo, s katerim zabijajo v zemljo kole, brvna itd., eine grosse Kamine, Ker ne samo v Benetkih, nego tudi v drugih starih mestih venetskih, so morali zavoljo vode in močvirnega sveta pode staviti na kole (Pfžihle), in te dobro zabijati, in se pri zabijanji posluževati malang, — maljug, —je vtegnilo poznamenovanje za drvo-delca — tesara: marangon obče postati, dasiravno prvotno po-menja: delavca z maljug o. Korenika mar — mal, pomen ja: mlatiti, tlačiti, iz nje je srb. malj, Hammer, Schliigel, lat. mar-tulus, franc, marteau, starosl. mlat'i>. Ker maljuga mlati po brvnih, kolih, ki se v globočino porivajo, je poznamenovanje naravno. Malj, ki se tudi rabi pri razkatanji dreves, tedaj marangon = malangon, malugon sopet primerno za poznamenovanje: legnamaro, za človeka ,,che lavora di legname." Ruski mary (plur ) pavimentum, tore tudi ne drugo nego ono, kar je z m lačen o,*) primeri: lat. pavimentum, Estrieli, iz pavio, pa-vire, schlagen, pavimentum = geschlagener Boden, tako da marangon se vjema v zmislu z lat. pavimentaiius. Iz iste korenike je venetsk. m ar a n tega = m ar a n ti c a, donna vecchia, deforme, aggrinzata, tedaj stlačena, zmleta ženska. M ar ang oni so tore malj u goni, tundentes , tudiatores, Leute, die ihre Arbeit im Hauen uncf Schlagen verrichten. G run (jo, iz crungo, la stropella, colla quale si lega il fascio di lino, gotovo iz krjjg’1,, staroslov. krožiti, cingere. Sorodno: lat. elingere, giirten, anglsak. h len c-a, Kette. Chioco, Biischel, Biischel Haare, Werg, iz cloco, kakor chiovo iz cla-vis, rusk. k 1 o k 'h, Biischel, polsk. klale, idem, tudi Zotte, VVerg, *) Ruski m a r , nasip, šopku, (Haufen), tore tudi izvirno pomenja: natlačeno, nabito, in venetsk. in a r e la r, pokošeno travo na kupe devati, poznamenuje: tlačiti mlatiti. staroslov. k'blk'J>, trama, slov. kolo-a,, Biischel Flaehs, daa manj gedcirrt urid geschlagen z um Breclieln verabreicht. Cliioco tudi uznačuje: pijan biti, menda po onih nazorih, kakor nemsk. eiuen Zopf, Haarbeutel habcn. G v emir, sich cntsctzcn, vor Schaudcr aufschreien, ruski gr cm čt, lautaut-schrcien. Blitvi. To besedo rabi Abbate Parini; označuje človeka, ki bebasto, neumno govori, Bo eri o razlaga besedo: b litri v italjansko: dap poeaccio, dumm, ungereimt, nnpassend, primeri srb. blutiti, govoriti koje šta brez prilike, blutiš, qui ineptit blutjenje, ineptia. Zocco, v italjšč. eioeco, pezzo grosso di legno, srbsk. čok-ot, VVeiu-stock, rusk. čeka, če kot, zatyČlca, gvozd, Keil, slov. čok, Rumpf eines Baumes, rusk. čakat, sekat, tedaj isto, kar slov. p o rob, rusk. brus, das abgehaucne Stiick Ilolz. Baban, seioecone, neumnež, slov. bebec, rusk. bob-yči>, glup človek. Bada, i z vada, maniera, rusk. vada, ponorovka, Richtschnur, Gcwohnheit. Venetšč. rada čreda glasnik u s glasnikom h na primer: bolpe = vol po, lisica. Bagia iz baglia, scherzo, rusk. bal o vat, šalit, slov. ba lužit, plau-schen, balušnik, Plauscher. Crielo, ehiamasi ognuno de quo’ lunghi p e z z i, che uniti insieme coru- Eongono la rezzola, rede da tratta, rusk. kry lena, verša, Netz, r y 1 o, steny nevoda. Asegio, iz aseglio = azh>, pungolo, stimolo, koroškoslov. azn, bodalo, s kojim vole priganjajo, rusk. az-vo, stimnlus. Matasov, gaukeln, tanzen, m a t a c i n, Gaukler, rusk. m a t a s i t s j a, kriv- 1 jat, motatsja, rusk. matas, korčila, Drehcr, Gaukler. Coclia, coclieta, gallinella, rusk. koč, k o det, pčtuh, srbsk. kocina, Hiihner-haus. Piščeta Venetčan tudi kliče: c ur ra, c ur ra! (slov. kure) eoche, eoche! modo di chiamar le galline. Pantiem, termino degli uccelatori, chiama si una sorte di rete da uccelare, che si tende al capo d’una siepc, zanjka, Pangstrick, Hangoetz, litovski: p ant is, Strick, staroslov. panto, Fussstrick, novoslov. pota, rusk. p ut o, češki: pouto iz panto, polski peto iz staroslov. pan taja, pan tat i, neetere, venetsk. pan tesar, respirar con affanno, mit Beangstigung, Zuschniirung der Brust athmen. Li-tovšč. ima pi n ti inpanoti, flechten, verwickeln, pynč, Geflcelit. Bruco, Kaupe, tudi italj. Ker imena črvov, molov imajo sploh početek svoj iz grizenja, prejedanja in iz z v o k o v , ki jih izdavajo, primeri: mol iz korenike mal, conterere, lat. tar m it, Bohrwurm, iz korenike tar, ž u ž e 1, iz ž u ž, san sle. g u d ž , sonare , hrv. ž u ž a n j, strepitus , slovaški g e n d ž a t, sonare itd., tudi pri besedi bruco smemo iskati koreniko, katera označuje grizenje in glas, ki ga hrustanje napravi, in v srbšč. najdemo brč-kati, platschern, brukati = krohotati, mit lautem Gelaehter einem spotten, gršk. ltnirschen, mit deri Zahnen klappern, ftovjuog, das Knirschen, Art Heuschrecke, menda tudi venetskoital. b r u m a , Holzwurm, iz : bru k m a po izpadlem guturalcu , kar je v slovanščini in latinščini navadno, primeri staroslov. lomi, palus, iz 1 o k m 'I., lat. 1 u m e n za: 1 u k m o n. Kakor se je iz pomena: liro n s tat, rusk. xpaCTHT, sonum edere, izobrazil pomen razjedanja, razgrizanja slov. hrustat,*) grammeln, mit Gerausch zerkauen , z^rbeisen , in iz te korenike staroslov. h r s t 'J», locusta, novoslov. hrošč, Maikafer, polabsk-slov. c h r a n s t, Holzltafer , tako tudi v gršč. i><>vxK>, beissen, zerkauen. Ker v slovanšč. nahajamo: brukati, brčati, rusk. b r u č a t, staroslov. v močni obliki b r e č a t i, sonare , zna bruco tako dobro venetsko biti, kakor (lt)vx w in P(>ovxog grško.**) *) Zato staroslov. h r g s t a v e c , cartilago , Knorpel, tudi: h v g-s t '|, k T>, novosl. li r u s t e c , hrustanec. •«*) j}0 smcmo terjati, da bi sc v’ venetŠčini sploh nahajale ednaka po-znatnenovanja za živali ; to tudi v slovanskih narečjih ne, tako na primer Rusi krta tudi imenujejo: rytik iz ryti = rovati, podgano: krysa, meresca: k a ban, Srb sovo — uto, itd. Slov. tnaver ne poznajo drugi slovanski jezici. Naj tukaj omenim neke navade starih Venetčanov. Sv. Avguštin poročuje (contra Festum VI), da so Venetčani črve jedli: ,,animaliuin corpora, quae non de concubitu oriuntur, sicut sunt innumerabilia genera vennium, quorum nonnullns edunt quae-daiu Venetiae regiones". To navado črva ^vXoqinsj, seindo, novoslov. tnein, teti; (ljudstvo sicer tudi govori k na ver, vendar po izmeni glisnika t s /<’, primeri tre/ji in treki)? červa, ,,che nasee nella čarne seeca e la rode“ imenuje Venetčan : mar m egi a = inarmeglia, primeri tej besedi polsk. m ar m o ta 6, susurrare, sansk. mar m ara, sussurus. Baldoria, pompa, gotovo izvirno: hruš, Liirm, (Jepolter (primeri srednjegor-nemšlt. braht, Liirm, novonemšk. Praeht, pompa), beseda se je ohranila v litovšč. baldyti, baldoti, klopfen, poltern, bal-das, Stossel, sorodno nernšk. poltern. Razve teh jezikov nikier ne znano. V venetšč. tudi bal d on, Klachelsuppe, slov. in rusk. bal d a, Priigel. Lesena, ,,sporto o aggetto, quella parte d’ un editicio, ehe sporge (hervor-ragt) in fuori dal muro maestro e dioesi anche spal do, Kr kur Vorsprung, quei membretti, che risaltano dalla dirittura perpendi colare degli armadii, degli stipi, e di altre loro manifatture, come sono eorniei, colonette e simili", primeri rusk. lčsa, Geriist, oesk. lisa, srbslc. 1 j c s i c a diminut. dorsum pedis aut manus, slov. lesa, craticula. Znano je, da so Vonetčani svoje hiše morali na kole staviti, bile so tore lesene in svisli in oslice iz vej in protja spletene. V ruščini se šče rabi beseda: lčs-inka v pomenu: prot, včtka, hvorostinka. Ker plotna vrata so tudi iz lesiuk, zato slov. tudi lesa v pomenu: Fallthiir, gedochtcnes Thor, proprie: vrata iz protja. Losa v slov. tudi spletena posodva, na kterej sad sušijo , dalje rešeto pri vodi, da ribe skoz ne plavajo, tudi ruski leska, rešetka. Da se ima pri besedi lesena na spleteni del hrama misliti, pričuje ital j. poznamenovanje sp or to iz spar, vvinden, tieehten, part. perf. pass. s p a r t o , gršk. nnafttov in imdnrij Seil, lat. športa = ctntttjrt}, geflochtener Korb, litovsk. s part as, Band, italj. športa, Korb, sportellare, das Pfortcnen auf-machen, leso odpreti, s p o rt e 11 o, Einlassthiirchen, sporto, Vor-sprung, Erker. Ako ta razlaga ne obvelja zaradi tega, ker besedo lesena izgovarja Venetčan, kakor: lczena, in venetsk. s seje izobrazil iz c, č, tedaj lesena iz lecena, in znamo vzeti za razlago slov. leeati, staroslov. le kat, lecat, beugen , biegen, vertiefen, leea, Predigtstuhl, proprie Vcrtiefung, gršk. ).iyavtj, Mulde, in lesena je: lecena — i e čina Beugung, Bug, krumtn gebogen. Menda tudi iz tega tliem. venetsk. liesena, subbia, Schusterahle , proprie: das lmimmgebogene Instrument, primeri starosl. 1 ij, k - o t, 1^. k - o t a , hamus. Brisiole, carbonata, llostbraten, slov. b r ž o I i c a, idem, sansk. b h a r d ž , 1'osten, lat. frigo, gršk. c\nvyo) , umbriški: fr e h tu = frictum, prusk. birga v besedi: au-birgo, Garbrilter, latv. birga, Qualm. Sermione. Jezero, ki se dendenešnji veli la go di Garda, za Rimljanov B e n a c u s , towje Benak, močvirna, primeri: B e n - a t ■ k y , močviren kraj na Ceskem, H en-e t-ki, močviren kraj v fari sv. Tomaža blizu Lutomera, Ben et-ki, ves tik cirkniškega jezera, — ima polostrov imenovan: Sermione, za Rimljanov Sir mi o. Uže Virgil (Georg II, 1X0) je popeval o tem jezeru , da odmeva jekom svojega valovja, in resnico teli besed ošče denes lehko potnik spozna, ker iz tirolskih gor in dolin pihajoči vetrovi jezero tako razburijo, da šče skušeni plavci si vsakokrat ne upajo s svojimi ladjami na jezero. Ta polostrov je daroval cesar Augustus svojemu ljubimcu pesniku Catullu, kateri je imel tam svojo palačo, kopel in parmo ^ Giotte). V XXXI pesmi ad „Sirmionem p.ieninsvdain", je Catull prekrasno popisal lepoto tega polotoka, in ga imenuje: „venusta Sir mio.“ Uže Gilferding je opomnil, da ime Sir mio napotuje na mesto z enakim imenom, ki je stalo v Panonii, in da je v Pan o ni i moglo z Veneti sorodno ljudstvo prebivati. Gilferding je pri razlagi imena kazal nastr-7,m’5, in je bil blizo pravega pomena. Jaz hočem ta thema obširniše razložiti. Korenika je s ar, ki v sansk. označuje: gehen, eilen, strumen, iz tc je' sansk. s ar-m a, das Gehen, ruski: sar-ma, Stromsehnelle, Wasserfall, Wasserget6se (Dalj s. v.), gršk. oii-fn/, Eile, Andrang aX-fia, Sprung, lat. salio, sal-t-o, litov. sel-ti laziti, slov. sel, Bothe, propie Geher, seliti se, selitva, siedeln, ubersiedeln = woh>n anders gehen. Sirmio = S r 7. mio, je tore: Ort der Stromschnelle, des Wasserfalls, des Wassergetoses, in v takem kraji je stal panonski: Si rini ura (deneSnja Mitroviča) in pa polostrov benačkega jezera. V slovanskem in germanskem jeziku pa rad se glasnik t vtakne za glasnikom s, zato vsi kritični jezikoslovci iz korenike sar = koreniki: sru izvajajo nemško: stroum, strom, slov. o st rov in struga. Tak epenth. t nahajamo v besedah starost, stri, šem., erabro, sršen, strSžaj^, custodio, litov. sergu, stri.nl>, stipula, za sri.nj. itd. Tako tudi str'J>ini. iz sri.mi>, kar ponaenja: deciivis, praeceps, s trm iti se, iinpetum capere, s trm le ni e, impetus, isto, kar gršk. o o-[ir/. Poznamenovanje je nastalo po istem nazoru, kakor nemšk. abschiissig iz schiessen = schnellen. Isto epenth. nahajamo v starosl. besedi: strada, humiditas, strado vi>nr>, mel favis compositum, der Honig in den Waben. Veleumni filolog dr. Johannes Schmidt ') je bistroumno dokazal, da so vse te besede iz korenike: sar — sru z daljim determinat. 8uffixom: dh — sardh, m etat h. sradh, in da se iz te korenike ima izpeljavati tudi nemšk. strada n, fervere, mhd. str eden — brausen, anglosak. s tre dan, spritzen, althd. struot, močvirna, in slov. stri. dl., česk. s tre d, staropolsko stredž, Ilonig, tedaj : to vy!>(>v, das fliissige, nasse, feuchte. Tudi staroslov. strada, mi/tatog, Muhe, Anstrerjgung, schvvere, saure Arbeit, je menda, kakor nemški s t r e d o , fervor tliei. iz te korenike, rusk. po-strad-at, auf dem Felde arbeiten, latvijsk. stradat, operari, ker težko delo je poganjanje, pospeševanje telesnih moči, ein Driingen, Besehleunigen der Krilfte, in ker to prinese moko, trpljenje, zato stradati starosl. pati, cruciari, novo-slov. farne laborare. Thema strl,d me napotuje zopet na ime panonskega mesta: Stridon, v katerem je bil rojen sv. IIieronymus. IJže sem v ,,Vestniku'1 pri razlagi tega imena kazal na ta thema , in rekel, da Stridon ima enako koreniko z besedo: strd, sedaj njen prvotni pomen poznamo, in mesto je, ako ne po strdi (mel), lehko ime dobilo^po stradi — strhdi, močvirni. Denes nje ljudstvo izgovarja: Štrigova, a znano je, da st se rado izgovarja kot St,, in d čreda z g, primeri mezdra in mezgra, nozdry in noz-gry, dne s in gnes, česk. židle moravsk. žigi e, slovašk. glhy za dlhy itd. Iz korenike sardh je tudi (io&ng, v pomenih: (iang, Weg, Kauschen, Brausen. rodajino se zopet nazaj h Oatullu. Ta pesnik ima besedo v svojih pesmah in sicer: ploxenum V XCVI1 v. 5. setj., kder o Aemiliu govori, pravi, da ima čelusti p loxeni podobne. ') Zum indogonn, Vocalismus II, 283 scq. „ lioc (os) dentes sesquipedales Gingivas vero habet ploxeni veteris." — Uže Quintilian (Tnstit. I, 5) je Catullu to tujko oponašal, in rekel: Catullus ploxenum circa Padum invenit; in Festus nam pove, je >>ploxenum capsmn in eisio“ in Dietonbach (Origines evrop. 401) je dokazal, da je ploxenura, geflochtener Wagen-korb, kripa, samo da je besedo imel za keltsko, ali vsaj za ligursko. Vendar zna prav dobro venetska biti. Korenika te besede je plak, grsk. lat. pleeto, gotli. flachta, althd. flecntan, litov. plaikstyti v besedi: su-plaikstyti, venvickeln, verflechten, fig. venvirren, slov. pletij, plesti. Kakor je uže Miklošič spoznal, je: „consona finalis ra-dicis p le k ante t ejecta.“ Ker šče v litovšč. nahajamo: plaikstyti, je tudi venet-ščina znala korenični glasnik k poznati, in tako p 1 o k s e n nastati iz tliem. p 1 o k — suffixom: s n t> kakor : b a • s n i> iz t.liem. ba, p 6 - s n I. iz p 6. Suffiksi — s a — eso, e s n a , s o sc na-bajajo v slovanščini, primeri rusk. plak-sa, der Weiner, 1 o ž-e sna, die Gebiirmutter, k o 1 - e s o , Rad — pel-so, ple-so, »Suinpf, See. Gutturalec tliem. plak — p 1 e k se je tudi šče ohranil v slovenski besedi: p 1 e s k - o v - i c a , Fimmel, miinnlicber Hanf, kar je le iz p 1 e k - s o - v - i c a se izobraziti moglo, kakor tudi polsk. ploskon iz p lok s o n , tako da se obe besedi smeta priravnavati k nemšk. F 1 a c h - s. Drugače razlaga polsk. p 1 o-skoii veleumni jirof. dr. Johannes Schmidt, da je ploskon iz polsk o n nastalo in da spada k: plonny, unfruchtbar (glej Vocalism. II. 133. 494). V novokeltskih narečjih tudi gutturalca ne najdemo, kakor besede : p 1 e t h u , p 1 e a t v kymerščini pričajo, ker besede korn. plegyva, brit. p lega, kym. plyg, so iz lat. p lica, p lic aro. Cesk. p as ko n n a, Hanf, menda iz pas in ko n n a, kakor pasri>b'r> iz pas in r'i> b — tedaj paskonna, Nebenhanf, Stiefhanf. Trippa, lo stesso, clie ventre, t r i p p c (plural), busecchie, Kaldaunen, primeri slov. vamp, venter, in vampi, bi ek, venter in bleki, t r i p a z z a , ventraia, t r i p p e r, che vende trippe, t r i p p e r a , donna venditrice di trippe, die Fleckverkiiuferin. Uže Diezu so se vse te besede zdele neitalske, in vpraša: kdo bode razjasnil njih početek? Jaz setn prvikrat poskusil besedo trippa razložiti iz litov. t a r p a u , t a r p -1 i, gedeihen, dick — stark werden, sansk. t a r-pati, sich siittigen, satt sein, laben, grško: rmif oi, nilhren, futtern, slov. t r e p 1 j a k, ein dicker, unbeholfener Mensch. Vsi ti pomeni bi bili naravni za poznamenovanje vampa, trebuha, vendar verjetniša in bolj prepričevalna je razlaga, ako se v slovanščini najde slična beseda, in res jo nahajamo v obliki: trupi). Videli smo uže pri besedah: piciar, chiepa, gri gnada, b 1 i t r i , pita itd,, da slov. n se čreda v venetščini z i, in tako smemo tudi tukaj iskati ta prelaz glasnikov. Sicer besedo trupi nahajamo v novoslov. v pomenih: cor-pus, v ogrski slov. trupi, truncus, v hrvatšč. t r u p , truneus, v srb. trup, statura, v staroslov. trup 'i. membrani, xoq[i6e, Klotz, Scheit, vMnog, eadaver, roav/ia, Niederlage, Wunde, ali tuHi v po menu : xoi)Jn, kar označuje: die ganze 15 a u c h h oh le, Baucli, Magen mit den Dar m e n (vide MiklošičLex. palaeosl. pag. 1005). Da trupi, ima toliko pomenov, izhaja iz korenike trup, ki označuje: v litovšč. trup e ti, locker sein, brockeln, zato trupus, locker, brockelig, in to je: membrum, eadaver, corpus, pa tudi y.0Qit, „iti v X0CTT>“, kar pomenja po ploveči ladji iti na trgovanje, na promysel, na lovijo , X0CT'r> tudi pomenja mesto, gder ribe lovijo. Prav slovensko lice ima tudi starovcnetsko mesto: Celina, menda, ker je na celini postavljeno bilo, primeri Celina, ves na Hrvatskein. Šče sedaj se veli: Zeli na. Omeniti Sče hočem mesta: Opitergium = Op i trg. Sestavljeno je iz praepoz. o p in trg, forum, Markt, Handelsplatz. Uže Bopp (Glossar, ed. III pag. 14) je spoznal, da slovanska pracp. o, de, je = sansk. apa, ab, de, grSk. dno, lat. ab, got. of, in da jo o nastalo iz: op abjecto p. Bopp izvaja iz a p — lito v. ap-ačia, a p - a č i o j , infra, staroslov. op-ako, retro, a trgo, zato se prebivalci vesi Opčine blizo Trsta na Krasu velijo: Openci (in okolici pravijo: Op e nje), ne pa Opčinari, znamenje , da je Opčin a nastalo iz: o p a č i n a , tore: das ruckwširts gelegene Dorf, primeri Gorenje, Dolenje, in prebivalci: Gorenjci, Dolenjci. Opitrg je torej: die hinter dem Markte, lierab vom Markte gelegene Ortschaft, primeri: Podgrad, Unterschloss. Prvotni početek besede trg, iz katere je tudi: Ter ge s te, je naš slavni rojak in učenjak prot. J. Suman tako izvrstno razložil, da jaz rad od svoje razlage odstopim. On ne izvaja trg, kakor jaz, iz: trgati, temuč iz korenike targ, trag, (rusk. tro-gaju, puščat se v hod) ,,in der Bedeutung Eingang, Einkehr, Unterkunft," tedaj trg v istem pomenu kakor: ves, veža itd., iz vic — vik, gelion, in vez — v a g li, fahren. Obširno in temeljito razlago glej v Sumanovi razpravi: Ueber die Wurzel spar etc. v programu Wiener Akadem. Gymnas. 1875, str. 20 Opiter-gium = Opite rgie, Opite ržie se denes veli ital j.-venetsko O d er z o. Glasnik p venetlč. izpahne, zato smo našli rogna za r o p n j a , n e z z a za n e p t i a , t spremenja v d in gio v no, tedaj prav pravilno O d e r z o iz O p t e r g i o. Giova grancliia, Klammer iz glova in to iz globa, gluba, staroslov. u - g I i> b a t i , infigi , z a - g o 1 b n o t i, haerere, u g 1 e b 1 j e v a t i intigere, alihd. kliban, adhaerere. 'lina, Weinfass, Weinkubel. Hehn (Culturpflanzen, 497) misli, da je ta beseda iz ednega planinskih jezikov ali ligurskega ali pa etruško-raitskega. Pri latinskih pisateljih jo rabita Varro in Festus, prešla je v proven^.alsko-francosko narečje: tona in v nemško: ton n e. V slovenščini tunja, Kiibel, v iitovšč. stuonis, Kiibel, Fass, (Geitler, Lit. Stud. 111). Uže Strabon poroča . da so cisalpinski Galli imeli velike drvene sode: ,}ni niO-ot Švhrot yno /it/^ovg oixew Mfft“ (!), 1, 12). Skoda, da ne pove, kako so se ti sodi imenovali, •laz besedo imam za venetsko, in mislim, da je iz iste koreniko nastala, iz katere staroslov. t y n t. , kar prvotno pomen ja: protje, šibje, katero se da viti, kakor smerekovo, rakitino itd. Ker se s tem protjem gradi, plot dela, je pozneje obviknol pomen: tyn'i>, plot, ograja, spletena stena, na Pohorji: tyn ja, meja, zgrada. Isto nahajamo v germanščini, gder tein n (staronord.) označuje šibo, tun, eingehegter Grasplatz, anglos. tun, septum, novonemšk. Z a u n , bav. zeunen, dechtcn , z e i n , virga, (Schmeller IV, 2G6), v Iitovšč. t u i n a s , pa že kol, planka , katera se s protjem oplete. V edinem sansk. nahajam: tun, curvare, infleetere, tedaj tina — tyna lehko označuje: vas curvatum inHexum, ali pa posodva ob-ročena, opletena, vsaj ešče sedaj obroče tudi delajo iz protja. Tako menda tudi starosl. t i n r>, lorum , bi so moglo pisati: t y n i>, in označuje instrumentum inflectens. Keltsko: d u nuni in slov. dyn (v imenih: Varadyn*) ne spada sem. Uže Diefenbacli, da si ravno ima d u n in t u n za prasorodno , je spoznal, da v besedi t u n ne pomena višine, kateri je zapopaden v besedi dun (Origines europ. 327). Tudi na koreniko tu-ty, anschwellen, se sme misliti, tako da utegne t y n a — t u n j a označevati: vas tumescens, tur-gidutn. Litovska: s tu oni s, gotovo ne od nikod izposojena, in s je predstopil, kakor v besedah: skomiti, essen, rus k. kom k a t i, s 111 a g e n e i, Geliirn, slov. m o ž d j a n i, s k u d r i n t i , beschleunigen, slov. h i t r i t i, s k u d r e i, geschwind, slov. li i t r i, skuje, Tannenast, slov. hoje, smclynas, Sandfeld, slov. mol, melo. Globo in <)d>o, antica e ancora usitata voce Veneziana, rivolo o rigagnolo. (Mii amansi gliebi o gebi que’ piecoli c a n a 1 e 11 i, che a guisa di vene minori portano l’ acqua per tutta la Laguna. Uže sem predi rekel, da gliebi, gebi se vjema ze slov. žleb, vendar nisem na tenko obMce razložil. Sicer glasnik / pred in za vokalom venetšo. vokalizuje, primeri: p up o la, italj. pol po la, Wade, sodo za so ld o, solidus; vendar ker bi se beseda, ako bi bil l pred e vokaliziran, glasila: ghiebo ali giobo, smemo trditi, da je I po glasniku e vokaliziran, in da se je pravenetska oblika glasila gel bi., žclbl>. Tudi bistroumni jezikoslovec dr. Johannes Schmidt trdi, da ruski: žolob, slov. žleb, srb. žlijeb je nastalo iz praslovanske oblike: žclbrr>, žolbrr» (Vocalismus II, 91.) Prvotni pomen nam razloži sansk. džarbh, sc expandere, diffundi, dispergi. pezzi di legname, clie servono a rempiere gl’ intervalli tra le coste della nave, srb. s oj) a, Kniittel, korenika sansk. sap, ligare, odkoder staroslov. sapogl., calceus. Lanen,s, in Tenca — Tincn, Martialis (XIII, 89) ima: „Laneus Euganei lupus cxcipit ora Timavi — aequoreo dulces cuui salo pastus a((uas.“ Komentatori so si glavo lamali, kaj bi laneus pomenilo; po mojem mnenji je to ime grabljive ribe, kije iz morja plavala v reko Timav. Ker so pred prihodom Venetov ob venetskem primorji stanovali '*) Tudi Varazdyn, Varoždyn ne druga, kar Varadyn , glasnik z se jo v teknil, kakor v besedah: brazda, gnezdo, zdrav itd. Varoždyn je var na d y n u , grad na napihanem brežuljku. etruški K ugani, sc pogostem to primorje pri Latinskih pisateljih veli eugansko. Ime laneus se vjema z ruskim: leni, len okrr> po Dalju, salmo lecoc, menda tudi ni različno od besede: lin, ki je skoro v vseh slovanskih jezicih znana, in označuje ribo: eyprinus tinca.*) Dalj piše o linu: ,,vodit se lin v ozerah i malih ti ni s tih (schlammig) rečicah; hodit kak lin po dnu, — lin po dnu, a ščuka po vrhu/’ Besedo tinea rabi Ausonius (Burdegalensis Glrammaticus, poeta et rlietor, primus seriptor christianus anno Christ. 395). Vsi komentatori priravnavajo ribo: tinca ribi po nemšk. imenovani: slio, Schlei, slov. lin. Nemško sli o — Schlei pa se gotovo vjema s sli m a — Schleim, tedaj riba, ki rada stanuje v mužnati vodi. Germanski sl im — Schleim pa spadale: limus, Schlamm, sorodno: leim‘, viseum, slov. lin, viseum, sansk. li, li n-aini, adhaerescere, pratya-li, sich an etwas hangen, ni-li, ankleben, tudi anglosak. lam, proprie: laim, novonemšk. Le h m iz te korenike. Lerri>, lin je torej isto, kar slio — Schlei, der Sehlammtisch. Ker besede: tinca stareji latinski pisatelji ne poznajo, jo gotovo iz venetščine prišla, gder ešče denes se veli: ten ca, it»lj. tinca. Boerio piše: ,,riel laghi ve n' ha lino a tre piedi di lun-ghezza." Tinca — ten ca, katera v morji stanuje, se voli: tenca de mar, in Boerio (pag. 742) pravi, da jo Istrani okoli mesta Rovinja imenujejo Lepa. Lepi pa v staroslov. isto označuje, kar: limus, lin, slini, Schleim, viseum, novoslov. lep, o srb. lčp , nsrb. lip, čosk. lep, polsk. lep, viseum, tedaj piseis viscosus, Slio, Schlei, lin. Kaj bi nas zadrževalo trditi, da tudi Ausonieva: tinca in venetskoitalj. tenca — tinca je ve-netskoslovanska beseda in isto označuje, kar: lin — slio, starostov. tina, /9oopV>Os', Schlamm, rusk. ti na, bulg. ti ni, slov. tonja. Suftiks ka so nahaja v slovanšč. rusk. druž-ka, djad-k a, slov. star-k a, siv-ka, črn-ka, besede, katere obznačujejo vlastnost predmeta, tako tudi tin-ka, piseis viscosus, luteus itd. Naj ešče omenim drugo ribe: Gobo, Boerio piše, da gobo označuje delilna, ker ,,ha la schiena in arco,“ einen bogenformigen Riicken. dobo v italšč. in venetšč. označuje: Uiicken, Buckel, v lat. gibbus; pa nam ne treba: gobo = gib b us staviti, dasiravno sto obe besedi iz enega themata, ker imamo v slov. guba, plicatura, latv. gubt, sich biicken, starosl. gyblki, flexibilis , novoslov. guba, jeder hockeriger Auswuchs, itd. Sorodno menda nemško: gupl'(?) goth. gib la, (KpfelV *) Venoti^an pozna: lunic, specic di goliio, Grundelfisch. Kakor v venotščini goba izraža: scrigno, Buckel, Hocker, torti-glione, parti torto degli alberi, in „quell’ rilevato, clic hanno in sulla schiena il cammelli o gli uomini1', tako isto slov. guba, hbckeriger Ausvvucbs an Bitumen, Monschon und Thierleibern. Goba — guba prestavlja Boerio: tortiglione, parte torta, krummcr Theil eines Bnuincs, gedrelit, gekrtirnmt, gebogen, llexus, in isto pomenja starost. gyboži., Hexus. Ker v venetšč. nahajamo obliko goba = guba (glasnik o stoji mesto u, primeri: čorbo = curbo — eurvus) v lat. pa gib b us, gibber, Buckel, Hocker, tedaj so to venetske oblike: goba, gobato, gogna za: gobnja, ker labialca venetšč. tako izpehuje kakor slov., zato: žgano ti iz zgabnoti, plicare. Gogna označuje v venetšč. grinze, Falten, Runzeln im Gesiehte, torej: gub nje, v plur. gogne pa (gogne del muro): ,,anfiature“ (VVulste), ene farmo tal-volta rilevar I’ intonaco detla muraglia. Staroslov. gybn:jti, perire, gybenie, pcrnieies, novoslov. pogubljenje itd. so uže vmethaf. zmislu, in prvotno označujejo: gekriimmt, gebogen vverden. Regotin, eagnaecia, Ilobel, pialla con manioki per pulire il legno dopo averlo intraversato, srbsk. regati, rgati, abreiben, abhobeln , slov. ruž-iti, abreiben, korenje ružiti — blato iz korenja postrgati znano sploh v celjski okolici, menda se sme tudi primeriti rusk. arg-un, drevodelcc, plotnik, Zimmermann. Bagariti, Herzenskind, Lieblingskind, primeri rusk. baž at, baž-it, baž-et, želeti, hoteti, milovati, bažatny, srdečnyj , milyj, baz-ulit, jemanden ziirteln, slovašk. bagnuti, česk. bazi ti, milovati, ljubiti. Orinza, iz gr in ti a, Konzol, Faltc, slov. grintav, gekniipft, geballt, gc-knotet, grintavo zeljevo perje, von Insckten zusammengeknupft, gedreht, grintav, sehiibig, odtod ime gore Grintovec, sosed gore: Storžiča, in res je grintava gora, volt Knoten, sansk. gr a n th, knupfen. Galoria, patavinska beseda, allegrezza manilestata con gesti, staroslov. guliti, re, nastalo: kri) cina, cholera, in bilis, kr o-čini ati sc, irasci, tako iz themat. k ret — k renta, in iz tega grinta. Pri ravnaj rusk. Kp)lTe.ll> iz kreritclh , cholera. Na kre-tanje, drehen, vcrdrchen, ešee opomenja venetsk. grinta, eapo bislaceo, cin verdrehter Kopt'. Glasnik k vcnetšč. spremen ja v primeri: Gripia = Krippe. Griaelc, dieonsi quolle eordc, le quali servono di seala ai marinai per mon-tare in alto, nekakve vrvice. Grisiola, graticcio, Fischreusse, mreža, dalje: treccia, Flechte. Grisoler, tessitore di graticei, tkalec mrež, človek, ki mreže plete. Kor smo se prepričali, da poznamenovanja za vrvi, mreže, platni, so iz thematov, kateri označujejo pomene: sukati, viti, ve zati itd., smemo te besede izvajati iz litovsk. griz ti, sich wenden, grezti, wcnden, drehen, frequentat. grai/it, grei/s, drehen, vvinden, graistyti, zirkeln. Razve venetščine in litovščine te besede nikjer ne najdeni, rusk. g rozet, šerstjanaja tkan, menda tudi sem spada, gotovo pa litovsk. griže, runde Sohcibc (Geitler, Lit. Stud. pag. 84), menda tudi slov. griža, tormina. Meriga, eursore d’ n n communo , Gemeindebote, menda k lilov. merga, staroprusk. mergu, kar označuje služevno osebo: hlapca, deklo. Gagioni. Užo v drugi razpravi sem to besede omenil, in mislil , da je ska-žena iz: gaglioni, vendar ko najdem njen popis v zdravniških bukvah, spoznal sem, da so „gagioni‘ bolezen na žlezah, ,,gagioni una malattia de cavallo, cho i Veterinam chiamano stran-guglioni; eSsa consiste nella goniiezza di tutto glandule della mandibula posteriore, con dolori, febbri, suppurazione, scolo dalle narici di maroia c difficolta d’ inghiottire." — Glagioni torej stoji za galgioni, in glasnik l se je voka-liziral, kakor v besedah : vodo — vol to, sodo — sold o, tib-biar = tribbiar, in imamo iskati thema: galg, kateri označuje pomen: gl and ul a, Driise, in res nahajamo staroslov. žleza, glandula, ruski železa, glans, struma, novoslov. žleza, glan-dula, žleze, bubones, gorenjesrbski: žal z a, polski: zolzy, (plur.) Driise (Pferdekrankheit), starogorenjcnomški: chelch, struma, Halsdriisenkrankheit, Kropf. Venetčani so torej to bolezen imenovali ali: galgy ali galzy, in ta oblika nam pričuje, da glasnik g ni se šče sploh spremenil v z, in da se je v praslovan-šČini staroslov. i,p—'i,.i glasil kakor v polabskoslov. in litovšč. kot: ar — al. Litovščina nam je ešče ohranila: gleivvetas, schleimig, g lem is, der schleimige Bodensatz des Birkenvvassers (Glcitler, Litau. Stud. pag. 84) slov. žlema, ž lema st, schleimig, tedaj prakorenika: gal. Iz slovanskih ostankov v venetsčini bodo zamogli učenejši hlologi od merie sostaviti obličje praslovanskega jezika, katerega pa bomo morali imenovati venetskega, ker Slovčni so le bili edna betva venetske rodbine, to, kar se daj imenujemo staroslovensko, cerkvenoslovensko, starobolgarsko itd. je bil le jezik v Panonii prebivajočih Slovenov, ki so iz srednje Rusije sc v 5. in 6. stoletji tam naselili bili, in v s 1 o-vanščini isto mesto zavzima, katero Mittelhochdeutsch v nemščini. Ako bi imeli književne spominke ruskega, pohkega , češkega itd. jezika iz one dobe, iz katere so Methodovi in njegovih učencev spisi, bi sc prepričali, da so imenovani jezici v oni dobi tudi užc bili individualno izobraženi, in praslovanski jezik smemo le v oni dobi iskati, ko je venetska rodbina v pokrajinah stare Medie kot celotno truplo živela v sebi imajoča tudi litolat-vijskoprusko betvo. »Sicer to trdenjo ne bode našlo priznanja pri braniteljih ,,Wellcntheorijc“, in pri onih, ki trdijo, da so evropski Arjanei v temni pradobi govorili eden jezik, a prihodna preiskovanja bodo moje mnenje podpirala, in vcnetščina jim bode služila za vodilo. Iz tega od mene izdelanega gradiva, katero se šče sicer pisano gleda, bodo v kratkem nepristranski preiskovatelji se prepričali, da v venetščini nemarno izldjučivo z italskim jezikom opraviti. Naj se primerjajo rezultati italskega jezikoslovja — umbriškega, oskijskega , latinskega itd. narečja, naj se priravnavajo oblike etruškega jezika, katerega je bistroumni Corssen tudi kot italskega dokazal, in kdor je pravičen, mora spoznati, da ne i tali ki elementi v Venetščini stojijo v neposredni zvezi z litvoslovanščino. G/tia in Gia dice si pure a canapo (Strick) infilato in una girella in cima ad un albero, con cui si tirano in alto le manovre o qualche peso, o un norao per farvi (jualche lavoro, torej isto, kar nemšk: Schnur. Kdina litovsčina ima gijc za gija, Faden, Schnur, v sansk. džya, zend. zya, Bogensehne, gršk. fiiog, Bogensehne. Prvotni pomen je: žila, norvus, Sehne, in ker iz teh se napravljajo tetive, obviknol je pomen: nit, vrv, žnura. Korenika je po Boppu d živ — giv — živ. Kakor žila ima duplicem sensum nervi et vena, tako tudi litovsk. gyslf\ vena et nervus, primeri šče sansk. tantra, vena et nervus. Tudi v prušč. gislo, Ader in Sehne. La-tinska oblika vi v za g vi v, goth. qiu-e. G hi a jo pravenetska beseda iz one dobe, ko je šče bilo litvoslov. pleme edino in celotno. Razve uže primerjanih šče prideni slov. srbsk. ži-ca, bolg. ži-cb, filum, ogrskoslov. ži-ca, tilum, novopers. zi, chorda Snssiega, adject. sussiegato, grave , sussiega, gravita, primeri litovsk. sosi ju, sositi, jemand bemiihen, sosl6, Beschwerdc, edino šče tudi v germanščini ohranjeno in sicer staronord. sysl, sysla, Noth, Miihe, Qual, se osi ig v anglosak. schmerzgoqnalt, susl, Noth, Milho. Sussiega je iz: s us lega po vokalizovanem /n, in susl ega = s u s 1 i k a. Mamo sciocco, Tolpel, m a m a d a, azione di mamo, ballordaggine ; šče priravnaj starosl. m'bmati, blattere, unsinniges Zeug reden, polsk. mamo ta č, mamot, z istim pomenom. lncrucar, salire sopra una cosa con pericolo di cadere, iz praepoz. in in them. k r o k , srbsk. k r o č iti, gradum facere, staroslov. k r o k 'i>, gressus, slov. p o - k r u k - n o t i, primeri vrstica v Modrinjakovi pesmi: Fabula, „na to se kobila črez kamen pokrukac". — (Macun, Cvetje, 208.) Razve litav. kavka, iti sansk. c; r a n k, ire, v nobenem drugem indogermanskem jeziku no znano. Vara - Vare! vouldirc: vedi! guarda! slov. vari, vari so! latvijsk. wairiju, liiito, wera nemt, sicli in acht nehmcn , gotb. v ar s, behutsani, altli. w a r a ncman, gršk. nodoi. Gobato, iz cobato, in to po vokaliz. !«• iz: colbato = khlbatf,- Gobato je ime ribo, in Boerio jo odnači z reinneta, rusk. kolba, polsk. kielb, Griindling. Gobato nema se zmešati z „gobio“, ker to ribo imenuje Venetčan: Go. Giorda, Boerio razlaga v „useio“, vrata, vendar izvirno pomenja ova bo seda: zgrajo, vloženo rante, ki služijo za vrata pri plotu. Giorda je iz žorda, prusk. sardis, Zaun, litov. žar d as, Stangengeriist, slov. žrd, S tange, Wiesbaum. V litov. soc tudi najdemo: gardi s. Primeri ešee srb. garda, Zaunwerk, tore ednako prusk. sardis, in s prvo glasovsko stopnjo, izvirnisi g za z. Zopa, beri: eopa, Erdklos, Klumpen, slov. kepa, idem. *) Slimego, slimegoso, čarne slimega = earno mollieia , sl ime g ar, mangiar poco, adagio — senza appetito, slini egar, parlando della pioggia, venir fjualclic goceiola d acqua, slimcghin, uomo sehizzignoso. Vse te besede izražajo isti pomen, ki ga ima slov. slina, slima, staro gorcnjencmšk. sli m, novonemšk. Sebi cim, iz katerega je dialekt. 8 c h la m. Iz korenike sli je polsk. šli mak, polž, der schleimige. Grščina je prvotni naglas sl zgubila in ima samo l v besedab : h— š 1 i m a k , nackte Schnecke, tudi lat. li mus. Iz te korenike sli — slu je tudi slov. slu-g'l> polž brez hiše. (Erjavec, v Letopisu Mat. 1875, str. 223). Cimegar, soehiudere gli ocelii; cimegar je, ker Venetčan glasnik .v na po-eetku besod spremenja v c, in govori cigno = segno, signum, — nastalo iz : s 'i» m ]> g a t, — starosl. m i> g n i) t i, p o m i z a t i, s 'I. m e ž-iti, die Augen scbliessen. *) Venete, glasnik k rada spremenja v c, tako tudi v lastvijšč. slo-vansk h rad prestopi v c, na primer slov. kuna, latv. ca n n a, Marder, primeri slov. cula, Sclileppsack, rusk. k u 11., Saok Razve litovšc. gder nahajamo: mig-dinti, einschlafern, megas, Schlaf, staronord. mo k (glej Forstemann, Geschichte der dcutseh. Sprst. I, 2(12) nesem te besede v družili arjanskili jezicih šče zasledil. Scliianzar un colpo = tirare o scagliare un colpo, schwingen, schlcudern. Ker jc scliianzar iz sklandiar nastalo, tako se vjetna z litovsk. sklendzu, sehleudere. V družili arjanskili jezicih nesem šče našel sorodne besede. Schiaussar, bulbettare, proprio de’ piccoli bambini cjuando cominciano ad ar-ticolar le parole: dir p a p a, cinguettare etc. Schiaussar beri ščiaussar iz. prvotnega sči ausciar menda nar bliže stoji k litovsk. szaukiu, schreien, latvijsk. sauk-t, rufen. Lopa, quello, chc separasi del rnetallo, quando nelle fornaci si e cotto insieme colla sua vena, scoria, tore lupa. kar se lupi, olupijo. Sorodno grški: lin-o>, schale, Xonog, Schale, Hiilse , slov. lupini, schalo, o-lup-i, Rubcnschaler, lit. lup-ti, schalen, lat. liber, Bast, althd. louf-t, iiussere Nusssehale, v raznih slovanskih narečjih: o lupin a, siliqua, gluma, putamen. Go, pešce di niare e di laguna triviale. Ne li ), schiinmere, altlid. kan, Scliimmel, v rusč. po-zč-ti, seben, slov. zon-i ca, pupilla. Fo-jemi: svetiti in gledati se vjemajo, sansk.: d Žan a — bhavant, glanzerzeugend. Primeri Sče rusk. zčnhki, oeuli. Venetčan pravi: il zanuco tira = tira vento freddo, slov. čist, bister veter brije. Zanco, izgovori: canlco, dico si colui, obe adopera natnralamentc la si-nistra mano in cambio della destra, bržkone k slov. cankati, (Murko) hangen, selnveben, lilingen, goth. hab-an, hangen, sansk. 9 a n lc a t e, hangen und bangen, primeri slov. cink el j cankelj, was in der Sclnvebe ist. Zenso, iz zencio, rojak, Eingeborner, litovsk. g e 111 i s, Venvandler, genet. genezo, staroslov.: zctl>, Sdnviegersohn, zetstvo, affinitas. Zojjin, beri zogia, petra preziosa, Edelstein ; zogia izvirno pomenja: svitla, blisčeča stvar in stoji za žagia, slov. žegfj,, uro, ž e g 'L, xccv(icc. Iz venetslc. zogia je mutato , ardens, ž e ž - L k ri>, feuerfarben, srb. žag-r-enje arabustio. Zeti, beri: zeti, termino antiquo, correggiuolo di cuoio (lederner Riemen), clie si adatta per legarlo si piu deili uceelli di rapina. Ker se s besedo: zeti poznamlja orodje za vezanje, moramo iskati koreniko, ki vezanje označuje, in ta je: g at. Iz te je novoslov. gata, pons vimineus, gatiti, obturare, česk, hatiti, ver-binden, starost. gat'b, jez, tudi rusk. in srbsk. venetsk. in-ga-tolar, impacciarsi, verwickeln, verkniipfen, iz te korenike tudi starosl. gat-'i.ka, fraus, po pravem: das Vervvickelte , starosl. ga-tanie, aenigma, proprie zamotana reč, primeri: vrza aenigraa, iz korenike vrg, schniiren, binden, kniipfen , dalje starosl. gašti iz gatji, subligacula, sansk. g h at — ayami, conserere, con- jungere, coniicere, conglutinare. Zeti tore iz geti in to iz: ga ti. Iz te korenike tudi novoslov. gat, canalis, venetsk. g a t o 1 o, idem, tore: zvezana, složena brvna, med kterimi teče voda, dalje staroslov. gatati, conjicere = conjaccre, zusammenwerfen, zusammen-fiigen, in iz tega šče le pomeni: divinare, vaticinari. Ne slagain se tore s Miklošičem, kateri gatati priravnava h: ga d ati in genn. qithan, quedan, dicere. Sem spada ešče slov. za gata, via anglista, po pravem via conscrta, menda tudi nemški: Ga d e n, c'ntignatio, zusammcngefugtes Gebillke, v gotovo pa geta beseda iz jezika Slovanov v valiskem kantonu na Švicarskem, ki obznačuje, osek, ogrado, Schafpferch, Sennhiite, dalje nemško: Gat te, li o-gattung, conjux, conjunctio, b žkone tudi slov. g o t, vre, venetsk. goto, bicliiere col base piu stretta, mit schmaler zusammen-^ezogener Unterlage, lat. pri Pliniju in Aul. Gelliu, kr'sta pobrala mnogo provincializmcv: guttus, enghalsiges Gefass, tore zopet ad radicemgat, consercre, conjungere, conficere, conglutinare. Poznamenovanja za posodvo, vrče, piskre, lonce so večidel po vezanji, vrtenji nastale, česar smo se uže pri več besedah prepričali, dodeni šče staroslov. vrat T., olla, izvrtiti, rusk. mator, lijdria, srbsk. m a tara, iz korenike mat, winden, rusk. na.-ni a t-yvat, aufwinden. Fredo marzemin, beri: marzemin, gran fredo, marzemin pa obznačuje tudi grozd črne barve, brez dvombe je beseda nastala iz korenike: mr z, odtod mrzati, congelari, mrža, aqua congelata, marzemin v pomenu: črn grozd pa pojasnuje staroslov. mrT>z!• n'l., impurus. Prvotni pomen korenike mrz, je frigidum osse, iz tega mržčti, abominari, gegen einc Sache kalt sein, pred čimer so človeku mrzi, to je mrsko, ne lepo, grdo, to mrzi — sovraži. Fredo marzemin bi se tore v nazoru vjemalo z nemšk. grasslich, abscheulich kalt. Prvotni pomen menda razloži sansk. mardž, puriiicare, siccare, tako da je mraz to siccans scil. liumidam terram, ali pa purificans aerem , vtegnilo je tudi mardž nastati iz: mar -f- žd in v mrazu tičati pomen morilnosti. Tudi venetsk. marzoco (beri marzoko), rozzo, insipido, capoduro, einfiiltig, tiilpelhaft, se vjema s slov. m r z e k, ui/r/oog, turpis, obscoenus. Zata, beri: eata, Pfotc, Kralle, je bržkone iz taca, nemšk. Tatze po prestavi črk nastalo. Venetčan taco tudi imenuje sgrinfa, Italjan granfia, gotovo izgermansk. grifan, (althd.) staronord. gripinn, ags. gripan, greifen, litovsk. grepti ingrabti, ergreifen, raffen, erfassen, packen. Tudi rabi Venetčan uže Plini ju znano besedo b ranča, bodisi iz beri), fassen, nelimen ali branj)],, kiimpfen, streiten, vvehren. Suflix kn najdeš v besedah z sipo r-ka (rusk.) lvie^el, mestjanka itd. Bran ca v venetšč. tudi označuje: manata, tanta quantita di materia, quanta si puo tener e stringere in una mano, dalje: gi um el la, dice si tanto quanto cape nel concavo d’ambe le mani per lo lungo accostate insieme, — tore zopet toliko, kolikor se zamore pobrati, nehmen, sam meln, fassen, packen; branca v venetšč. tudi označuje : fascio di un certo numero di lili d’ ordito formati sopra d’ orditoio (Weber-aufzug), tore zopet toliko, kar se ritij na greben nabere. Indo germ. korenika bhar označuje v san sle. tragen, fuhren, fahren, bringen, med. sieb sclinell wohin bewegen, halten, hegen, pHegen, gršk. oblika q.tdnog itd., tore branca ne mogla zrasti na grkoital. deblu. Sem spada esče venetsk. braneo, rebbio, die Zinke an der Gabel, densfureae, tore tudi das fassende, packende *), dalje brancin, ime grabljive ribe, zato jo uže Plinij imenuje: L upu s; zavoljo oblike primeri slov. zovčin, der Ilochzeitbittcr, -lader, in venetsk. nor cin (razlago glej Letop. 1875, pag. 122.) iz zovi) rufe, in litov. neriu. Branca pri venetsk. ribarjih tudi: forbici di granchi, Krebsenschere, -zange, ker berejo — fassen, packen; bran c o tudi še označuje: Heerde, Flug der Vogel, tore b ranico, brano, nabrano živino, brane o 1 ar, auf allen Vieren herumtappen, tore hoditi, kakor štirinožna čreda. Ker Plinij zel Leontopodium, Lovvenlusskraut, imenuje: branca leonis, in te besede nobeden drug lat. pisatelj ne pozna, mogel jo je Plinij pri Venetih slišati. Jo. Villanius pisatelj srednjega veka, rabi: branca v pomenu: Vogelklaue, tedaj je beseda uže morala v romanščini sploh znana biti. Grada, iz gr ata, Flechte, geflochtenes Gitter, ne treba ravno k lat. crates staviti, ker ostanke iz debla: grat imamo tudi v slo-vanščini. Kakor je lat. crates iz korenike: crat, sansk. yrat, ligarc, neetere, tako gr ata iz: grath, g ran tli flechten, kniipfen, iz tega slovašk. po grata, stroj) nadhambarom, slov. grtu nje, gellochtener Korb, um darin Mi st zu tragen, gnojni koš, (glej Erjavec v Letop. Mat. 1875, pag. 22G) venetsk. giada iz: glada in to iz prvotnega: grata, nocchio, Knoten. Sem spada srbsk. *) Tudi slov. brana, Egge, jo iz iale koreniko. g r t a t i, zusammenscharren, sanslc. g r a n t h, jungere, nectere, serere, eomponere, g rut h inflexum esse, granthana, nexus, conjunctio. Furezza ghiottornia, leccornia, Gefrilssigkeit, Niiscberei, t u reto, ghiotterelo, gefriissig, niischig, slov. furež, navadna velika pojedina pri kolinah. Furež je iz hvorež, kakor jugosl. fala, falim iz hvala, hvalim, kakor hrvatskoslov. fruštati, nafruštati (Belostenee) iz nahvrastiti, virgis caederc, starosl. xispaCTT>, sarmentum Furež tore za xitopExr., starostov. XItOpaTH, tinmtriir, aufzehren, versclnvendensc.il leben. Glasnik X, eh zmenjajo z glasnikom f Slovaci: fujavica za chujavica, Polaci: parafija za parochia, Bulgari, Slovenci: flod za hlod, noft za noht (glej Mikloš. Vergleich. Gramm. I, 184). (S'cliirato, beri: š čir ato, scojattolo, sciurus vulgaris, veverica. Ker venel ščina ešče ima jedno besedo iz ihema slcir naime: seli ir el o, Reif, lling, cerchielo, ein ringformiges Netz um Wildenten zn fangen, tedaj moramo iskati koreniko , katera označuje pomene: vrteti se, krožiti, in nar prvlje nahajam v zendsčini g kar, springen, drehen, runden, § kar e n a, rund, sorodno je grik. i i g (po Vos sovem berilu rm^ig) iv Ka7znadoxinytvoiitvng /ivg or nki. n v qo v r/cfc l{yovg je tore izvirno mus ponticus, rod miši (podgana?); beseda je uže mogla biti Slovanom v azijanski pradomovini znana, in ker neso Veneti našli v evropskih bivališčih podgan*), so veverico začenjali imenovati: szezur, v kateri so tudi našli nekako podobnost, a beseda je bila Slovanom dobro znana, ker so, kakor smo se gore prepričali, *) Podgana, mas rattus, je šče le ob času preseljevanja narodov (Volkenvanderung) se zatcpla v Evropo, zato latinski pisatelji je ne poznajo, ker Plinijev: glis somnolentior je ali polh, ali veverica ali dihur in italj. topo = tal p a, kakor sedaj podgano imenujejo, je izvirno krt, (glej Hehn, Hausthiere str. 403). Venetčan sam podgano imenuje: pan tega n a = ponticana, in iz venetšeine slovensko: podgana. Uže to po-znamenovanje pričuje, da Veneti, ki so iz Ponta prišli na Adrio, tukaj neso našli miši kappadoške: nxlavQ»g — ščur, nego drugo živalico — veverico, katerej so dali, ker tudi je razve repa košatega prečo podgani podobna, in sem in taj švigajoča žival, ime ščur, ščyr. sčur ščyr, tudi se lehko izvaja iz korenike: sku s suffixom: r, litovsk. sku-t-u, sku-sti, nagen, scliaben, gršk. £vu>, §vtjar itd. Viverra. Uže v prvej razpravi sem te besede omenil in poskusil jo razložiti, misleč, daje viverra reduplicirana beseda, in daje dobila po varu (aestus) ime, tedaj: ognjeno barvata, žrjava žival. Da je beseda reduplicirana, priznajo tudi Pietet (v Zcitsch. VI, 190), Fick (Worterbuch 398), in Johnnncs Schmidt (Vocalll, 499). Da živali tudi po barvi so dobila imena, pričajo postavim: II ase = der graue, babhru = der braune, Biber, vrana = črna, corvus, sivak, česk. golob, sizjak, rusk. golob, iz sivi in sizyj, caeruleus, sinica — die blaue Meise, latv. sveilis, ein Thier von brandgelber Farbe, iz: s veli u — svelt, sengen, brennen, slov. pegat, Perlhuhn = pegast ptič, nemški: Fink v istem pomenu, primeri šče žolna, dalje staroprusk pele, miš, slov. polh, popravem sera žival, dan graue Thier. Vendar, ker se s to besedo poznamenujejo podlasica, kuna, dihur in veverica, katerih živali barva ni ednaka in ne pri vseh varožolta (brandgelb), morali so stari Slovani drugo lastnost na teh živalih opazovati, in jim po tej ime dati. Ker Pictetova razlaga dosle ni ešče občega sprejetja našla (mi je bodemo dalje dole omenili), hočem šče enkrat razlago poskusiti, vendar prvlje moramo pogledati, kaj nam stari pisatelji o viverri poročajo. Plinij (8, 217 seq.) govoreč o „cuniculis“, pripoveda, da te živali svojim podvrtanjem dosti škode napravijo, in da Iberci redijo posebne živali, ki so sovražnice teh podzemeljskih zajcev. Plinij imenuje to žival: viverra, pa ne reče, da bi jo Iberci tako imenovali. Ker tega imena ne pozna noben drug lat. pisatelj, je mogel to ime Plinij rodom Verončan v svoji domovini slišati, kakor več družili imen živalskih, katera v svojih spisih rabi, in ki neso latinska. Jaz imam viverra za venetsko besedo, in sicer iz sledečih razlogov: Viverra je morala biti močneja žival, kakor cuniculus, da se ga je upala lotiti, tore težko podlasica — mustela, temuč ali kuna ali pa dihur. Samcu dih aru (Iltis) ali kuni (Marder) pa šče Litovci sedaj pravijo, kakor Kuršat in Nesselmann v svojih besednikih navajata: v ai var as ali vovere. Daje vaivaras izvirno označevalo miši podobno žival , ki si pod zemljo ležišče zvrta, česar veverica (Eichhorn) ne stori, pričuje ta okoliščina, da tudi v novopersinskem jeziku: v ar var ah, tudi brez reduplikacije : wargh, warigh označuje: mns ponticus in podlasico. Cehom, Polakom, Srbom in Slovencem , kateri z besed: veverka, wieworka, vivera, veverica pozuamljajo žival, katerej Nemec pravi: Eichhorn, je mogla ta žival, ko so se v Evropi bili naselili, preje pred oči priti, nego lasica, dihur in kuna, da so jej daii ime kunino, dihurjevo ali lasičino. Ime ešče nahajamo v kymerščini in armorščini: gwiber, gwiwer, gwinver, Letopis 187G III. (3 Frettel, k tem je gotovo prišlo od armorskih Venetov, ki so se tudi v Britaniji bili naselili v tako imenovani Venedocii. Irski: feorog, fedrag in izlandski: iora, ir, earag, Eielihorn, so narbrže prišla od polabskih Slovanov, ki so bili polskega porekla, ker Polaci tudi žival ,,Eichhorn“ imenujejo w i e w o r k a, iz katerega je nar leže nastal feorog. Sedaj nam ešče gre dokazati, da je tudi ime: vaivaras — vevera slovansko. Pietet je poskusil ime razložiti iz sansk. korenike: vr-var , germ. var (gotli. var jan) , slov. var, tegero, operire, abscondere se, in izpeljuje iz te korenike vedsk. vara, gršk. oi-mt, cauda, lito v. var-a, konjski — srb. var-k a, ribji rep, in reče: ,,am natiirlichsten vom Solnvanze benannt1', njemu je: vara, rep, ,,als bedeckendes, schiitzendes“. — Pietet ne premislil, da lat. vi vera ne: „Eichlmrn“, teiuuč dihur ali kuna, ki nemata košatega repa, in da se z repom slabo žival brani, vara, rep je iz var, ringeln, drehen, h in und her be\vegen, kakor Schweif iz selnveifen, slovansko: o-paš iz pahati, be-tvegen, wedeln, sploh: agitare. Naravniše je vara, vera, reduph vaivara, vivera izvajati iz korenike: var, kije v slovanščini označevala: ringeln, drehen, vvillzen, vvinden, hin urni her bewcgen, iz katere imamo rusk. var-ega, Seil, Strick, slov. ver iga, Kette, tudi vr-v, nemšk. w i r r e n, v e r - w i r r c n, Wirr-warr = verdrehen, starostov.: v a r - j ;j,, cpnrsiv, praecurro, antecedo, anteverto, zuvorkommen, proprie: sich durchwinden, srbsk. verati, clam circuire, in ravno ta jiomen prav naravno označuje lastnost kune in dihura. Iz tega thein. tudi slov. prevara, Betrug, prevar iti, be-triigen, tausehen, proprie: Umgehung, umgehen. Litovšč. ima iz te korenike: varan, varyti, treiben, jagen= herumgehen, win-den machen; z daljini tvarivnim suffiksom: t, imamo var-f-t, vrtiti. Sicer var tegere, operire, abscondere se, tudi ne drugo kot: ovijanje, ein Umwinden. V grkoitalač. nahajamo oblike: il-v-io, volvo, vereo itd. Vera — Vevčra, viverra bi tore bilo: aninial clam circuions, ali pa animal abscondens se, in te lastnosti imajo kuna, dihur in lasica, tudi žival sem in taj se gibajočo, pomikajočo *) zna to ime označevati, in zopet enake nazore nahajamo v imenu: eihorn, staronord. ilcorni, aglosak. acvern, mhd. e i eh orno. Uže Fick (Wbrterb. 099) je kazal na sansk. koreniko: ing, vi-briren, bolje menda iz: i k h, moveor, staronord. a k a, o k, akinn, sich bewegen, fahren, ek j a, Karren (Fick loc. c. 090) tedaj = indogerm.: a g — agati — agere. **) ■*) primeri gršk. (Aristotel, de genere animal. 3, G), Daclis, jazbec iz rnt'/m. **) Ali menda li gršk. iyvšcn, iz katere je iyvsvjioJV ? V teh besedah je tudi pomen gibanja, vestigare, aufsuchen, aufspiircn. začeli s to besedo različne sem in taj skakajoče živali poznamljati. Analogično pomešanje stvari nahajamo v imenu Viverra in ikorni bi se tore v pomenili vjemali. Lasico imenuje Latin mustela, po nekaterih jezikoslovcih: Mausfiingerin, kuno imenuje martes, uihura ietis. Italjan lasico: donola, kuno: martaro, tudi fuina, Steinmarder, gli escrementi dela fuina framando un odore forte e penetrante, piše Boerio tore iz korenike pu — fu, stinken, primeri sansk. putika, zibetha, slov. dihur iz diham. Dihuru pa Italijan pravi: facina ali pa furetto, franc, furet, španjolsk. mutato f in h huron, iz furetto je nemšk. Frettchen, bržkone iz: fur, tat, das diebische Thier. Ker se njegova koža rabi za oblačilno podvleko, je nastalo v sredovečni latinščini: fur r ur a, Futter von Pelzwerk, furratus, mit Pelz werk gefiittert, tudi slov. fura, Futter aus Pelzwerk. Plinijeve viverre ne pozna več nobeno italsko narečje, znamenje, da ni bila beseda po vsej Italii znana, temuč le v kotu adrijanskega primorja. Jaz sem mislil, da je venetsk. var o ne reduplicirana oblika starega: viverra, venaar opokličem pomoto : Varo je žival, ki ima hrbet pepelnate barve in beli vamp, tedaj iz lat. var us, Flecken, Sommersprossen, ein geflecktes Thier; iz: varo je ital j. vaio, lJelzwerk , Grauvverk, po koži te živali, iz tega venetsk. v aro ter, che fa vaii, in v ar e z ar, fleckig werden. Lat. v ar us, pa se ne razločuje od v ari us mannigfaltig, vari o, bunt machen, farben. V starotdov. se podlasica sploh imenuje: kuna, ailoviiog, lelis, Wiesel. Je li ni utX0VQ0s grška oblika venetskolitoslov. varvara, satno da je prvotni r se spremenil v/? Uže stari Schrevelius je ailovQog tolmačil: ,,a vertendo seu vol-vendo caudatn", nuntt rh niollitv ovqkv, iiiX bi tore bilo za: tl (primeri tl-v-a, eilv-oj, winde, walze); in tako bi Pietet bil skoro zasledil pomen, samo da ne „mit Schwanz bedecktes,“ temuč den Sclnvanz windendes, drehendes Thier, caiidam vertens animal. — Ako se ta razlaga dopade, se ne boui poganjal za svojo razlago , vendar vsi, ki trdimo, da je v besedah: vai varaš, viverra, vevčra, pers. var v ar a h reduplicirana oblika, bomo morali od tega trdenja odstopiti. V besedah: vi vera, ve vera bi se torej prvi r bil vokaliziral. Slov. kuna pa smemo gotovo staviti k lat. cunicu 1 u s (iz tega popačeno nemšk. Kiniglhase, K (in igle in) in ker cuni culus tudi pomenja : Mine, unterirdischer Gang, Bergwerkstollen, tedaj nam pomen besede razloži: sansk. k h a 11, fodere, perforare, khani, fodina, cuniculus, k hanalta, fossor, tedaj kuna — eu-niculus — dasGruben, Liicher machende Thier'*), tudi slov. kuna *) Primeri slov. jazvee, jazbez, staroslov, jazv'i), Daclis, po jazbi, jazvi — azvi, incisio, Erdeinschnitt , Grubo, Loch. Nieder-landar Ra imenuje g ril w lin g, grevvinc, der Grilber. Latvijsk: apais, je gotovo popačeno iz azvis. G* vulva in lat. cunnus vtegne označevati: luknjo, ako ne kuna, vulva, in cunnus, idem, iz: kunda (sansk.)'unde: k u n dl 5 i n leno, qui de vulva vivit. Francoz imenuje tega zajca: lapin, kar se je po Diezu izobrazilo iz: c lapin, Volksausdruck fiir cin Ducljer. C lapin ne druga, nego skrivajoča se žival iz korenike: klap, heimlich, im Verborgenen tliun, stelilen, grSk. xlin-rm, lat, clepere stoli len, staroprusk. au-klip-tas, verborgen, staroslov. po-k lop, oper culum, venetsk. chiepin iz: k lep in, Duckmauser, heimlicher Siinder. V italskib narečjih (glej Diez, 5(i4) kuno — rnustcla martes — imenujejo bela, starofranc. b e 1 e, novofranc. b e 1 e 11 e, Spanj, bele ta, kymrišk. bele, Marder*), ruski zopet: bela, belka, Eichhorn. Tako se poznamenovanja za razne sorte tega mišjega roda pomešajo. Gotovo je sorodno lat. felis, mačka; pa kaj pomeni? — sansk. bhal, explorare, investigare? mačka rada vse iztekne, poišče, ali bal, occidere, ferire, abscindere, tudi to lastnost imate kuna in mačka, da druge živali lcolete, to razlago bi potrjeval kymrišk. bela, bala, lupus. Corssen lat. felis izvaja iz korenike: 1'erio. Litvin podlasico tudi imenuje: szirmonelis, menda iz szerti, sicli mausern, haaren? tudi žebenkstis, vendar: das braune Wiesel, s z a r 111 o 11 e 1 i s, das weisee Wioscl , tedaj iz žibinti, leuchten; prusk. m o s u c o. Slovenec jej tudi pravi: g r a n o s 1 e k ; ker druga slovanska narečja imajo granostaj, tedaj bolje: granostek iz granostaj ek, in angulis ha-bitans ? Tudi 1 a s i c a , podlasica', 1 a s t a , 1 a s t o č k a iz las, die freundliche, schrneichlerisclie; Italijan jo imenuje: do-nola, gospodična, Jungferchen, novogrsk. vv/icpvTa, Schonthierlein, Danec: d er kjonne, pulehra, hpanjol. comadreja, kuma, botra, tudi: garduna, Škipetar: bule 1 jeza, samieuphemistični prepisi, ker ta žival v mythih starih narodov ima veliko znamenitost. Plutarch (de Iside et Osiride LXXIV) poroča, ka so stari verjeli, da podlasca skoz uho spočne in skoz usta rodi, zato je bila symbol uma (Herod. U, 67.) Pri Rimljanih je bila in vlada ešče tudi med Slovenci vera, da če podlasta potniku čroz pot beži, ga bode nesreča zadela, če pa druga lastočlca črez isto pot beži, zgine zlobna kob. Po nemških in slovenskih pravljicah dobi oni človek moč prihodnje reči prerokovati, ki požere šče trosečo se lastino srce (Bechstein, Mythe, Sage etc. I, 120). Grki so mislili, da je lastočka bila nekdaj človek, vendar ker je bila prejezna in ostrupna, je jo ličkate spreobernila v žival (Ael. Nat. Anim. 15, ll). Babrius pa v svojej 32. fabuli pripoveda, da je lastočka Aphro- *) Litovsk. balesas, ITamster, lnus cricetus, eine grosse Fcldmaus, dite v lepo dekle spremenila, ali pri neki svatovščini se je pokazalo to, kar v resnici je — lasta. Te pravljice so morale tudi med drugimi evropskimi narodi znane biti, ker je podlasta dobila gore omenjena evfemistična imena. 'Priloga I. Ostanki iz jezika armorskih in britanskih Venetov. Uže v posebnem spisu sem omenil, da v stari dobi so tudi Veneti stanovali v Ar morilci, in da ti so, kakor Caesar pravi (Bellum gall. 3, 8.-confer Strab. 4. Veget. de re militari 4, 37.) v britanskem primorji naselbine imeli. Zato so Kymri in Anglosaksi zemljo Venetov, ki so bili prestari Stanovniki valiskega primorja, imenovali: Gwineth, G w i n o d, Gwentland (glej Giraldi, descript. Cambriae v Cambden. Anglic. pag. 882—883). Latinski pisatelji pa so to pokrajino imenovali: Venedotia, in angleška literatura šče hrani poseben „codex Venedotianus“, katerega pa nesem mogel v roke dobiti. Iz tega je Zeuss v svoji Grrammatic. celt. nekoliko besed zapisal, ktere tukaj hočemo presoditi. Boerio v svojem Dizionario omenja, da je italijanski pisatelj Girolamo baron Trevisan v svoji uže zelo redki knjigi (tiskana je bila v Parmi leta 1800): ,,Illustrazione sul un antico sigillo di Padova," dokazal e d n o rod n ost adrijanskih in armorskih Venetov. Tudi te knjige mi ni bilo mogoče v roke dobiti. Naj je samo omenim, da prihodnji preiskovalci zgodovine Venetov jo preučijo. Codex Venedotianus irua sledeče besede, ki imajo zelo slovansko lice, in sicer: Crauele, pala fornacea, Ofenkriicke (Zeuss II 787). Ta beseda se vjema s slov. krevel, Ofengabel, (Murko, Janež.) iz them. kriv, litovsk. k r e i v a s, schief, krumm, srbsk. k r e v e 1 j i t i, mit schief, krumm verzogenen Gesichte vranen, toro krivljeno orodje. Crochan, vas, olla, staroslov. krl.č-agt, tudi srbsk. polsk. ko rez-a k, škipetarsk. karčuel iz slovansČ. **) Starogornem. cliruoc mlid. kruoc, novonem. krug ne najde v nemščini umne razlage, tedaj iz slovanšč. izposojeno. *) Iz krp tudi slov. klop, klešč, sansk. k r p a n a , ervjak. **) Korenika k r k označuje: winden , drelien, zato staroslov. k r k , eollum, primeri slov. v r a t , iz v r t i t i. Iz nazorov vrtenja so imena za posodve: mat or, vrat, pinja, itd. G u a p e 1, sudare , diinstcn , schwitzen , litovsk. k v a p a s , Dunst, česk. k v a p i t i. Ys ta veli, cubiculum, rusk. istiba, obširno razlago najdeš pod besedo: s tu a. G e p, ligo , slov. cepin, rusk. c a p e t a, česk. capa, Grabseheit iz: cepati. Suh, vomer, rusk. soha, idem. Cere, Hahn, jugoslov. kr k, petuh, lit. kurka. Yar, gallina, slov. jarika, mlada kokoš. Scuol, milvus, utegne popačeno biti iz: sokol. Ruif, remus, rusk. rulj, idem, ruifadas = rusk. ruvat. Dr e is, vepres, slov. drač-je. Gai, silva, slov. gaj. Croider, cribrum, rešeto, litovsk, kretulys in kretalas, Sieb, krat, krit, schiitteln. Jyen, pruina (armorsk.). Ker romanšč. (franc.) y izpahu je, primeri rue iz ruga, je iyen iz igien, slov. inje, Baumreif, tudi po izbitem gutturalci, iz: ignje, staroirsk. aig, Eis, staro-nord. jaki; Eisstiick, litov. iz a iz igja, Eisschole, izai, plur. Grundeis, v slovenšč.: I z a , mythično bitje. Pripoveda se o njem, da I z a se vzdigne iz gore, je pol deva pol kače, zleti v zrak o burnem vremenu in za njo pada toča. (Pravljica znana v okolici trga Kozje na dolenjem Stirskem , gder v gori Veternik ima svojo duplo). Padell, sartago, kakor v v<'netšč. dalje šče: Kreis, ca-misia, camisol, obleka; glej razlago pod besedo, ero s ato. Bran, corvus, brez dvombe popačeno iz vrana. Cliath, crates, tudi cluit, franc, claie, proven<;al. cl e d a , vse v pomenu: Flechtwerk, Hiirde. Ker so stari Slovani imeli spletene hiše, *) kakor se šče po Ogerskem dendenešnji nahajajo, ter se cliath, slov. klet, litov. kletis sme staviti k lat. crates, goth. hleith-ra, Laube, ali pa goth. haurd-s, Hiirde, spletena ograja, gršk. xvQTog — y.vnitj. V sansk. nahajamo še r r a t h = kart, neeto, sfero. Tudi gršk. xnQtulog, geflochtener Korb, sem spada. Jaz dvomim, da bi cliath bila izvirno keltska beseda, nego mislim, da je med Kelte v Britanii in v Gallii prišla po Venetih. Vtegne šče se v Codex Vened. najti več tehničnih izrazov, jaz sem tukaj teh besed omenil, naj bi oni, kterim je mogoče do te knjige priti, dalje preiskovali. *) 1’i'ooop (de bello got. 3, 14) piše o njih oinovdi iv xnXv(inig i>ixTQCiii; itd. in Ilelmold (2, 13): in eonstruendia aedificiis non sunt operosi, quia potius casas de virgultis contexunt ote. Priloga II. Škipetarščina različna od Venetščine- Sedanja historična Sola ima starodavne Venete za Illyre. Ako so denešnji Škipetarci potomci starih lllyrov, kar po mojem vsestranskem preiskavanji gotovo so, tedaj jezik škipetarski pričuje, da se je jezik IlIyrov in Venetov bistveno razločeval. Sicer v denešnji škipetarščini nahajamo razve staroillyrskih ostankov, mnogo grških, italskih starih — latinskih, in — novejših, posebno venetskoitaljanskih elementov, dalje veliko trumo slovanskih besed, tudi turskih, vendar so mnoge besede, katere smemo za praillyrske imeti. Jaz hočem tukaj nekoliko škipetarskih besed razjasniti, da se eitatelji prepričajo, ka je glasovska stopinja tega jezika različna od venetskega. Naj preje hočem sem postaviti spremene glasnikov. V škipetarskih narečjih zmenja se a v *, a v o, « v i, e v o, e ov. Dalje prelazi l v d, na primer: filoig in lidoig, ). postane j, ali pa izpadne, iz: valj — postane: vaj, olje. fi prelazi v /?, nalovi in auovl, brennend. p prelazi tudi v n in (p, n v d, postavim: aenture in (ženture, diclit, kakor v litovšč. nebesis in debesis. (> prelazi v d in se tudi vokalizuje; /? se menja z cp in n, % prelazi v cp, postavim: kre/t in kref primeri slov. no/it in no/t, Ždod in/lod; y se spremeni v S na primer: /jaja in Jjaja, Jagd, tudi v slovenščini (ilh in prelazi v cp na primer: Osvy‘]i). in cpaiyyX, primeri rusko: Aeodor iz 7’heodor. Sk postane tg. Lat. x postane: fs, postavim, iz lat eoxa, Hiifte, šlcip. kofse. tr postane: kj, postavim: kjepalea, Augemvimper, slov. trepalica, trepavica. Sedaj si poglejmo nekoliko besed, da bodemo videli, kako je ta ubogi jezik zbit in stlačen. Najpreje hočem nekoliko besed sera postaviti, katere so gotovo praillyrske. Birt, Solin, latvijsk. ber-na, Knabe, Kind, mhd. bar n, K in d, Sohn. xotfi7z[l, Wurm, lat. vermis iz praoblike: cvarmis. Bal le a, Štirn, gršk. cpdlog, Stirnstiick am Helm, sansk. b h a 1 a , Štirn, aglosalcs. beli, b e a 1, Štirn. Ja vej a, Woche, praejot. lat. aevum, gršk. (trni v, sansk. 6va, gressus, Zeitlauf. £iy, gabre, gršk. §iWo), Lanea, Ellbogen, gršk. toltvrj, lat. ulna, goth. alaina, litov. 1 etena? N j e r i u , Mann, gršk. d-njp, lat. n e r (sabinsk.). Breške, želva, tedaj celo različno od venetsk. ga lan a, in tar tar liga, Wasserscliildkrotts, pa sc veli: ovj c a (■:. I^aov(>, Eiscn, gršk. xje, gestern, gršk. pO-ig, gestern. •/e#, giejsen, gršk. 'j^vaig, *«*« — Ky<6g, iz xt\vx6g, gelblich. jfojeja, Wabe, litovsk. kora, lat. cera, tore iz Deim, trunlcen, tam, lat. te mu 1 e n tu s. K el j uš, Ferkel, litovsk. kuilys , aper, gršk. %oT(u>g, irsk. cullach, slov. ču le k, sansk. kola. ri'ntvtry.t, Milz, za splenetke, lat. sp len. daaovQi, Liebe, sansk. d a ati, gewanren, d a 90 s, gefiillig, da^vams, huldigend, gršk. 8ixn/iai. u-dsv^r/g, unhold, lat. decus, škipet. daš m it e, lieben, da-š e m, liebenswiirdig, tore sansk. 9 v škipet. — š, kakor v litovšč. pifsja, Lichtstrahl, beri r e d z e j a, sansk. r a d ž, glanzen, gršk. (ny, nty-tv-g, Farber, Skip. reg, gerbe, tiinche. ich kleide, lat. vestio, sansk. vas, tegere. Piel, ich gebare, litov. periu, lat. p ari o. Pleš ti, Floh, lat. pulex, slov. bi h a. Znamenita je prikazen, da sansk. dž, litoslov. g, praarjanski g, gh prelazi v škipetaršč. v d, primeri d a lan d uš e, lat. hi run d o praarjansk. gharanda, gršk. fehdrnr, Sclnvalbe, del, Ader, ia gil — žila. D a m b h, zob, gršk. y6fi(pog, litovsk. g e m b e. Dima, Winter, litoslov. zima, gršk. gcip/i? iz praarjansk.: g h im a. Saova, zemlja, gau, 717 dor. drj, Sn, tudi Skip. tisov, zemlja. Korreja, Ernte, korres, Schnitter, sansk. kar, k moti, laedere, lat. Cere s, boginja žetve. j'«s oiy in ys8oiy, erfreuo, lat. gaudeo, gršk. £o()Qsa, Darm , sansk. hira iz gliira, lat. hira, gršk. Darm, litov. z ar-na, staronord. garnir, Gedarme. Djal, d el a tar, sin, latvijsk. d M as, sin, litov. prim-delys, Erstgeburt, umbrišk. felius prvotna oblika: dhala. /'j«, Schatten, sansk. č h ay a, gršk. orna. E s t e n a, Knochen, lat. os, o s s i s, slov. koat, tore k odpadel kakor v lat. K a m b u r j a s, kriimmen, keltsk. k a m b, slov. k a in p v besedi : kampus, Engerling, gršk. Raupe. Uljijnn, beri: vrap laufen, litov. virpiu, sehwanken, gršk. idem. TaannvQh,, Spalte == irxid, aptcng, sansk. čliitti, daa Spalten, litovsk. skedra, Span = Abgaspaltenes. Kenge, kanekeja, Lied, litov. kanoti, sonare lat. c a n o, grsk. mvaCco, rausche, tone. Niš ter, Lanzette, arm. nizale, Spiess. Vagheti, Zugvieh, sansk. vagh, vehere, gršk. <>xev, ich kratze, sansk. kšur. xav — kau tudi xaov, vol, iz gau, latv. gu-vvis, Kuh, slov. go v e d o, Rindvieh. Gjisthi, Daumen, sansk. an-gušta, digitus, zend. an-gusta, afgan. giTt. Skermeja, Riss, sansk. sle ar, schneiden, reissen, spalten. X«p, ich ijffne, sansk. gap? Opuščam mnogo drugih besed , ker imam samo namčn različnost illyrskega in venetskega jezika dokazati. Proti ednakosti govori zmena glasnikov: g z d, dambt, -/n/icpog in gambe. Dalje prelaz glasnika dž, tj v potem v škipetarščin’, razve kacih dva-desot besed, ki so iz venetščine v poznejši dobi prišle v škipe- tarščino, ne nobene besede najti, med tem ko mnogo venetskih besed edino nahajamo v ruskem jeziku. Kedar bodo kritični jezikoslovci tako tuje elemente iz škipetarščine izluščili, kakor je naš duhoviti Miklošič iz škipetarščine prevejal slovanske, bode laglje jedro staroillyrskega jezika razluščiti. Staroillyrskega jezika ne moremo h grkoitalščini vvrstiti, uže zaradi tega ne, ker sansk. 9 je, kakor v litovščini S—sz, kar beseda daš mi te pričuje, tudi ški pet. C v besedi fopps«, Darm, ki je v sansk. li in grkoital. h, ■/, v gor m. g. Nekateri so mislili, da so Traki in Illyri edno isto pleme bili, pa tudi tu govori zoper tako trdenje glasnik 5, ki je v traščini x, kar beseda: srfjfioi;, Name einer Plulsenfrueht, prikuje, ki se vjema s sansk. 9. a m i, Hiilsenfrucht. Za besedo: Bog in gospod ima Skipetar edno isto besedo in sicer: fort, brez dvombe se ta vjema s sansk. dyote, dyuti, radius, tore svitlo božeBtvo, kralja imenuje: kar opominja keltsk. bret, Richter. Tudi ime Perndia, Prndia se rabi za ime božanstva in najvišjega gospodarja, ker se p er n do i g reče o zahajajočem solnci, tedaj Prndia. solis occasus. Grimm in Gilferding sta Prndia krivo ednačila, slov. Perunu, ta je bil Bog groma, ne pa solnčne svetlobe. Latinske in italjanske besede je Skipetar grdo popačil, postavim : f e r k o i g, reiben , lat. f r i c a r e, ovamiy, mihre, lat. v 0-scor, novm, Brunnen, italj. pozzo iz: puteus, šelkgu = šališ, kenge, kan ek e j a, Lied, gršk. mva^ r/, Getose , neme-ruaig, numero, njerku, StiefVater, n jerlcea, Stiefmutter, lat. novercus, noverca, furreja, Ofen, fornax, forno, kerkoig, suehe, italj. cercare, s g j e b e, Krfttze, lat. s c a b i e s, nmma, Blase, lat. ve s i c a, šelkjint, Wassermelone, gršk. xnXnxvv&ii, k e r d i f s, Mit-telpunct, lat. carao, g j e r a k i u, Habicht, gršk. lat. h i e r a x, g j e 1 i, Hahn, lat. gallus, italj. gallo, gjukj, Gericlit, iz giudizio, g j i n d , Volk iz gen te, kal j, Fferd, kal j eri, Reiterei, iz ca-valo in cavaleria, rd'«oxov = circo, gjemea, Jammer, iz ge m o, go lej a, Mund, iz g ul a, gjuši Grossvater, iz alt, gruja, Grossmutter, Frau, iz yeocaa. Slovanske besede glej pri Miklošiču: Slawische Elemente im Alban. Denkschrift. der Aka-demie. Le nekoliko jih poglejmo: kjep, ich niihe, slov. krpam, s'kjes, ich gleite aus, slov. skliznem, mutin-n, Butterfass, slov. motilnica, kjepale, Augenwimper, slov. trepale, trepa-vica, cpofKia, Weinkiibel, slov. buča, kjerpen, diinner Stock, slov. krepel, škeper, hinkend, slov. šepav, b razim, Reif, slov. mraz, gjemija, Schiff, srb. čamac, tecgjahu, Weber, slov. t'j>kavec, gjume, Schlaf, slov. č umiti, čiampe, Frosch, slov. žaba, ras saku, Enterich, slov. recak, racak itd. rossea, Ente, reca. Iz venetskega: ruga, Gasse, xoxjeja, Melone in Birne, venet, cociuza, tikva, rusk. kukiš, Birne. Ako mi bodeta čas in zdravje dopuščala, mislim v posebnem spisu upliv slovanščine v škipetarščino obširno pretresavati, in dokazati, da se v škipetarščini slovanske besede nahajajo , katerih ne poznajo sedanja jugoslovanska narečja, in ki so morale uže v stari dobi, ko so slovanski Panoni bili sosedje starih Illyrov, v illyrski jezik se preseliti. Uže sem v svojem spisu „Komentari k zgodovini Salasov etc.(< (glej Letopis Mat. leta 1874) omenil, da vse kaže, ka so gorenje-italski Lyguri se iz Il!yrika preselili. Vsi stari latinski in grški pisatelji poročajo , da so Lyguri bili suh narod in v škipetarščini ščo najdemo besedo ljigich, ich maclie mager. Dalje piše Plinij (18, 40), da lygurski Taurini: ,,seca!e asiam vocant“. V škipe-taršč. pa: usi., tosk. ustb označuje klas, vlat, Aehre. To bi bila važna priča za sorodnost Lygurov in Skipetarov. Taek učenec jo bil tako hudo z batom po glavi vdarjen, da so se mu izrinili možgaui skozi rano v čepinji. Iz lobanje izsto-pivši del zdrobljenih možganov mu je moral zdravnik odrezati, lianjenec, ki ni bil prav nič prišel ob zavednost, je velel odrezani košček možganov 'nesti učitelju, ki mu je zarad slabega učenja vedno očital, da nima možganov. Mi ne vemo za gotovo , ali so vstregli dečkovi želji ali ne; ako so, je morda učitelj prvokrat videl človeške možgane. Koliko ljudi sploh ni videlo organa, v kterem se rodijo misli, delajo sklepi, ki čuti bolečine in slasti življenja. Marsikteri človek se prime z dlanmi za glavo, kadar išče ključ uganjki, išče svojim nameram zaželenega vspeha, ali vdari ob njo, ako ga je domnevanje prekanilo in je po njegovem razumu pričakovan nasledek splaval po vodi. Možgani so dali zemeljskej površini drago podobo, možgani mornarjev in tehnikov so nam odprli nove svetove, nas peljejo z nepričakovano hitrostjo po vodi, pod vodo, po zraku; možgani pesnikov blažijo naše čutje in nam pomagajo v svojih umotvorih dvigniti se nad težečo nas vsakdanjost našega življenja. Vsled možgan smo, kar smo, in kakoršni možgani, tak tudi človek. V naslednjem bomo skusili najvažnejše dozdanje poizvedbe sestaviti in podati našim bralcem. Spisal dr. M. Samce. Človeški možgani se kažejo, naj se preiskujejo s prostim očesom ali mikroskopom, tako komplicirane sestave, da zamore vsak anatom, ki jih natanko preiskuje, na njih Se kaj novega najti. Že s prostim očesom sj opazi mnogo po podobi različnih delov, vsak s svojim imenom. Možgani od zgoraj pogledam nam kažejo dve bistveno ločeni polovici, možganski poluti, desno in levo, ki ste v sredini in na dnu med sabo zvezani. Veliko veča mnogoličnost se pa kaže, ako možgane od spodaj pogledamo. Tu zamoremo ločiti tri dele, sprednje, srednje in male možgane. Prvi oddelek loči od druzega mali zarez, ali brazda, ktera se imenuje Silvijeva brazda ali piniea; druzega in tretjega pa loči globoko med nju segajoč del trde možganske opnice, ki se imenuje šotor. Na površji človeških možganov se vidi mnogo ovinkov ali zavojev in med njimi ležečih brazdic, tako da se vidi prerez možganske skorje enak nabornici. Sprednji in srednji del možganov skupaj sestavljata velike možgane, zadnji del pa se imenujejo mali možgani. Slednji so veliko manjši od prvih. Ako se veliki možgani prerežejo, kaže njihova snov dvojno barvo; veči del je svillobe!, nekteri otoci v njej, na primer tako imenovani čveterogriček, progasti in vidni pomolek in cela možganska skorja so sivi. Pozneje bomo videli, kako pomenljiva je ravno možganska skorja pri razma tri vanj i duševnih sposobnosti. V notranjosti možganov , bolj proti njihovemu dnu štejemo 4 kamrice, globeli ali ventrikule; njihova pomemba za delovanje možganov ni še razjasnjena. Včasih se v dveh največih teh kamric nabere nekaka vodena tekočina, kar nareja hudo in večidel neozdravljivo bolezen, notranjo možgansko vodenico. Na prerezu malih možganov se vidite bela in siva tvarina tako porazdeljeni, da nastane podoba drevesca, ktero se tudi živno drevesce imenuje. Tudi mali možgani so iz dveh polovic sestavljeni. Celi možgani so s tremi kožami ali mrenami oviti, kterih ena leži nad drugo, kakor na primer luščine okoli čebulnega zrna. Zunanja najmočnejša ali trda mrena je kitasta , loči s posebnim podaljškom, kterega doli do možganski poluti spajajočega hrama pošilja, desno in levo polovico in se imenuje veliki možganski srp. Le-ta mrena sestavlja tudi pod zadnjim delom velikih možganov razpet šotor, ki pokriva male možgane in jih brani teže nad njimi ležečih velikih možganov. Srednja mrena se imenuje pajčnica. Tretja aii mehka mrena ovija možgansko površino naj bolj natanko ter se ugreza tudi nad posamezne brazdice nad zavoji. Na ta način nastanejo med njo in pajčnico prostorčki, v kterih je vedno nekaj čiste tekočine nabrane , vsled ktere se vsakak pritisek na en del možganske površine razdeli bolj na široko in s ,tem oslabi njegov učinek. Če se te tekočine nabere anomalno veliko, nastane bolezen, kterej pravimo zunanja možganska vodenica. Belo možgansko tvarino sestavljajo mala, mikroskopna, okrogla ali malo podolgovata telcsca, možganske stanice in tanka vlakenca. Slednja vežejo stanice med seboj (intercenfralna ali medosrerlna vlakenca), ali pridejo od čutil prinašajoč utise zunanjega sveta (centripetalna vlakenca). Vtise sprejemajo stanice in jih obdelujejo v misli, ali pa gredo od stanic iz možganov v živce trupla centrifugalna vlakenca ter nosi jo povelja stanic hotnim ali nehotnim mišicam, ktere se na dano povelje skrčijo ali odjenjajo, kakor treba. Ta pot pelje nektere izmed njih skozi podaljšani mozeg, od ondod v hrbtenjačo in iz tc še lc v telesne živce. Gredo pa ta vlakna iz ene polovice možganov, v nasprotno polovico hrbtnega mozga, kar prouzročuje, da je na primer pri desnostranskem mertvoudu leva stran trupla omertvoudenu. Ličnejša sestava možganov je tako komplicirana, da šc dandanes nekoliko veljajo besede Fontanijeve, ktere je izrekel o možganih pred 160 leti: obscura natura, obscuriores morbi, functiones obscu-rissimae. Francoski natoroznanec Buffon (1707—1788) ni pričakoval od natančnejšega preiskovanja možganov posebnega vspeha in ni vedel še druzega pisati o njih, kakor da so slezasta snov brez posebne važnosti. Saj je pa tudi možganska tvarina tako nježna in mehka, da razpade prav kmalu po smrti v slezast močnik; v tej kakovosti je lahko misliti, da si ni upal Buffon in tudi še ni nadjal se najti organa, v kterem se vrše opravila tolike važnosti. Uprav zarad svoje mehkobe, nježnosti in važnosti zahtevajo možgani čisto posebno brambo proti zunanjim nezgodam in vtisom. Nijeden človeških organ razun nič manj važno hrbtenjače ni toliko zavarovan s koščeno in kitasto obrambo nasproti zunanjim poškodbam in ranitvam, kakor so možgani. Po ličnosti notranje sestave ga ni organa možganom enacega. Ne samo, da imajo v sebi več sto milijonov drobnih vlalcenc, ki sestavljajo živce in kterih gre 1G00 na 1 milimeter debel živec, hranijo tudi neizmerno število mikroskopnih telesc, stanic, ktere vlakenca vežejo in s tem pripomorejo, da se vse delovanje teh stanic spoji v enotno celoto. A ko se stanica primerja električnemu stroju, ki od zunaj došle vtise sprejema in nazaj daje, smemo živce primerjati žici, po kterej se električni tok preliva. Stanic se je naštelo le v sivej možganskej skorji več ko 500 milijonov. Novejši preiskovalci cenijo še više število možganskih stanic. Bain jih računa 1200 milijonov, Meynert tudi eno milijardo, število, 'ktero se nam zamore zadosti veliko zdeti, da se v njih rodč, križajo in menjavajo vsi spomini, misli, želje, naklepi. Le-te stanice so po Meynertovih preiskavah v možganskej skorji v šestih skladih porazredjene. Živčna vlakenca so najtanjša, kar poznamo enakih tvarin, ker meri njihov premer le Vioao milimetra. V sredi tega vlakna leži tako imenovani vretenčni cilinder, ki je še le pravi sedež živčsvih opravkov; slednji meri celo le tretjino vlakenčne debelosti, namreč le Vsooo milimetra. Še tanjša vlakenca, ki se pod mikroskopom le Še kot lične linijce vidijo, se nahajajo na periferičnih vejicah čutilnih živcev. Število vlakenc, ki sestavljajo belo možgansko tvarino, je na tisoče milijonov. Vsaki živec se konča v stanici in iz vsake stanice izhaja po več vlakenc najmanj po dvoje. Na eno mi lijardo možganskih stanic gre več milijard vlakenc, in ako računamo v naših možganih bivajočih pojmov na pretirano število 200.000, bi še na vsak pojem prišlo najmanj po 5000 stanic in 10.000 do 30.000 vlakenc in to takrat, ko bi se vzelo, kar se pa ne sme, da so pojmovi enako razdeljeni v skorji velikih možganskih polut. Vsakako pa je gotovo, da se vsled te cenitve ne more dvomiti, da, če je število v našili možganih vtelesenih pojmov še toliko, je še veče število v možganih za-nje obstoječih živčnih elementov in da storijo ti elementi mogoč še več razvitek in potnnoženje pojmovnega življenja. Bain pravi: „Ako bi naš živčni sistem obstajal iz samo 1000 vlaken in toliko stanic, bi bilo težko kazati, kako je mogoče, da se zamorcjo javiti vse naše misli in občutki; naj bode število pojmov še toliko, število v naših možganih za pojmovanje pripravljenih živčnih elementov je še veče.'1 Ako se vzame, da je duševno delovanje opravek naših možganov, se mora sklepati, da stojita organ in njegova funkcija v do-ločenej razmeri: velikost, kakovost, razvoj možganov ali posameznih njihovih delov mora v nekakej razmeri biti z velikostjo in obrazom iz njih izhajajočih psihičnih opravkov. Ozirom na to je deloma iz empiričnih, deloma teoretičnih nagibov stavljen izrek, da ima človek, ki stoji vsled svojih duševnih lastnosti nad vsemi živalmi, tudi relativno največe možgane. To sicer ni popolnoma resnično, ako se vzame besedno. Je nekaj živali, največih izmed še zdaj živečih, na primer kit, slon, delfin, ki imajo dvakrat do trikrat veče možgane, ko človek. Možgani kitovi imajo povprek 20 kilogramov, slonovi 10 kilogramov, človeški pa le počrez 6 kilogramov. Po Strutherji so tehtali možgani 23 metrov dolzega kita 14 kilogramov, možgani 5 metrov dolzega mladega kita le 8 kilogramov. Po Gra-tioletu so tehtali možgani v Parizu umrlega slona trikrat več ko človeški. Veliko drugačni pa so bili le ti po podobi nasproti Človeškim: manjkal jim je popolnoma nek pomolek— eminentiae ma-millariae. Poluti velikih možganov ste bili jako razviti, ali toliki niste bili, da bi bili zamogli zakriti male možgane. Velikost sama na sebi ne more ovreči trditve, da ima človek največe možgane, kajti možgane moramo smatrati tudi središčem celega živčnega sistema. Z velikostjo živalskega telesa raste tudi debelost in dolgost živcev in ž njimi ravnomerno velikost možganov. Razumljivo je, da dobimo popolnoma drugačen resultat, ako primerjamo težo možganov onih živali z njihovo celotno težo. Pokaže se precej , da je človek po teži svojih možganov veliko nad imenovanimi živalmi kakor tudi nad vsemi drugimi. Po Leuretu znaša teža možganov na 10.000 delov telesne teže pri ribali 1'8, pri krkonih 7'6, pri tičih 47-2, pri sesavcih 53-8, pri človeku pa 277’8. Te številke dokazujejo očitno, kako raste teža možganov z razvitostjo živalskega uma. Ako znaša teža človeških možganov '/35—y51) teže celega trupla, znaša pri dellinu le '/,0„, pri slonu '/soo ? pri kitu celo le 7,00() cele njegove teže. Pri tem pa zopet ne sme ostati neomenjeno, da so nektere male opice, tiče pevke in neka majhna poljska miš, ki imajo tudi relativno veče možgane ko človek, zaostajajo pa gledč njihovega razvoja , posebno glede razvoja zavojev možganske površine in debelosti sive skorje tako daleč za človeškimi možgani, da bi primerjanje dotičnih možganov le po velikosti ne bilo dovoljeno. Že pri glodavcih nimajo možgani nobenih zavojev voč in pri vretenčarjih se le ti zavoji že pri ticah nahajajo. Sploh pa so možgani, kolikor se niže stopa do živalskih razredov, vedno manj organ duševnih opravil, kakor središče hotnih in nehotnih mišičnih opravkov, tako da se smejo človeški možgani glede na duševne zmožnosti le z možgani človeku bližjih sesavcev primerjati in praviloma celo le z možgani opic, ker so le pri teh po človeškem tipu narejene. Možgani velikih opic, ktere človeka po teži in velikosti dohajajo in tudi presegajo, so veliko manjši. Naj veča antropoidnih opic, gorila, ima le % kilograma možganov. Kako malo odločivna sjploh je relativna možganska teža, če se ne ozira na druge razmere, kaže se očividno pri otrocih, ki imajo razmeroma k njihovi telesni teži veliko več možganov kakor dorasli; vendar zaostajajo vsled pomankljivega razvoja posameznih možganskih delov in glede duševnih sposobnosti daleč za temi. To velja tudi o živalstvu. Brez izjeme kažejo mlade živali, posebno zopet nektere opice, veliko ugodnejšo podobo razmeroma tudi večo če-pinjo, kakor dorasle in so človeškim veliko podobnejše. Z napredujočo rastjo postaja čepinja vedno bolj oglata in od človeške različneja. Pri tehtanji možganov se je ozirati tudi na to, ali se z velikimi tehtajo tudi mali, kteri nimajo z duševnimi funkcijami prav nič opraviti, ampak ravnajo le mišične učinke. Mali možgani so pri živalih veliko veči, ko pri ljudeh, da od zgoraj pogledani niso od velikih zakriti, kar se redoma nahaja le pri človeku. Pri shodu nemških natoroznancev v Gradci leta 1871 je popisal in kazal profesor Benedikt troje možgane, ki so bili od treh morivcev. Pri nobenih od vseh treh niso veliki možgani pokrivali malih in sta manjkala dva zavoja v sprednjih možganih, ktera se sicer v nobenih normalnih možganih ne pogrešata. Pozneje je prof. Benedikt popisal in fotografiral še dvoje možgane tudi od dveh morivcev in opazoval na njih iste razmere. Reči se mora za gotovo, da niso popisani možgani popolnoma normalni. Ali je pa ta anomalnost, ali prav za prav ravno ta pomanjkljaj v možganskem razvitim vzrok uprav te vrste hudelstva, se še pač na podlagi samo 5 primerljajev ne sme sklepati. Gotovo pa je, da, ako bodo naslednja preiskovanja v tej meri na svitlo spravljala enake resultate, pride nauk o svobodi človeškega dejanja ob veljavo, kar bo mogočno uplivalo na vse dozdanje nazore o državljanskem življenji in na kazenskopravne principe. Človek, ki na primer nima organa bratoljubja, ne more ceniti vrednosti bratovega življenja, doprinese takadjanja, ker drugače ne moro. Človek, ki nima organa, v kterem se vršijo predstavljanja določenih stvari, na primer moraličnih nazorov, ne moro kaznovati se z urad prestopka moralnosti v tacem smislu, kakor zdaj, kajti on ne more drugače. Zdaj je kazen zadostovanje našemu razžaljenemu moraličnemu čutji, ako se Benediktovo domnevanje kedaj uresniči, neha kazen v tem pomenu, liudodelnik bi se moral imeti za poštenega in blagega človeka še za naprej in kratenje osobne svobode po postavi bi bilo le prohibitivno sredstvo. Angležki anatom Owen je našel vsled velikokratnih merjatev počrezno težo velikih možganov proti malim 1:8 ali 12% celih možganov, tiče razmera, ki se le pri človeku nahaja. Po Huschke-jevili preiskavah znaša teža malih možganov pri sesavcih in tičali IG —35% vseli možganov. Posebno se odlikujejo po velikosti malih možganov tiče, ki imajo med vsemi živalmi tudi najživahnejše gibanje, med njimi v prvej vrsti roparji. Le krokar je izvzet s svojimi 10—13°/0. Po Meynertu znašajo veliki možgani pri človeku 78°/0, pri opicah 75%> P™ psu 67%, pri konju 67%, pri mački 62%, pri morskej svinjici 45% cele možganske tvarine. Ta razmera se kaže ne samo pri primerjevanji človeških in živalskih možganov, ampak tudi pri primerjevanji človeških možganov med soboj po velikosti duševnih sposobnosti, članovi germanskega plemena imajo razmeroma več velikih in manj malih možganov, kakor članovi keltsko-romanskega, Iiindu imajo večje male možgane kakor Angleži. Človeški idijoti kažejo popolnoma živalske razmere 1:5 5 ali 20%• Vrh tega pa je pri idijotu siva možganska skorja, ki je pravi sedež duševnega delovanja, samo 1 milimeter debela. Da so možgani merilo duševnih sposobnosti, potrjujejo prav očitno žuželke. Med temi občudujemo ne samo zarad pridnosti, ampak še bolj zarad posebne umetnosti, ktero opazujemo v njihovem družbinskem življenji in delovanji, bčele in mravlje. Možgane teh žuželk zastopa v glavi ležeč živčni ganglijon, ki je dvakrat do trikrat veči od ganglija navadnega rujavega hrošča, kteri spada v isti razred in je še večega trupla. Poleg tega kaže ganglijon imenovanih dveh živalic še posebno komplicirano tvorbo in sestavo: anatomi so zapazili na površini ganglija nekoliko po podobi in razredbi različnih pomolkov, kteri spominjajo že nekoliko na zavoje človeških možganov. Velika važnost možganskih zavojev se je začela še le zadnje desetletje izpoznavati. Zavoji sestavljajo nekak sistem spajajočih in anatomično razmnoževajočih se pomolkov iz sive možganske tvarine, ki obdaja možgane na nekoliko milimetrov debelosti; v njej so staniee in živčna vlakenea tako porazdeljena, da se kolikor mogoče mnogokrat spajajo. Mnogobrojno vezanje stanie z vlakenci je potrebno, ker imajo vlakenea nalogo vtise zunanjega sveta dovajati možganom, staniee pa te vtise sprejemajo, obdelujejo, duševno predelujejo in s pomočjo od njih izhajajočih vlakenc zopet reflelstirajo. Koder je večina vlakenc, se kažejo možgani beli, koder je po več stanic nakopičenih, so sivkasti. Zavoji še pri novorojenem otroku niso razviti, pri zarodku so komaj vidljivi. Ako bi možgani v sredini in na površini rastli enakomerno, bilo bi njihove sive snovi premalo. Zatorej se začne površina možganska poniževati, kar naredi podobo zavojev in med njimi ležečih brazdic. Na ta način zadobi siva možganska skorja veliko večo površino, najmanj dvajsetkrat večo, kakor bi bilo brez zavojev mogoče. Cela površina znaša povprek 2080 Q eentm. lluschke piše o tej zadevi v drugem delu svoje iizijologije: S tem nagubavanjem možganske površine se doseza, da se spravi v isti prostor veliko več sive snovi, kakor bi bilo pri gladkej površini mogoče s povečanjem črepinje. Na ta način je mogoče, da zamore črepinjska votlina manjše prostornosti več sive možganske tvarine hraniti kakor črepinja veče prostornosti, s tem je pa tudi omogočena pomnožitev sive možganske tvarine še po dovršenej tvo'bi koščenega oboka ali z množenjem ali ponižavanjem brazdic med zavoji. V sivej možgauskej skorji se vršijo same važnejše duševne djavnosti, predstavljanje, pojmovanje, zavest, zavedno čutenje in hotenje. V sredi bele tvarine ležeči otoci posredujejo čutenje in gibanje. Možganska skorja je neobčutljiva, ne občuti bolečine; ako se pri živalih rani ali reže, žival se ne gane, dokler se ne dotaknemo globokeje ležečih partij, v kterih so raztreseni sivi otoci. Siva možganska tvarina je s krvnimi žilicami vseskozi pre-prežena v podobi gostih mrežic; v belej snovi pa so žile redkejše in so razpeljane tik vlakenc. Po preiskavah Spencerjevih teče po sivej tvarini petkrat toliko krvi, ko v belej, čemur se gledčfizijo-logične važnosti obeh tvarin ni čuditi. Veliko veči, kakor med možgani človeka in antropoidnih opic, je razloček med možgani antropoidnih in nižjih opic. Slednjih možgani so po vrhu popolnoma gladki. Gladka je tudi površina možganov tic, kerkonov, rib. Le pri tičali se vidi nekoliko grbavin in zavojskih načrtkov ravno tako, kakor na možganih človeškega zarodka, pri kterem se še le po porodu vsled neenakomernega Letopis 1870. III. 7 rastja možganske površine in črepinje zavojčki kazati začnejo. Pri otroku postanejo zavoji še le s sedmim letom kolikor toliko popolni. L’o Cuvierjevih in Maverjevih opazbah se pri udomačenih in v človeškej druščini živečih živalih zavoji pomnožijo. Pes ima več zavojev, kakor njegova sorodnika, volk in lesica, vol bolj nepopolne, kakor človeku bliže stoječi konj. Na drugej strani pa ima lev, ki mora v divjosti rabiti dosta bistroumnosti, zvitosti in pazljivosti, da dobi plen, več možganskih zavojev, kakor njegova bližnja sorodnica mačka, postavša v ujetji duševno in telesno lena in ona ne uživa kakor pes omikovalne človeške tovaršije. Pri človeških idiotih zaostanejo zavoji v rastji in je tudi siva možganska skorja veliko tanjša. Isti zakon, kakor pri primerjanji človeških z živalskimi možgani, velja oziroma zavojev in iz njih nastajajočo razširjenosti možganske površine pri primerjevanji posameznih človeških možganov med seboj. Neštevilnokrat so lahko dokaže, kako raste z duševnimi zmožnostmi razvitek zavojev in sive možganske tvarine. To ne velja samo za posamezna človeška plemena , ampak tudi za posameznike. Dr. AVagner je preiskoval v ta namen čvetero po duševnih zmožnostih jako različnih možganov glede na množtvo in globokost zavojev. Bili so možgani znanega astronoma in matemati-karja Gaussa, znamenitega klinikarja Fuchsa, navadnega delavca Krebsa in neznane mu 29 let stave ženske. Posnetek tega preiskovanja je trditev, da raste razumnost z možgansko površino. Možganska površina, ne računaje zavojev, je znašala pri Gaussu 72650, pri Fuchsu 72100, pri ženski 68900, pri Krebsu le 627501 | milimetrov; v procentih 100:99, 94:86. Dolgost vseh zavojev in brazdic je merila pri Gaussu 7485, pri Fuchsu 7298, pri ženski 6538, pri Krebsu 6194 milimetrov ali v procentih pri Gaussu 100, pri Fuchsu 97-5, pri ženski 87-15, pri Krebsu 82-75. Površina brazdic samih je bila dvakrat tolika, kakor prosta površina in je merila pri Gaussu 146988, pri Fuchsu 148900, pri ženski 135215, pri Krebsu 124922 | | milimetrov. Ako sc ta površina prostej površini priračuna, znaša celotna možganska površina pri Gausu 219638, pri Fuchsu 22005, pri ženski 20411)5, pri Krebsu 187672 Q milimetrov ali v procentih 100:99-6 in 85-5. Iz tega se vidi, da presega površina možganov učenjakovih površino delavčevih možganov za celih 30000—40000 | j milimetrov ali 0-34 metra. Vrh tega seje pri preiskovanji pokazalo, da so možgani prvih dveh razumnikov po razvitji zavojev posebno v sprednjih krilih možgane delavčeve presegali. Dopolniti svoje preiskave, je ogledal Wagner tudi možgane Orang-lJtanga; našel je da meri cela možganska površina celih 53000 Q milimet. manj, kakor možgane delavčeve, to je, komaj četrti del površine človeških možganov. Pri določevanji duševnih sposobnosti niso samo zavoji odločilni, ampak tudi debelost sive možganske skorje, tako da zamo-remo pomanjkljivost v enem obziru zopet poravnati se po prednosti v drugem obziru. K temu pa še trdijo vsi anatomi, da je gostost in trdnost možganske tvarine velike važnosti: možgani inteligentnega človeka so veliko trdejši, kakor neumnega ali malo-umnega. Ravno tako so možgani v kulturi naprednejših narodov trdejši in gostejši, kakor divjih plemen. Otročji možgani so bolj vodeni in mehkeji v razmeri z možgani starejših in imajo tudi manj tolšče. Vsled staranja postanejo vsi možganski deli, posebno siva tvarina, zopet vodeni in mehkeji ter se bližajo zopet otročjim. Tudi v kemičnem obziru so si možgani otrok in starcev enaki. Oboji imajo^le malo fostbrnate tolšče, ktera je specifična sestavina možganov. Cim veča razumnost, tem več fosforja. Nekatere majhne živalice namestujejo malost možganov z relativno več tolšče in fosforja kakor tudi z vcčo gostostjo in debelostjo možganske skorje. Ako vse to prevdarirao, nam mora biti jasno, da moramo pri cenitvi duševnih sposobnosti Človeških ne samo velikost ali težo njegovih možganov v račun jemati, ampak še celo vrsto fizijolo-gičnih, kemičnih in fizikalnih faktorjev. Na ta način je mogoče, da se primanjkljaj na enej strani s presežkom na drugej strani zopet poravna. Neznanje teh razmer je marsikterega filozofa zapeljala do krivili sklepov in jili še zapeljuje. Ako vidi zdaj človeka z razmeroma majheno glavo pa veliko učenostjo in razumnostjo ali pa debeloglavca z malimi talenti, precej sklepa, da nikakor ne gre imeti možgane za organ duše in taji vsako zvezo med možgani in duševnim delom. Da je taka sodba kriva, mora biti razvidno iz tega, kar smo že dosle povedali. Se ena stvar velike važnosti se mora pri cenitvi duševnih sposobnosti jemati v poštev, namreč poduk, vaja, izurjevanje duševnega organa. Vpliv poduka je tolik, da zamore človek z majhno glavo in pičlimi spretnostmi, ki pa ni zamudil odgoje, na nas napraviti vtis veče inteligentnosti, kakor človek z večimi in dobro organiziranimi možgani in velikimi spretnostmi , kterih porabo in iz-vežbovanje pa je zanemaril. Površno pogledani ne kažejo možgani v imenovanih dveh slučajih morda nobenega razločka , saj se tudi grlo pevčevo od grla nepevca ne da ločiti. Ali vendar, kolik je razloček v opravkih! V glasu prvega sodonevajo našega čutja strune, pri kričanji druzega se učimo ceniti tihoto. Kaj zamorejo neizvežbanenju pomagati veliki možgani, ako ne ume rabiti jih, kaj mladenču njegovi morda že dorasli možgani, ako niso izvežbani, z vednostmi seznanjeni. Take možgane smemo prispodobiti velike j hiši, v kterej bi lahko prebivalo dosti ljudi; ali malo jih prebiva v njej; druga, majhna hiša pa jih je morda polna. Kakor so na primer roka kacega virtuoza po večletnej rabi in vaji v svojej materi-jalnej kakovosti zboljša, tako tudi možgani vsled vstrajnega du- ševnega delovanja. Opazovanje je pa tudi dokazalo, da postane možganska celota po rabi in vežbanji veča in da postane to povečanje čez več generacij toliko, da se d/i meriti. Profesor Broka v Parizu je preiskal 384 črepinj iz grobov starih Parižanov oziroma lobanjske votline in jih počreznej vsebini lobanj današnjih Parižanov primerjal. Rezultat zanimivih meritev je bilo spoznanje, da se je v šestih do sedmih stoletjih votlina človeške lobanje povečala za kacih 35 kub. centimetrov in sicer spada to povečanje skoraj zgoli na sprednji del lobanje, v kterej se vrš«'; viša duševna opravila. Broka je pri teh preiskovanjih še opazil, da so imelo iz privatnih rakev devetnajstega stoletja vzete lobanje, ki so pripadale osebam viših stanov, za kacili 80 kub. centimetrov večo lobanjsko votlino, kakor pri mrtvih pokopanih v skupnih grobovih, v kterih so ležali mrtveci samo nižih stanov. Blizu tiste številke je našel profesor Ileschl pri preiskovanji lobanj nekdanjih Celjskih grofov, ki so bili v samostanskej cerkvi v Celji .zakopani. Povečanje lobanje sc je po Brokinih preiskavah raztezalo po največ na sprednji del, zadnji del se je ponižal. Še zdaj vidimo, da jo pri divjih narodih, posebno pri airi-kanskih zamorcih, vsa lobanjska skladba bolj nazaj potisnena. Vse to kaže prav jasno vpliv duševnega dela in izreje na polahno povečevanje lobanje in možganov in potrjuje tudi trditev Brokino, da so črepinja in možgani edini del človeškega telesa, ki še po dovršenej rasti telesa do 40. leta in šo dalje rastejo. Lobanjska vsebina neolikanih plemen zaostaja daleč za vsebino Evropejskih. Pri Indijanih znaša okoli 1279—1461 kub. centimetrov, pri Evropejcih pa 1<>44—1827 kub. centim., pri nekterih llinduvcih komaj 823 kub. centim, in presega gorilino s 621 kub. centim, le za kacih 200 kub. centim. Ilinduvske lobanje so nar manjše, kar jih dozdaj poznamo in se imajo nasproti evropejskim kakor 2 :3. Največo lobanjo imajo povprek germanska plemena z 1680, za tim pridejo Slovani, Romani, Kelti z 1620, afrikanski zamorci z 1510, bušmani z 1430, Peruvani, Hotentoti, avstralski zamorci z 1365 kub. centim. Največa dozdaj najdena lobanja nekega starega Holandeža je imela 2084 kub. centimetrov, najmanjša starega Peru-vanca 1060 kub. centimetrov. Teža možganov. Kakor se po razvitosti možganske površine odlikujejo olikana plemena od divjih, isto tako po teži možganov. Pri Evropejcih imajo le ti počrez 1300 — 1500 gramov. Od tu pada teža možganov kakor omika njihovega nositelja enakomerno do 1120 gramov. Najlajši, kar je dozdaj znano, so bili možgani neke 1*58 metra dolge bušmanice, namreč 1040 gramov. Teža možganov človeškega idiota pada še celo pod številko; lajši so od opičnih. Po dr. Wagner- jevill preiskavah menjava možganska teža od 1911 in 1050 gramov. Najtežje možgane so imeli znani učenjaki Cuvier, Byrou, Fuchs,Gaussa, Dupuytren, Schiller, Napoleon 1, Spurgheim, Conell, Vega. Vsled preiskav francoskih in nemških učenjakov se Evropejci po teži možganov tako le razporedjajo: Na čelu stojč Germani z 1425 grami, za njimi pridejo Angleži, Francozi, Italjani, Poljaki, Cehi, Komuni z 1245 grami. Kusov in drugih manjših plemen ti učenjaki niso preiskovali. Pri Azijskih narodih se teža možganov zmanjša na 1235 gramov; izvzeti so le umni Kitajci, kterih možganska teža bi ono Francozov za 4 grame presegala. Med divjaki imajo Karajbi 1191 gramov, Ilindu le 1000—1100 gramov možganov. Da te številke, posebno gledč evropskih narodov niso resnične, je očividno. Na marsikatere razmere, na primer na spol, starost, stan se ni ozir jemalo, veliko pa je popačila v merjenji tudi narodna nečimurnošt. Ne dva učenjaka nista si v tem edina. Profesor Wymon v Bostonu je našel možgane Švedov, Angležev, Finov in Amerikancev najtežje, za temi bi še le prišli Germani. Izmed še zdaj živečih Nemcev ima baje največ možganov Radehausen, pesnik Isise in Bodenstedt (Mirza Schaffy). Kreteni so idioti; oziroma možganske težo so dosti na slabšem kakor gorila, kajti ti tehtajo le 700—1000 gramov. Pri nekej 42 let starej idiotinj i se je našlo 330, pri nekom drugem 12 let starem idiotu celo le 260 gramov možganov. Novorojeni otrok prinese na svet 300 —500 gramov možganov. Konci prvega leta njegove starosti se je teža že podvojila. Od druzega leta naprej rasejo možgani bolj počasi in rasejo do 40—50. leta. V tej starosti so na vrhuncu razvitosti, njihova dolavnost je dosegla najvišjo stopinjo. Odšle jame teža in velikost zopet manjšati se in sicer za vsakih 10 let po 40 gramov. Razume se, da se vrši pri raznih človekili nazadnjaška metamorfoza z različno hitrostjo. Zatorej se ni čuditi, ako vidimo, da ohranijo nekteri učenjaki svoj bister razum zraven sivih las. Kdor z možgani vedno in to zmerno dela, ohrani v možganih tudi čez navadni čas nespremenljiv pravilen dotok krvi in preskrbuje s tem možganom pravilno hrano. Cez neko določeno mejo pa ne more nikdo, naj bode še tako duhovit, uiti neizbegljivej osodi in postane s svojimi po--sušenimi in ovodenimi možgani zopet to, kar je že enkrat bil — otrok. v Zenski možgani. Preiskave o teži človeških možganov bi bile skoraj tako imenovani nježni spol pripravile ob vse upanje, priti kedaj do enakopravnosti v človeškem in državljanskem društvu. Zenski možgani so za kacih 135 gramov lajši od možicih; po meri bi imel možici za kako kavino skudelico več možganov. Sprednji del možganov je pri ženski razmeroma manjši, srednji pa razmeroma veči. Ker se postavlja sedež inteligencije v sprednji del možganov, se je sklepalo, da ženski sploh ni mogoče dospeti do iste stopinje izobraženosti, kakor moškemu in daje ženska vsled toga pomanjkljeja obsojena držati se na voke dosle jej odmenjenega domačinskega delokroga. Večina natoroznancev potrjuje sicer obžalovaje resultate teh preiskovanj in njihove nasledke; tudi Rokitansky je v svojej vednostnej oporoki svoj censeo proti tako imenovanej ženskej emancipaciji izrekel naglaševaje, da človeka ne pristaja premakniti ne za las od meje ženskega poklica postavljene ji od nature. Naslednji dodatki naj bi kolikor toliko posvetili v prepir učenjakov o imenovanem vprašanji. Više duševne zmožnosti imajo sedež v sprednjih možganih, življenje čutstveno pa v srednjih. Pri ženski je čelo niže in ožje in velja taka razmei’a pogojem ženske lepote; kinč moža pa je visoko in široko čelo. Koliko je imel Napoleon I. prav, daje iskal in volil za visoke državne in vojaške službe osobe z velikim nosom, ne bomo preiskovali. Tudi zavoji niso pri ženskih možganih toliko razviti in globoki. Ako bi teh razmer ne bilo , bi se zarad manjše teže možganov ne moglo odrekati ženskam duševnih sposobnosti v tolikej meri, kakor jih prilastujejo možkemu spolu, kajti relativna teža možganov je skoraj enaka, kakor pri možkem. Ako Wagner trdi, da so ženski možgani za l/9—'/n lajši, je razumljivo, saj zaostajajo ženski tudi po telesnej teži za toliko za možldrni. Vse to skupaj vzeto pač ne govori za enakopravnost ženstva, ali pozabiti ne smemo pri tem vpliva izreje, vaje na kakovost in delovanje možganov. Ženska se pri nas popolnoma drugače izreja. Težko je trditi, da bi no bilo drugače , ako bi se ženske popolnoma enako možkemu skozi več generacij in stoletij izrejale. Vidimo žc zdaj veliko žensk dosezati največe stopinje človeškega duševnega dela, kakor tudi ženske z močnimi mišicami najtežja dela opravljajo. Slednje se godi posebno pri barbarskih plemenih, kjer hodi mož le za zabavo v boj in na lov, dela na polji pa prepušča ženskam. Uzroka ni trditi, da bi bil pri prvih ljudeli imel možki bolje organizirane možgane in da bi se bilo pozneje vršilo razvitje pri obeh spolih enakomerno. Pri mnogih živalih, pa tudi pri nekterih narodih so ženske ne samo telesno, ampak tudi duševno bolj razvite kakor možki; tudi pri omikanih narodih bi se marsikateri možki bolj obnesel pri kolovratu ali pletenji, kakor v kakem uradu. Vsled skrbi za zarod je ženska navezana na hišo in v tem delokrogu so ženska obrabi. Da niso domači opravki razvitju duševnih sposobnosti vsled večne enoličnosti nič kaj ugodne, je jasno. Na drugej strani pa se zamoro v omikanih rodbinah zje-dinjenih držav opazovati, da presegajo ženske svoje može dostikrat v splošnej omiki in duševnem interesu, ker si jemljejo pri svojih opravilih še toliko časa, da nadaljujejo v prostih urah nauke, med tem ko možki pri enakomernem trgovinskem življenji zaosta- nejo ali pa se preveč enostransko izobrazijo. Iz tega je videti, da se zamore tudi pri možkili zgoditi, kar se v obče le pri ženskah opazuje, zaostajanje duševnih sposobnosti zarad pomanjkljivega naobrazovanja in da se ne sme že v spolu samem iskati vzrok duševne inferioritete. Gadova teorija. Bilo je že povedano, da se v sprednjem delu vrš6 viša duševna opravila in da so srednji možgani sedež čutstvenega življenja. l)a imajo duševne sposobnosti ali tako imenovane duševne lastnosti v možganih vsaka svoj sedež ali okraj, pričajo eksperimenti na živalih in tudi patologične poizvedbe. Sedež govora je v površini sprednjih možganov ravno tara, kjer se dva zavoja obrneta k Silvijevi jamici ali blizu lečnega jederea. Ako je ravno ta del možganov bolan, ali če manjka, nastane nezmožnost govora, atazija. Leta 1861 je kazal profesor Broka v antropologičuem društvu v Parizu možgane nekega 51 let starega moža, ki je umrl v Biesno fantaziranje, ktero se v legru opazuje. Da postane delovanje m (žgano v nepravilno, bolestno, zakrivi največkrat bolezen v možganih in sicer ali stanie ali vlakenc, v kterih stanice ležijo. Zdaj je že popolnoma dognana reč, da duševnih bolezni samih na sebi ni, ampak da so vsigdar le telesne bolezni združene z motenjem duha. Še manj pa so tako imenovane duševne bolezni delo hudih duhov, kar se še dandanes pri prostem in nevednem ljudstvu suni ter tje veruje. Duševno motenje je le simptom ali znamenje nekake spremembe v možganih ali živcih, kteri so nasledek bolezni imenovanih organov samih na sebi, ali pa reflektiranje od drugih bolnih organov ali pa so nasledek neprikladne ali bolestno spremenjene krvi, ktera v možgane priteka O tej zadevi piše slavnoznani psihiater Grie-singer: Še nikoli so ni opazovalo difuzno vnetje sive možganske skorje brez motenja duševnega delovanja; še nikdar obširnejše vnetje možganskih opnic (meningitis), ovodenenje (oedern) velikih polut, še nikoli sušica (atrofija) zavojev, še nikdar bistvenejša alte -racija možganskih kamric brez psihičnega motenja, zlasti ne brez slaboumja. Polagomno pomanjševanje ali sušica obeh možganskih polut vsled- pomanjkanja rediva ima za sabo vselej polagoma se množečo topost. Pri atrofiji .samo ene polute zamore duševno življenje nedotakneno ostati. Ako se razprostira bolezen le na mali del možganske skorje, zamore psihično motenje biti le malo ali celo izostati zarad m nogo s trans k ega nadomestovanja po še zdravih možganskih delih. Kjer je pa veliki del možganske skorje spriden, ne more izostati stalna duševna bolezen. Kes je sicer, da večkrat, kadar se opazuje precejšnja stopinja blaznosti, ni mogoče v možganih najti bistvene anatomične spremembe, iz ktere bi se dalo v življenji opazovano duševno motenje razjasniti. Včasi se ne najde sploh niti sled kakošne degeneracije v možganih. Tudi na drugih organih se opazujejo enake razmero. Včasi je odsebovanjo kisleca v plučih spremenjeno, ali v pljučih samih se ne more najti nobena bolezen. Scavnica je včasi od navadne jako različna, ali obisti so zdrave; kakšno je včasi srčno bitje, pa v srci ni nobene bolezni najti Strašna bolezen, občni krč ne da zapaziti v možganih in podaljšanem mozgu nobene spremembo. Ako bi se ne smelo govoriti o boleznih možganskih , ker se možgani zdravi vidijo, bi se moralo tudi reči, da je bolno dihanje, ali prebavljanje ali krvotok, no pa pljuča, želodec, kri. Kaj tacega še ni nikomur prišlo na misel. Možgani so tako nježni organi, da zadostuje že majhna sprememba, na primer v kolikosti krvi, da se prikažejo važni simptomi, ki se pa precej zopet zgubijo, kadar zgine njihov vzrok. V boleznih z veliko vročino se navadno B'ikažejo hudi deliriji, ali ti prejenjajo z zgubivajočo se gorlcoto. udi dušni pretres ima na duševno delovanje, kakor tudi na or ganizem' slab vpliv. Veselo sporočilo pohitri kakor kupica vina srčne udarce, globoko premišljevanje pa vpočasi njih in dihanje kakor rudeči naprstek. Strah na primer pred smrtjo (Marija Stuart) posivi v enej samej noči lase, kar stori sicer le starost. Žalost ustavi dojki mleko, vzame okus in veselje do jedi. Vse to dokazuje, da imajo afekti veliki vpliv na človeški organizem. Afekt sam na sebi je že nekoliko spremenjen duševni položaj, ki pa ni vztrajen. Ako traje motenje možganov več časa ali postane silnejše, začno možgani, ki še dosie niso nobene spremembe prostemu očesu kazali, hirati in degenerirati. To vidimo na primer pri pijancih. Ako se pijanec, kterega se je bila že lotila tresoča blaznost (de-liriutn tremens) odpovč slabi navadi, ostane popolnoma zdrav. Ce ga pa prevlada šega in ne more pozabiti alkohola, postano iz motenja možganskih funkcij prava anatomična sprememba. Staniče možganske skorje se začno potolščevati in se polagoma izgubivajo, sušijo. Ako traja ta proces dalj časa, zapade poprej najduhovitejši človek toposti. Enako se godi pri vnetici možganskih opnic. Dokler je vnetje na vrhuncu, ga spremljajo siloviti deliriji. Ako vnetje neha, se povrne tudi duševno zdravje. Ako pa vnetica kmalu ne odjenja, se začnejo tudi stanice v možganskej skorji potolščevati in nasledek vnetice je — neozdravljiva duševna bolezen. Iz teh vzrokov se le malokedaj najde , ako umre blazni v začetku svoje bolezni, anatomična sprememba v možganih; možganske stanice še niso imele časa anatomično spremeniti se. Dostikrat je vidna degeneracija v možganih nasledek, ne pa uzrok duševne bolezni. Na videz ravno tako čudna je opazba, da so včasi možgani v svojej sestavi bistveno spremenjeni, duševno delovanje pa je normalno ostalo. Omenili smo že zgoraj, da zamore vkljub mrtvoudu, vkljub velikim ranam v možganih človek ostati pri zdravej pameti, ker zamorejo zdravi možganski oddelki bolne nadomestovati. Včasi ne napravijo veliko poškodovanja v možganih sicer izborne duševne bolezni, ali spremene človeško bitje, njegov temperament, njegovo nrav, napravijo d nize ga človeka. V tem obziru je prezanimiv tako imenovan Cromberjev ali veliki amerikanski slučaj. Leta 1845 je v Cavendishu nekak delavec Phineas Gage vrtal luknjo v skalo z 1*2 metra dolgim in več centimetrov debelim železnim drogom in nabasal luknjo s smodnikom. Nenadoma se smodnik vžge, vdari Gagetu drog skozi glavo, da se je onesnažen s krvjo in možganskimi drobci zgrudil na tla. Veliki del levih možganov jo bil uničen. Vkljub temu je zamogel ranjenec prvi dan po tej dogodbi že hoditi in je bil čistega razuma. Na to pa se mu je začelo mešati po glavi in ležal je 24 dni v deliriji. 28. dan po tej dogodbi pa mu je začelo zopet prihajati boljše, razum se mu je zopet zvedril in s 7. mesecem je popolnoma ozdravel. Začel je hoditi, glavo je nosil nekaj na desno stran nagnjeno. Leva stran obraza je bila deloma ornrtvoudena, levo oko izgubljeno, hoja je bila trdna. Glava g» ni bolela ali nekaj je občutil, česar pa ni popisati zamogel. Dušna sprememba je bila tolika, da ni hotel nobeden gospodar poprej čislanega in pridnega delavca v službi imeti. Nekdanje ravnotežje med duševnimi sposobnostmi in spolovnim nagonom se je zgubila. Poprej spreten, priden, razumen, energičen in vztrajen v izvrševanji svojih opravkov, se je zdaj bil tako spremenil, da so njegovi prijatelji rekali, da ni več Gage! Postal je trmast, nespoštljiv, svojeglavcu, neprijenljiv proti tovarišem, nepristopljiv za dobre svete, delal naklepe, ktere je zopet zamotaval, ali učinjal sirovosti, kterih poprej nij bilo od njega pričakovati. Njegov duh je očitno oslabel, strasti so se povečale ali pa se niso dale po prevdarkih obvladati. Ko je že bil poskusil več služeb, je šel 4 leta po ranjenji v južno Ameriko, kjer je služil 8 let kot konjsk gonjač in od tukaj v San Francisco, kjer je dobil leta 1861 božjasten napad. Odšle so se napadi tako pomnožili, da je 21. marcija leta 1861, to jo dvanajst in pol leta po za nj tako nesrečnej dogodbi umrl. Duševne bolezni izvirajo tudi iz bolezni drugih organov. Za-stajanje v trebuhu, napčna iega črev, maternice, vzbujevanjo spolovil zamore prouzročiti blodenje. Dostikrat je tega kriva tudi slaba kri, ktera po Robinsonu sama na sebi večkrat napravi dušne bolezni. Stradanje, siromaštvo , ktero dela hudodelnike, dela tudi blazne V Londonskih norišnicah je bilo 1855 leta 1682L norcev; med temi 8000, to je skoraj polovica — siromakov, število siromakov znaša • pa v Londonu le 5 procentov. Drugi preiskovalci krivijo tudi alkohol gledč slabih nasledkov za človeške možgane. Ako se torej ne najde v možganih vsigdar vidna anatomična podlaga blaznosti, je še dosti drugih momentov, iz kterih je sklepati, da so duševne bolezni vendar le bolezni možganov. Matij ali več krvi v možganskih ali opnišk h žilicah, ovodenenje stanice obdajajočo tvarine se zgubi kmalu po smrti in če se mrlič le nekaj ur po smrti raztelesi in možgani preiskujejo, ni najti v njih nobene s prostim očesom vidne anomalije. Še le v novejšem času se možgani bolj splošno mikroskop no preiskujejo; našla seje vsigdar, kadar se je v življenji opazovala anomalija duševnega življenja, ktera sprememba v možganih, ali v stanicah, ali v vlaknu, ki stanice obdaja. Največkrat se najdejo stanice otolščene, zmanjšano , nekako osiišene. Ako traja bolezen dolgo časa, izgino veliko stanic popolnoma, možgani postanejo manjši, bolj vodeni, nektere duševne funkcije izostanejo popolnoma, druge so nepopolne. Včasih nastanejo duševne bolezni pri zdravih stanicah, ako se tvarina, v ktero so stanice položene, strdi ali skrči in vslcd tega na stanice pritiska ter dotok krvi prepreči. Konec t**ga je neozdravljiva topost. Možgani se čutijo pri prerezu trdejši, kakor sicer in delajo režočemu nožu vež zapreke. Ta sprememba se dostikrat pri norcih opazuje in se imenuje skleroza. Njen učinek je enak učinku že imenovane možganske sušiee ali atrofije. Posebna oblika možganske sušiee je senilna atrofija, ali su-šiea možganov starih ljudi. Pri teh začne možganska površina nekako vpadati, brazdice med možganskimi zavoji postanejo veče in se napolnijo z vodo, opnice postanejo debelejše in se prijemajo možganov, tudi možgani sami ovodcnijo. Učinek teh sprememb na duševno življenje starca je znano. Teža celih možganov se med 40. in 50. letom ne spremeni, od 50. leta naprej se začno zmanjševati. Tudi pri norcih je teža velikih možganov manjša, manjši pa ostanejo nespremenjeni, nasproti temu pa raste vsled imenovanih sprememb specifična teža. Manija ali prava blaznost ima še največo možgansko težo, demencija ali topost najmanjšo. Po Parchappejevih merjatvah hodi manjšanje razuma v popolno določenej razmeri s manjšanjem možganske teže. V 782 slučajih so tehtali možgani pri le oslabljenem razumu počrez pri možkih 1405, pri ženskih 1227, pri maniji in melanholiji pri možkih 1381, pri ženskah 1235, pri toposti pri možkih 1281, pri ženskah .1139 gramov. Krclnnizcni iu idiolizom. Prežalostna osoda vlada sem ter tje po nekterih goratih krajih ktere pravi vzrok se še dosle ni mogel najti. Lobanjske kosti so navadno zvezane samo s hrustancem tako dolgo, dokler rasejo možgani. Le te zveae začnejo okoščenevati ena za drugo. Ako pa ktera pred določenim časom okoščeni, ne zadobi samo lobanja drugo obliko, ampak lobanjska votlina ostane navadno manjša ali pa se razširi na drugo stran, kjer je okoščenevanje o pravem času nastopilo. Nobeno okoščenenje nima tako bistvenih in ob enem tako žalostnih nasledkov, nego okoščenenje lobanjskega dna. Po preiskavah Vir-choivovih ima kretenizem ravno v tem okoščenenji lobanjskega dna svoj uzrok. Možgani zaostanejo v rasti in vsled tega ohromi celo duševno življenje. Kretenom sorodni so idijoti alt človeški drobnoglavci. Tudi pri teh zaostanejo možgani in glava iz dosle neznanih vzrokov v rasti in včasih v tolikej meri, da je človeška lobanja po velikosti in podobi opičini podobna. Zavoji idijotovih možganov so manjši in tudi cela možganska skorja je tanjša. Ce še k temu pridenemo, da so pri idijotih po največ sprednji oddelki možganov v rasti zaostali, v kterih leži najvažnejši organ človeštva, se nam mora usiliti enako sožaljenje a tacim od narave tako neusmiljeno zapuščenim revežem, kakor z neumnim, kteremu je še le pozneje bolezen najdražji dar vzela. Odvisno bi bilo vse prepričevanje, da se taka bitja ne dajo vzgojevati; manjka jim organ za vzgojo, tega pa mu ne zamoremo dati. Da si zamorejo idijoti pridofeiti nekterih spretnosti, kakor živali, ne more vzdigniti dosti njihove duševne vrednosti. Duševno više kakor idijoti stojč nektere živali. Pri teli so vse duševne sposobnosti, kteic se pri zdravem človeku tako visoko nad živalske povzdignejo, nekako začete, vpodobljene. Med človekom in živaljo ni, kar se duševnih sposobnosti tiče, bistvene, ampak je stopna razlika; saj sc tudi organizacija možganov po polnuje od navadnega malega ozla spletenega iz samih živcev, med ktere je nekaj stanic namešanih, do popolnosti, k tora je opazovati na možganih omikanih narodov. Duševne bolezni živali. Sličnost živalskih in človeških možganov ne pripusti dvombe, da so tudi pri živalih tako imenovane duševne bolezni, ktere izvirajo iz istih vzrokov, kakor pri človeku. Strah, plašnost, žalost, zavist, ljubosumnost, organične spremembe v možganih, živcih, krvi ali drugih delili trupla zamorejo tudi pri živalih biti povodom duševnega motenja. Pri vožnjah proti severnemu tečaju se je opazovalo, da ima dolga tema za živali ravno tako neugodne nasledke, kakor za človeka, oziroma za človeško nrav. Kapitan Hutchinson, prišedši v Laponijo, je opazoval na enem svojih psov, da je večkrat poskušal na sebi samoumor. Božjast in epilepsija se zamore vsled BrownSequardovih poskusov umetno napraviti. Kolikorkrat je Brown to naredil pri pseh, je našel, da so se jako spremenili. Veselje do igre, do lova, dobra volja je pse minula; postali so nekako otožni, žalostni, bolj sami za-se, z eno besedo, postali so topi. Tudi pri živalih se božjast preiskuje. Velika žalost se poloti včasi psa, ako zgubi svojega gospodarja, dostikrat ga žene tuga k samomoru. To potrjujočih slučajev vedo konje- in pesorejci dosti povedati. Brihtni in na-učljivi slon je tudi podvržen besnosti; razbija okoli sebe, ne pozna več poprej še tako ljubljenega človeka, ne jd in ne pije, dokler ga napad ne pusti. Steklost ni druzega, kakor vsled vpliva ostrup-ljene krvi na možgane nastavša akutna blaznost. Tudi melanholija še poloti marsiktere živali, tudi, ako je izgubil svojega ljubljenega tovariša. Na Oeylonu umrjo včasih sloni, o kterih pravijo rojaki, da so umrli potrtega srca. Ljubezen jc pri živalih ravno tako merodajna pri njihovih činih, ko pri človeku, ljubosumje dostikrat zakrivi umor; strah pred nezasluženim tepenjem zamore žival popolnoma spremeniti. Zlobno vznemirjevanjc vzbudi včasih manijo in besnost. Družbeno živeče živali postanejo v vjetji sitne, zlobne in celo tudi zblodene. Tudi huda zima škoduje. Jesse pripoveduje o nekem psu, ki je vsled hudega mraza ene same noči, ktero je moral na prostem prebiti, znorel. Alkohol upijani opico ravno tako, kakor človeka. Ona postane vesela ali huda, kakoršna je ravno priložnost, skače in clela neumnosti, kterih sicer ni bilo pri njej videti. Pogled rudeče barve spravi bika popolnoma k besnosti. Od psov se pripoveduje , da so od prisiljenega poslušanja krivih muzikalnih glasov znoreli. Ugriz strupenih kač ali vživanje strupenih kač ali strupenih zelišč omoti goved, ovco, konja vcasi tako, da jame popolnoma blesti, skoči v brezdno, vodo, da se usmrti. ^zročevaje blagim čitateljem naslednje doneske obžalujem, da jih ne morem dati v obliki poprejšnjih. Kamnik, o kterem enako Kranju še toliko ne včmo, keclaj je postal mesto, bil je v davnih časih tako imeniten, da so se nam naši doneski zdeli prepičli, sestaviti zgodovino njegovo. Ob enem bi se bilo za splošno domačo povestnico zgubilo marsikaj, kar se je ohranilo s priobčenjem doneskov v pričujoči rogestni obliki. Da smo pa mogli spit h kaj poročati o starem Kamniku, grč topla hvala ljubemu mi prijatelju č. g. Blažu Muhovcu, ki mi jo kot administrator župnije Kamniško izročil v farnem arhivu shranjene, na koži pisane listine. To tem rajši povdarjam, ker skušnja uči, da je pri nas mnogo sicer čislanih gospodov, ki se podvizajo svoje arhive razkazovati tujcu, zapirajo jih pa zgodovinarju domačemu. Mestni arhiv je menda v stanu, v kakoršnem ga radi ne kažejo. Prav imajo, saj o starodavni ustanovi siromašnice leta 1232 in o imenitnih pravicah do obširne Bistrice vrli Kamničanje nejvedo skoraj nič, kar je v nekterih okoliščinah menda tudi — prav. Iz teh neugodnih razlogov niso torej naši doneski taki, kakoršnihsmo si želeli. Konečno naj izrazimo čudenje, da so mnogobrojni slov. pisatelji tako neznano mlačni do naše zgodovine. Ali ne vidite, *) I. Radolica — glej Letopis za 1872 in 1873 str. 1.; II. Kočevje — glej Letopis za 1874 str. 75, k zgodovini kranjskih mest.*) m. Ksiiiiiiik. Sestavil Janez P ara p at. da jo obdelujejo skoraj da sami tujci in odpadniki? In ti ljudje, ali ne sestavljajo in spisujejo slovenske povestnice po svojih, nam neprijaznih, da sovražnih nazorih, s kterimi inostrancem in neved-nežem veepajo napačne pojme o našej preteklosti in sedanjih naših razmerah? Ali morete pač pri tem roke križem držati? Dimičeva Kranjska zgodovina je nemška, povestnica Ljubljanske škofije se nam obeta v nemščini; vse nemško in zopet nemško in to sedaj, ko se tolikanj govori in piše o slovenskem razumništvu, o slov. učenosti! Kje pa so slovenski učenjaki, mladi in stari, da otmejo, kar je našega? Veliko je še ncpreiskovanih arhivov; premnogo rokopisov leži v Beču, Gradcu, Ljubljani in drugod važnih za našo povestnico. Le treba dvigniti zaklade in pokazali svetu, da naša preteklost ni tako borna in neznatnega vpliva na občno evropejsko, kakor si mnogi domišljujejo v svojem sovraštvu do slovenstva, drugi v malosrčnosti svoji. 1. circa 1205. — Bertold, vojvoda Istrski, potrdi Zajckloštru daritev, ktero mu je bil poklonil njegov oče mejni grof Bertold, med drugimi tudi slobodno prevažanje skozi trg Kamnik „in foro suo Stein.“ — Muohar Geschichte der Steierm. V. st. 45. 2. 1. 1207. — Najdemo v Kamniku župnika Udalrika, „Vol ricus plebanus de Stein.“ — Sitzgsberichte XIV. str. 134. 3. circa 1215. — V darilnem pismu Bernarda, vojvode Kor. in gospoda Kranjskega, je pričal Gerloch de Steine. Ker je v dolgi vrsti prič med prvimi, znači, da je bil dokaj veljaven in imeniten. — Zalin: Codex Aust. fris. v Fontes rer. aust. XXXI. stran 127. O 4. 1. 12^2. mes. feb. — Bertold, vojvoda Istrski, zastavi oglejskemu očaku Bertoldu za posojenih 1000 mark dva gradova „de Stayn“ — menda Karnek (Oberstein) in Maligrad (Kleinfeste) — in kar ima v Ipavi, kar vse sme pridržati, ako mu posojila ne vrne. — Bianchi. Mitth. f. Krain 1859. str. 98. 5. 1. 1232. — Očak Bertold potrdi siromašnieo, ki so jo v Kamniku ustanovili on in brata njegova Oton Meranski in Henrik, Istrski mejni grof. Ker je poslednji umrl 1. 1228., bila je ubožnica Kamniška najpozneje ustanovljena že 1. 1228. K tej ustanovi je mnogo pripomogel Kam. župnik Henrik. — Mitth. f. Krain 1865. str. 110. 6. 1. 1241. dno 18. maja. — Poslednji Babenberški vojvoda Friderik — umrl v bitvi proti Kumanom na Litavi 1. 1246 — bival je v Kamniku, kakor svedoči listina v turjaškem gradu, veleča: Acta sunt haec in villa Perau prope Stein, (Perovo pri Kamniku) existente tune in Stein Dom. Friderico illuatri Duce Austriae. Takrat so se bili nedvomno vojvodi v Kamniku poklonili imenitna grofa Ulrik Sternberški in Ulrik Pfanberški, vitezi Hellenvik Graški, Henrik Plumsteinski, Henrik Soneški, Popon de Lcngenburch (Dovški), Mainhalm Turjaški, ki so pričali daritvi bogatega Kon- rada Soneškega nekterih desetin v Ribnici in okolici njegovemu zvestemu Herbardu Turjaškemu. — Mitth. d h. V. f. Krain 1861. stran 11. 7. 1. 1248. — Vojvoda Oton II. Meranski je umrl brez po-temeev, njegove sestre so^ podedovale dedšino Andeksov v Istri, 1 na Kranjskem, Koroškem, Stirskem in drugod. Izmed peterih se-strd je Neža, soproga vojvode avstr. Friderika, pa 1. 1243 ločena od njega, vzela 1. 1248 v zakon Ulrika , staršega sina Bernarda, Koroškega vojvode, in prinesla mu med drugimi alodi tudi Kamnik. Ulrik je tedaj gospod Kamniku do smrti 27. okt. 1269. — Mitth. d. h. V. f. Steierm. XII. str. 164. 8. 1. 1263. sv. Petra in Pavla praznik. — Ulrik, vojvoda Kor. in gospod Kranjski potrdi v Kamniku vpričo Ludovika, župnika Ljublj. in nadduiiovnika Kranjskega, Gebharda Lilienberga, Waltera in Gerloha Seldenberga in Henrika Helfenberga, svojih vazalov, samostanu Gornjegraškemu nektera posestvu. — Mitth. f. St. XI. stran 157. !). 1. 1267. dn6 22. maja pri Ljubljani. — Vojvoda Ulrik potrdi Zajckloštru slobodno vožnjo skozi mesti Kamnik in Slovenje-gradec — in civitatibus nostris Stein ac Windischgratz. — Muhar V. str. 318. 10. 1. 1270. — Po smrti Ulrikovi (glej Nr. 7) bil je gospodar Kranjski njegov brat Filip, ki je bil izvoljen očak Oglejski. Toda češki kralj Otaker se je polastil njegove dedšine, pridrl z vojsko na Kranjsko, z naskokom vzel belo Ljubljano, Kostanjevico in Kamnik. Ker jo kralj dnč 24. nov. 1270 stal pri Zatičini in dn6 6. dec. bival že v Belaku, tedaj dolgo pot do Ljubljane skozi Kranj, Belopeč in hribe premeril v 12 dnčh, ni prav vrjetno, da se je njegova vojska v stran spustila in naskočila naš Kamnik. Mogoče, da je le kak oddelek to storil. Gotovo pa je , da je Otaker bil v Kamniku naslednje leto 1271. in sicer od dn6 1. oktobra imamo pismo, veleče, daje bil Otaker „i n Kamnich," tedaj slovensko imd že takrat v rabi. — Tangi Gesch. Karat. IV. str. 63. prim. tudi Mitth. f. St. XXII. st. 87. 11. 1. 1274. — Herman de Butrio, plebanus de Stayn, je bil odstavljen, ker ni prišel izkazovati svoje pravice do K. župnije, ko je bil poklican k očaku Rajmundu v Videm. — Mitth. f. K. 1860. stran 46. 12. 1. 1276. dne 23. maj. Na Karneku so bili bratje Henrik, Gottfried, Ulrik in Bertold kastelani, kterim je Gebhard Soneški štiri zemljišča v Lokah v Tuhinjski dolini izročil. Karnek, sedaj razvaline nad mestom, imeli so Ortenburški grofje kot fevd Koroških vojvodov. Vsled pogodbe med Friderikom in Henrikom Ortenb. zaradi očetovske zapuščine 25. aprila 1263 je pripadel, antrum et castrum Lapis, jama in grad K., grofu Henriku, po smrti njegovi, ker je bil brez otrok, okoli 1271 bratu Frideriku. Blizu gradu je bila jama — antrum — ki je bila v zvezi z gradom. Tara so se skrivali v sili in ob enem bx-anili grad. Izhod njen je bil zazidan in okno je spuščalo vanjo nekoliko svitlobe. (Valv. Hi. del. str. 548.) Leta 1263. so bili ondi kastelani ali graški varili gosp. Ulrik, njegov brat Markard, g. Rudiger mlajši in Majnard Ploz z družinami svojimi. — Mitth. f. St. XI. str. 175, Font. rer. aust. I. str. 54—55. /VafvCkCno : To j*, ./i/u. Ts -u^a-iv 13. Henrik iz Kamnika, doktor prava v Vidmu, spisal v XIII. stoletji zgodbe češkega kralja Henrika. — Mitth. f. K. 1852. st. ‘29. 14. 1. 1291. — Alhardus, ravnatelj ubožnice Kamniške, — Perg. v župnem arhivu K. 15. 1. 1297. — Manfredu s della Turre, župnik Kamniški, potrdi vitezu Sigfriedu de Gallenberg, svojemu faranu, ustanovljenega duhovnika pri kapeli sv. Janeza K. na Karneku, h lcteri je dal 10 zemljišč, in desetino pod hribom, farno cerkev pa odškodoval z zemljiščem „in villa Nevel“, v Nevljah. Patronat prepusti družini Gallenbergovi, postavljanje kaplana pridržuje sebi in naslednikom. Datum Oivitate II. Octobris Anno millesimo du-cent. septimo (kar mora pač biti 1297.). Mitth. f. K. 1855. str. 29. — Očak Rajmund je potrdil to listino 1. 1298. (Valv. XI. str. 427, kjer je pa pogrešna letnica 1208.) Za Ortenburškimi grofi so torej Gallenbergi imeli Kar nek ter si napravili kapelo z duhovnikom. 16. 1. 13 )4. 3. maj. v Vidmu. — Očak Otobon potrdi presbi-teru Alardu pri altarju sv. Janeza Krst. „in plebc de Stayn“ in ravnatelju ubožnice, ustanovo desetin, ki jih je daroval Kam. meščan Ilervord, in vzame daritev v varstvo. — Perg. v arh. župnik K. 17. 1. 1309. na sv. Tomaža apost. dan (21. dec.) v Kamniku. — Herman Erazem in Nikolaj , llervordovega brata sinova, se odpovesta zemlji in desetinam, ki jih je Alhard kupil za ubožnico od Hervorda. Zemlja je bila v Gojzdu, desetine tam in v „Waleli-sperg“ blizo cerkve sv. Kancijana. — Priče: Gregorij iz Kamnika, župnik v Vodicah; gosp. Lampreht v Nevljah, Niklav z Saldenperga (Sallenberg — Žale nad mestom?); Friderik von Gerloclistein (Kolovški) ; Bergant in Caestel, Peter Ernst von Unsolsdorff; Fritzel der Dienger in sin njegov, Ekel in Elbel. — Perg. vžup. arh. K. 18. 1. 1311. — Kam. župnija prazna po smrti Henrika grofa "VVerdenberga. — Zahn. Beit. zurKunde steicrm. Gesch. Jalir-gang VII. str. 32. 19. 1. 1313. feria tertia post Invent. St. Crucis Labaci. — Henrik, češki in poljski kralj, vojvoda Kor., gospod Tirolski in Goriški, potrdi kup zemljišča v Gojzdu, — mansus in silua —ki ga je Alhard za ubožnico kupil od Hervorda. — Isto je 1. 135G. teria tertia ante St. Michaelis festum v Sent-Vidu na Kor. voj- voda Aust., Stirski in Kor. Albert potrdil tačasnemu ravnatelja ubožnice, duhovniku Nikolaju. — Obe listini na perg. v žup. arh. K. 20. 1. 1317. v petek po sv. Jerneju je bil Henrik, vojvoda Koroški v Kamniku, kjer je Velesovskemu samostanu potrdil ne-Utere pravice. — Mitth. f. K. 1854. str. 79. 21. 1. 1321. — Kamniška trgovca Herman Levnica in Pavl Fleischer (mesar) sta bila na mitnici pri Starem mestu (Cividale) okradena. Kamnik je torej kupčeval s Furlanijo. — Mitth. f. K. 1856. stran 5. — Očak Pagan je podpiral le-to trgovino. — Dimita : Geschichte Krains I. str. 216. 22. 1. 1336. dn6 6. dec. — Friderik Kolovški (Gerlochstein) in Katarina, soproga njegova, darujeta siromašnici K. po 26 veder vina iz vinograda svojega v Hoaelniku na leto, tako, da siromaki vsak petek d ob 6 po l/a vedra skupaj. Pečatili: Konrad iz Velikovca, Pirš Crneljski (Rottenbiicbel), brata Perchtold in Niklav Kolovška. — Perg. v žup. arh. K. 23. 1. 1341. dnč 8. maj. — Otaker, župnik ,,plebis in Stayn“ in kaplan Oglejski. — Bianchi rokopis II. str. 81. 24. 1. 1351. — Omenjena je tega leta Kapela sv. Vida pri Kamniku (pri Brdu?). — Beit. z. K. steierm. Gesch. IX. str. 105. 25. 1. 1353. prvi postni teden. — Konrad Gal prodd Nikolaju Kolovškemu in dedičem njegovim svoje pravice do stanovanja - Purksass —- v Kamniku pri Malem gradu, nekdaj lastnino ranj. Miklava črneljskega iu njegove gospodinje Alhajde, poleg tega četrt mlina, štiri njive in tri marke Oglejskih vinarjev za stražo grada in mesta, za 16 mark Oglejskih vinarjev. — Mitth. f. K. 1861. str. 48. 2 :. 1.13.8. — Otaker, župnik Kamniški, ustanovi v Loki ženski samostan sv. Klare, ki je bil 1. 1782 odpravljen. Ustanovno pismo, Notizenblatt 1858. str. 462. 27. 1. 1359. v četrtek pred sv. Katarino. — Katarina iz Kamnika, ranj. Konrada iz Velikovca vdova, voli za dušni prid ubožnici K. zemljo, vinograd in gozdno pravico pri Hmelniku, svojo doto. — Pričali in pečatili: ljuba strica Perhtold in Nikelein, brata Kolovška, Erhard iz K. in Jurij Zandlein. — Perg. v žup. arh. K. 28. 1. 1362. v torek po sv. Janezu v Gradcu. — ltudolf, vojvoda Avstrijski, Štajerski in Koroški, podeli Marku, sodniku Kamniškemu, pravico, meščane soditi. — Navedeno v generalni konfirmac ji ces. Ferdinanda v arhivu K. mesta. 29. 1. 1362. večernice pred sv. Matevžem. — Miklav Suma-reker (Smrekar) in Marjeta, njegova žena, prodasta Miklavžu Kolovškemu in Rozaliji, nj. gospodinji in dedičem hišo in stanovanje na Malem gradu v Kam., 4 marke od straže mesta in grada, 4 njive in pol mlina pod gradom , ktere je posedal ranj. Pirš Čr-neljski, pole«; tega pol ribštva in novi dvor na Šutenskom potoku, Lotopis 187G. III. 9 ki je bil nekdaj lastnina gospe Alhajde Črneljske, in druga posestva za 200 mark vin. — Pečatili: Niklav Smrekar in gospodinja njegova Marjeta, Gal Kolovški, Gerloli Kamniški. — ftlittli. d. n. V. f. K. 1861. str. 51. 30. 1. 1363. dno 20. decembra v Salcburgu. — Vojvoda Rudolf zastavi Hermanu grofu Celjskemu mesto, muto in sodnijo v Kamniku na Kranjskem, da mu pomaga v boju proti Bavarcem, segajočim po Tirolah. — Muchar Gesch. der Steierm. VI. str. 367. 31. 1. 1364. d n <5 18. marcija v K. — Mesto K. obljubi dno 10. februarja 1361 v Brnu med Karlom IV, češkim kraljem Vaclavom , mejnim grofom Moravskim Janezom in Avstr, vojvodo sklenjeno dedno pogodbo pripoznati in spolnovati. — Lichnovsky. Gescliiehte des Ilauscs ITabsb. IV. Nr. 581. 32. 1. 13(56. dne 30. jan. v Ogleju. — Očak Nikolaj potrdi K. ustanovljeno siromašnico. —- Mittli. f. K. 1865. str. 111. 33. 1. 1368. na dan sv. Jeronima (30. sept.) — Marthel (Martinj, sin ranj. Gerlolia, graškega grofa na Karneku v K. prevzame poroštvo za neki dolg Nikolaja Kolovškega. — Pečatarja: Erhard iz K., Martinov brat, in „Pancl von Sand Peter, Richter von Stain“. Mittli. f. K. 1861. str. 58. 34. 1. 1368. dne 23. aprila v Beeu. — Vojvoda Albreht zagotovi grofoma Ulriku in Hermanu Celjskemu mesti Radgono in Kamnik za 3000 gld., da ga spremita na Laško s 50 vojaci. — Mucli. VI. str. 384. 35. 1. 1370. v sredo pred sv. Katarino v Kostanjevici. — Martin Kamniški — meines Herrn von Cili hofmeister — in Janez Gradnar se mirno pogodita z Janezom Schonberger-om zastran dote in premoženja, ki je piipadlo Martinovi ranj. hčeri Neži. Martinu ostane kupljena vas Senčuri v posesti, vsa druga pisma pa vrne. — Mittli. f. K.' 1561. str. 58. 36. 1. 1370. v sredo pred sv. Miklavžem. — Neko pobotnico pečatil poleg upnikov judov Miisch in Chatzschim Martin Kamniški, ljubega gospoda grofa Hermana Celjskega opravnik — Hofmeister — Mittli. f. K. 1861. str. 58. 37. circa 1370. je pridrl Nikolaj Gallenberg K. z nekterimi malovrednimi pajdaši, med njimi neki Gal in Abfalterer, v mesto K. Ondi vjamejo mestnega sodnika in ga zaprejo v stolp grada Gallen-berga. — Tako pripoveduje po Schonlebnu Valv. XI. str. 547. 38. I. 1371. v torek pred sv. Dionizijem. — Erhard „der Struppel", sodnik Kamniški, izroči nunam v Velesovem v dušni blagor neko zemljišče. — Letopis 1872 in 1873, str. 25. 39. 1. 1379. sv. Urbana dan. — Janez iz K. in Rotija, njegova žena, prodasta K. svetovalstvu dvor na Poljanah — an Po-lann — pred mestom. — Mittli. f. K. 1805. str. 110. 40. 1. 1380. V tem letu jc bila v K. bratovščina sv. Primoža. — Zahn. Beit. IX. str. 110. 41. 1. 1380. v sredo po prviv velikonočni nedelji v Gradcu. — Leopold , vojvoda Avstrijski, Stirski in Kranjski, grof Tirolski ukaže svojim namestnikom, oskrbnikom itd. meščanom Kamničanom puščati pravice in sloboščine, ktere jim je podelil njegov brat Albreht. — Navedeno v Ferdinandovi konfirmaciji v mestnem arhivu K. 42. 1. 1382. dne 19. junija v St. Vidu na Kor. — Vojvoda Leopold naznanja, da meščanov K. nihče ne sme soditi, nego njih mestni sodnik. — Lichnovsky VIII. Nr. 1G84 b. 43. 1. 1382. dne 15. julija v Gradcu. — Vojvoda Leopold ukaže isto svojemu glavarju Kranjskemu, Konradu Kreigu. — Lich. VIII. Nr. 1689 b. tudi navedeno v konfir. Ferd. 44. 1. 1391. v nedeljo na večer sv. Filipa in Jakoba. — Ulrik Sneyder, meščan K., proda hišo, dvor in- vrt z vsemi pritiklinami, kar je med hišo mežnarja Jakoba in sadnim vrtom ubožnice farne cerkve ,,an dem Schuttenbach" pred mestom, Frideriku, učeniku K. — dem Schulmeister — in ženi njegovi za 10 */a marke vinarjev beneškega denarja proti temu, da za vse duše iz one hiše plačuje na leto po 12 vin. cerkvi Matere B. — Pečatili: sodnik in 12 priseženih mož. — Izvirnik v far. arh. K. Iz njega je razvidno, da so Kamničanje imeli svojega učitelja, torej tudi šolo v času, ko o šolah po druzih krajih na Kranjskem jako malo včmo. 45. 1. 1395. — Oton ,,der Stiippl“ (rodovina v K. številna in premožna) župnik K. in nadduhoven Gorenjski, voli vrt poleg šole za vsakterega učitelja, ki naj za to sleherni dan večernice opravlja. — Mitth. f. K. 1865 str. 110. 46. 1. 1396. v petek po sv. Jerneju v Beču. — Vojvoda Viljem potrdi K. pravico zastran mestne sodnije, kakor jo je podelil njegov oče Leopold. Tistega dnd potrdi tudi mestno ubožnico. — Navedeno v Ferd. potrjilnem pismu K. pravic, v mest arh. K. 47. 1. 1397. v sredo po sv. Mihelju. — Marjeta Swabin, meščanka K., voli njivo pred mestom na grabnu. — Mitth. f. K. 1865. str. 110. 48. 1. 1397. dne 6. dec. — Miha Stiipl v K. izroči zemljišče na Bistrici siromašnici in 12 prisežencem K. v varstvo proti letnemu vžitku. — Pečatil njegov ljubi stric Henslein von Miilling, Smled-niški graški grof. — Izv. v farn. arh. K. 49. 1. 1398. — Osterman Kamniški, ki je imel hišo v Kamniku, je bil Kranjski vicedom. Imel je to službo menda od leta 1398 do 1405. — Kozina: Reihenfojge der Viccdome, str. 16. 50. 1. 1399. v sredo pred sv. Simnoru in Judo v Gradcu. — Vojvoda Viljem ukaže dež. glavarju Hermanu Celjskemu siromakom v K. ubožnici vina dajati, kakor veleva ustanovno pismo. — Izv. v farn. arh. K. 51. 1. 1402. na sv. Jurja večer. — Ortolf „der Schuoster“ na Novemtrgu, meščan K., Jera, njegova žena in „Nezza“ njegova hči, prodajo hišo, dvor, gospodarsko poslopje in sadni vrt na No-vemtrgu pod Karnekom za 18 dobro tehtanih cekinov in 3 marke poštenemu Miklavžu Loškemu, tačasnemu sodniku K., njegovi ženi Elspeti in potomcem. — Pečatila Marka Stuppcl iz K. in Pirš iz Doba, graški grof na Karnoku. — Perg. v farn. arh. K. 52. 1. 1406. dnč 24. aprila. — Neža, Marka Stiipelnova žena, ustanovi tri zeml jišča v „Negostran“ in „pod orehom" v Moravski župniji h kapeli sv. Sigmunda za vsakdanjo sv. mašo. — Izv. v far. arh. K. 53. 1. 1406. dnč 29. decembra v Ljubljani. -■ Vojvoda Ernest potrdi po očetu Leopoldu meščanom K. dano pravico. — Lichnov-sky VIII. Nr. 817 b. 54. I. 1414. dne 9. nov. — ITerman Celjski si je dal darilna in potrjilna pisma oglejskih očakov gledč cerkvi v Vodicah , na Krškem in St. Ruprtu pečatiti. Pečatil Filip, župnik K., komornik Oglejskih očakov in grofov Celjskih. Much. VII. str. 131. 55. 1. 1421. v nedeljo pred sv. Ožboldom, 3. avg., v Ljubljani. — Nadvojvoda Ernest prepovč na prošnjo meščanov K. vse krčmo in gostilne, ki niso ob velikih cestah ali pri farnih cerkvah in od nekedaj ; tudi ne sme nihče iz dežele kupčevati in tržiti v Kamniku. Navedeno v Perd. potrjilnem pismu v mestnem arh. K. 56. 1. 1422. dnč 15. avg. — Janez Oslali, župni vikarij v Loki, voli dve njivi in vrt za obletnico z 8 duhovniki. — Mitth. f. K. 1865. str. 110. 57. 1. 1425. na sv. Urbana dan. — Eberhart ,,der Paver" iz Iga prepusti Jur ju, kaplanu bratovščine Matere B. v farni cerkvi K. za 33 funtov vin. (goldinarjev) zemljišče v „Podgier“ — Podgorju — Mengiške fare , k ter o jo imel poprej Martin Golob. Njegov pečat in pl. Nikolaja Gallenberga. — Izv. v far. arh. K. 58. 1.1426. — Filip, župnik Kam., prodi zemljišče v Maličil" zarad prevelike daljave župnijski cerkvi v Cerkljah za 30 mark. — Dnč 24. junija 1426 potrdi to prodajo očak Ludovik z dostavkom, naj za ta znesek kupi druge prilične kmetije za cerkev. — Chmel Gesch. Kaiser Fried. IV. 1840. I. str. 129. 59. I. 1426. dnč 7. julija v Mariboru. — Vojvoda Friderik starši, podeli K. mestjanu Janezu Sulsi desetino v ,,Radicz“ v Mengiški fari. — Chmel ibidem str. 495. 60. 1. 1427. — Janez ,,Yngwer“ in žena njegova Marjeta kupita desetino od Miklavža Loškega, sodnika Kamniškega. — Chmel ibidem str. 495. 61. 1. 1428. — Janez Sulsa, uiestjan K. in Marjeta, žena njegova, kupita dvor na Perovem — narisanem v Valv. XI. str. 437. — in mlin in hosto. — Chmel ibidem str. 497. 62. 1. 1428. v nedeljo pred sv. Vidom v Gradcu. — Vojvoda Friderik potrdi siromašnico v K. — Mestni arh. Kam. 63. 1. 1428. To leto ali konec 1427. se je zgodila dogodba, ktero Va'v. XI. str. 547 po jako nezanesljivem Schonlebnu omenja k letu 1*570, in ktero smo navedli štev. 37. Nikolaj Gallenberg je namreč s svojimi in hlapci Nikolaja Steberka, ktere mn je ta posodil, prihrul v mesto K., napadel meščane in ranil sodnika — morebiti onega v štev. 60 imenovanega Miklavža iz Loke — in druge osebe. Ker so plemenitaši prelomili deželni mir, poklican je bil voditelj napada pred sodbo. Dnd 14. februarja 1428 je dal reverz, da se postavi pred sodbo, ako se mu da osebna sloboda. Vendar je moral potem v ječo , iz ktere je sicer kmalo prišel, a zgubil več posestev. Toda kazen ni bila dolga, ker že 9. marci j a 1430 mu je Friderik podelil Osterberg , kterega sta on in brat njegov kupila od Janeza Hohenvvarterja. — Climel Gesch. K. Fried. IV. I. str. 177 in str. 498. — Valv. XI. str. 429 piše zopet po tistem Sehonlebnu nekaj, kar ima s poslednjim tu po listinah navedenim, nekako sorodnost. Namreč . da so je Janez II. Gallenberg z očetom svojim 1. 1427: zameril Frideriku, ker je potegnil z Ladislavom, Ogerskim kraljem, in z Albrehtom zoper njega. Friderik se je maščeval in pobral mu gradove Gallenberg, Karnek in druge. Ako je vse to res, zgodilo se je pozneje , ker 1. 1427 ni bil Ladislav kralj Ogerski, temuč Sigmund, in homatije med bratom Albrechtom in Friderikom so se vršile za 30 let kasneje. Sploh je vse jako zmedeno, ker sta imenovana Friderik starši in Friderik poznejši cesar rimski brez vsacega razločka. Tudi Nikolaj Steberk je bil kaznovan. Dne 24. okt. 1429. je moral podpisati revei-z, da se ne bode maščeval zarad zapora, v kterega ga je priprl Kranjski glavar Ulrik Šenk Osterviški, ker je Gallenbergom k napadu na K. hlapce svoje posodiL — Lich. V. Nr. 2808. — Isto je storil dnč 2. marcija 1. 1431. Ziga Gallenberg, menda brat Miklavžev, ki je tudi sodeloval pri tem, kakor iz omenjenih pisem vidimo, silovitem ■napadu na Kamnik. — Lich. V. Nr. 2937. 64. 1. 1430. dne 6. maja. — Eberhart iz Iga se odpov6 pravici patronata ubožne kaplanije v K. — Mittb. f, K. 1865. str. 111. 65. 1. 1432. dne 17. maja v Inspruku. — Vojvoda Friderik starši privoli Lenartu, mestjanu K., desetino v „Zirkviz“ (Cirkuše) v Tuhinjski dolini fare K., ktero je kupil od ranj. Janeza Sulze vdove Marjete, meščanke K. — Climel Gesch. Fried. IV. I. str. 500. 66. I. 1432. dne 17. maja v Inspruku. — Isti vojvoda pritrdi kupu Jakoba iz Nevelj, mestjana K., zastran dvora z mlinom in gozdom vred na Perovem, ki ga je prevzel od Janeza Sulze. — Chnit 1 ibidem str. 500. 67. 1. 1444. v saboto po sv. Rotiji (8. febr.) v Ljubljani. — Kralj Friderik IV. potrdi vsa pisma, pravice in slobode mesta K. — Mestn. arh. K. Lich. VIII. Nrr. 7276. 68. 1. 1446. K možitvi Friderika IV. sestre Katarine je med Kranjskimi mesti za Ljubljano Kamnik največ daroval, namreč 500 gld. — Chmel Materialien zur osterr. Gesch. I. str. 69 in Letopis 1870. str. 101. 69. 1. 1447. dne 3. maja v Ptuju. — Friderik IV. zapov6 Kranjskemu dež. glavarju grofu „Doyamen“ (Trojanu) Modruškemu, Kamničanov no klicati pred Ljubljansko sodnijo, ker imajo lastnega sodnika. — Mest. arh. K. 70. 1. 1449. v petek po sv. Filipu in Jakopu. — Jurij iz Kamnika proda, vrt „an der schiitt“ modremu someščanu Andreju Šuštarju in ženi njegovi Neži. — Pečatil Martin Edder, mestjan. — Izv. v farn. arh. K. 71. 1. 1450. sv. Radegunde dan (13. avg.). — Janez iz Loke in ,,Nesa“ njegova sestra prodasta za 51 beških mark pol desetino od 3'/2 zemljišča v Spodnjih Cešnjicah. — Nieder Kerstetten und zu Kokoschn — v Moravski fari, ki je bil fevd Andreja Gala, gospoda na Rožeku, poštenemu meščanu K. Lamprehtu „Kuoster“ in ženi njegovi Marjeti. — Pečatila Jurij Kamniški, Martin Edder, meščana K. — Perg. v far. arh. K. 72. 1. 1451. v sredo po vnebovzetji Marije Dev. (18. avgusta) v Neustadtu. — Kralj Friderik IV. ukaže sodniku v K., naj podložnim samostanov in duhovnov bivajočim v sodniji K., kteri še niso tlake delali pri mestnem grabnu K., zapove, da morajo nekoliko dni delati in pomagati graben dodelati, da imajo o sili zavetje. — Navedeno v Ferd. potrjilnem pismu mestnih pravic leta 1528. v mest. arh. K. 73. 1. 1451. na sv. Himna in Jude dan (28. oktobra) v Neu-stadtu. — Cesar Friderik IV. zaukaže Kamničanom, naj Sigmundu Lambergu, oskrbniku Karneškemu, pri zidanju Crneljskega grada pomagajo z lesom iz mestnega gozda. Ibidem. 74. 1. 1454. v petek pred 3. nedeljo v postu (22. marcija) v Neustadtu. — Cesar Friderik IV. ukaže grofu Stepanu Modru-škemu, dež. glavarju Kranjskemu, meščanom K. nikakor kratiti pravice, da se morejo zagovarjati le pred svojim mestnim sodnikom. — Ibidem in Lich. VIII. Nr. 1870 b. 75. 1455. v sredo po Kresu. — Henrik Stauthaymer, meščan Ljubljanski, izroči za bolnico Ljubljansko Matiji Vidicu , ravnatelj u te bolnice, zemljišče v Sent-Vidu in Maksu Scheuer-u, voditelju Kamniške siromašnice in meščanu K., zeml jišče v Zalogu. — Pečatil Gašpar Welz, oskrbnik Višnjegorski. — Izv. v far. arh. K. 76. 1. 1457. dn6 12. aprila v Rimu. — Kardinal Jakob podeli kapeli sv. Lenarta v farni cerkvi K, odpustke. — Izv. v farnem arhivu K. 77. 1. 1458. sv. Trojice dan v Kamniku. — Lenart Pečaher iz Per6vega pri K. ustanovi za-se, ženo svojo Ano in potomce vsak teden sv. mašo na altarju presv. Trojice v farni cerkvi K. tam, kjer se hodi iz siromašnice v cerkev. Patronat je pridržal sebi in rodovini, potem pa 12 priseženim možem. — Priče: Gašpar, opat Gornjegraški, Viljem Polc, nadduhovnik Kranjski, Jakob Kamniški starši, in Juri Gal na Rožeku. — Prepis v far. arh. K. 78. 1. 1459. v petek pred 5. nedeljo po veliki noči. — Rotija, Eberharta iz Iga hči in soproga Jakoba Kamniškega, prepusti za 56 funtov vinarjev (56 gl.) zeml jišče v Zdušu v fari K. včlilci bratovščini N. lj. Gospe altarja v farni cerkvi. - Mitth. f. K. 1865. str. 110. 71). 1. 1460. v potek pred Binkoštiin v Neustadtu. — Cesar Friderik IV. potrdi Kamniku po vojvodi Ernstu in dedu Leopoldu podeljene pravice oziroma sodnije. — Navedeno v potrjilnem pismu Ferd. v mestn. arh. K. 80. 1. 1464. v^nedeljo po sv. Andreju. — Jakob Pečahar v Cešnjicah in Jurij Šuštar, sin Jakobov v Moravčah, prodasta meščanu K. Martincu in Katri, ženi njegovi, desetine štirih zemljišč v „Potriarchsdorf“ (Podrače) v Dobski fari za 41 '/2 ogerskega zlata. — Pečatili: čast. g. Viljem Polc, župnik v Moravčah , pl. Jurij Gal na Rožeku. — • Izv. v far. arh. K. (Te desetine so prišle potem k siromašnici K.) 81. 1. 1469. Tega leta so K. podložni ces. oskrbniku na Kar-neltu Zigi Lambergu plačali 200 gld. davka. — Chtnel Regesten, Nr. 5675. 82. 1. 1474. dn6 9. julija v Augsburgu. — Gaspar Kamniški izroči ces. Frideriku IV. Mali grad — sejne kleine Veste Stain — tedaj svojo lastnino, z žitno desetino v Črnučah in vsemi pravicami vred. — Clnnel Reg. Fried. IV. Nr. 6900. 83. 1. 1476. dne 22. aprila. — Valentin Lamberger reverzira za se in naslednike od ces. Friderika IV. na dve leti za letnih 700 ogerskih zlatov prejeti urad v K. z mitnino in sodnijo vred. — Mitth. f. K. 1863. str. 89. 84. 1. 1476. dne 27. junija. — Oglejski očak podeli K. župnijo Jurju Hertenfelser-u. — Zahn. Beit. 1870. str. 19. 85. 1. 1477. dne 4. julija. — Sirornašnica kupi od Pečaherja, meščana Ljubljanskega, dve zemljišči v Zagorici in Zdušu. — Mestni arh. K. 86.1. 1478. v pondelek po 2. postni nedelji v Gradcu. — Friderik IV. ukaže dež. glavarju Žigi Sebriahu in Gasparju Haven-speku, vieedomu Kranjskemu, varovati Kam. v pravicah njihovih do planin, gozdov in lesa. — Navedeno v potrjilnem pismu Ferd. v mestn. arh. K. 87.1. 1478. v petek po sv. Mihelju v Gradcu. — Friderik IV. dovoli Kamničanom , da smejo podložnike z dežele sprejemati v mesto k veči varnosti mestni, tudi jih ni treba izročevati njihovi gosposki. — Ibidem. Tudi Dimitz Gesch. K. I. str. 306. 88. 1. 1478. — Cesar Friderik IV. prepusti kopališče deželno „am Gries“ v K. mestu v najem proti temu, da meščani postavijo ondi most in pol funta vinarjev davka plačujejo vicedomatu Kranjskemu. — Dimitz Gesch. K. I. str. 306 in 11. str. 52. 89. 1. 1482. v torek po sv. Lorencu na Dunaju. — Ces. Friderik IV. prepove K. oskrbniku Erazmu Lugerju od K. kupcev mitnino „an der Giimpl" (Giiinpl — Gipfl = klanec) pobirati, ker je zoper staro navado. — Mestni arh. K. (Na Klancu je bila tedaj takrat muta.) 90. 1. 1483. dnč 25. marcija. Peter, vesoljni vikar Oglejski, zapovdJurju „scholari in Stayn,“ Janezu, čevljarju Ljubljanskemu, v 15 dneh plačati dolžnih 13 cekinov. Zapisniki v nadškofijski knjižnici Videmski X. fol. 538. 91. 1. 1484. dnd 29. aprila v Vidmu. Isti vesoljni vikar ukaže Kranjskemu župniku Matiji Operti na pritožbo pl. Ahacija Ilertenfelser-a, brata župnika K. Jur j a, povrniti v 15 dnčh poslednjemu knjige, ktere je Operta v Padovi, kjer sta skupaj stanovala, pri Židu zastavil, isto tako tudi pernato posteljo z blazino in nož, ktero oboje mu je Jurij kot pošten jaku v varstvo izročil, ko jo zapustil Padovo, in 28 cekinov, ktere mu je bil dal, da jih vrne nekemu Gabrielu v Padovi, ki mu jih je bil poprej posodil, ktere je pa Operta za se porabil. — Zapisnik X. fol. 671. 92. 1. 1485, dnd 19. avg. v Vidmu. — Butius, ves. vikar Oglejski, opominja dr. Matijo Operto, žup. Kranjskega in naddu-hovna dežele Kranjske, naj opusti sirovo, silovito obnašanje do K. župnika Jurja Hertenf., s kterim je v starem sovraštvu , in naj spoštuje njegov plemeniti stan in njegovo čast. — Zapisnik XI. fol. 215. 93. 1. 1489. dne 2. marci ja v Inspruku. - Ces. Friderik IV. izroči Florijanu „Zussel< meščanu K. v fevd dve zemljišči, imenovana lovska grunta ,,zu Goditsch" pri mestu, kterih eno je imel njegov oče Benedikt, drugo pa Jakob iz Zagorice, njegov stric. — Mitth. d. h. V. f. Steierm. X. str. 331. 94. 1. 1489. v četrtek po sv. Matiji v Inspruku. — Ces. Friderik IV. izroči svetovalstvu K. vse svoje dohodke, muto, pre-vožnino, mestne davke, vinar od dvora, mesa in mizni vinar za 130ogerskih zlatov na leto v kvatrih v najem, da iz dobička plačuje sodništvo ali magistrat in tudi mestno policijo. — Navedeno v Ferd. potrjilnem pismu v mest. arh. K. — Tu omenjeni mizni vinar je prejel im6 od navade, da je v mestni hiši stala miza, na ktero je sleherni mestni posestnik moral pokladati za leto po eden vinar. Kdor je to opustil, prinesli so mu mizo — pred hišo njegovo. — Svetovalstvo je ta najem sprejelo z reverzom dne 30. maja 1. 1489. — Mitth. f. K. 1865. str. 60. 95. 1489. istega dnd. —• Cos. Friderik IV. veli svojemu komorniku in oskrbniku K. Janezu Lambergu, da smejo Kamničanje vsako leto voliti si svojega župana in po stari šegi pošiljati cesarju njegovo obljubo in prisego. — Navedeno v potrjilnem pismu Ferd. v mest. arh. K. 96. 1. 1489. dnč 2. maja v Vidmu. - Butius de Palmulis, vesoljni namestnik Oglejski, naroča Matija Operti, naj Jurju Se-biach-u, kolarju in meščanu v Kranju pomaga k denarju, ki^ ga je zaslužil pri gosp. Jurju Ilertenfelseru, župniku K., ,,fabricando urnim stufam novam.*' — Liber visitationis. 97. I. 1490. dno 4. marcija v Vidmu. — Odpustni list za Miho ,,Snattergansa, subdijakona, in za Jerneja ,,01108'*, dija-kona iz Kamnika. — Zapisnik XIV. fol. 281 in 282. 98. 1. 1490. dne 22. up rila v Vidmu. — Butius dovoli čast. in pl. gosp. Jurju Ilertenfelseru „rectori parrochialis ecclesie plebis nuncupate B. Virginia in Stayn'*, da sm6 za dve leti zapustiti faro in prebivati na cesarskem dvoru. — Zapisnik XIV. fol. 299. 99. 1. 1490. istega dne. — Isti vesoljni namestnik izroči vladanje K. cerkve za časa nepričujočnosti župnika Hertenfelser-ja „artium doctori D. 'Leonardo 8eydel de Stain sacerdoti**. — Ibidem. 100. 1 1493. v torek po sv. Luciji v Beču. — Ces. Maks potrdi Kamniku vse stare pravice in slobode , ktere so mu dali njegovi dedje. V potrjilnem pismu Ferd. v mestn. arh. K. 101. 1493. dne 11. nov. v Gradcu. — Cesar Maks podeli Tomanu Svvab u, meščanu. K. v fevd desetino v Trzinu v Mengiški fari, ktero je bil Lenart „Potzenzal*‘ župnik v Planini (Montpreis) kot fevdnik svojih bratov Švabu prodal. -- Lich. VIII. Nr. 2001. 102. 1, 1495. dne 18. marcija v Vidmu. —- Očak Nikolaj dovoli župniku K. Jurju Hertenfelser-ju, da svoje študije dovrši, faro za dve leti zapustiti in kot namestnika v K. postavi Lenarta Seydel-na. — Zap. XVI. fol. 74. 103. I. 1495. dnč 19. marcija v Vidmu. — Isti očak naroči Mihelju Sterlecher ju ,,ploban<> in Orland (Šmarije), notario publico, commissario nostro** izprašati priče, ali je res, da ni vsa bratovščina ali vsaj večina njena izbraia si k altarju Matere Božje v farni cerkvi K., gosp. Gasparja ,,Sukitua ‘ za kaplana, kakor ga je bil poprej očak za to službo potrdil na priporočonje vse bratovščine. — Zap. XVI. fol. 74. 104. 1. 1495. dne 22. nov. — ^iromašnica kupi od čevljarske zadruge K. zemljišče v Bečali v Tuhinjski dolini. — Mestn. arh. K. 105. 1. 149 j. v pondeljek pred sv. Petrom in Pavlom. — Viljem pl. Auersperg, dež. glavar Kranjski, prepove okoličanom srenjsldh pašnikov in gozdov v Bistrici pri K., ktero si bodi škodo delati v Bistrici, ker je mesto s pismom dokazalo, da je njegova la-itn in a. Na njegovo priprošnjo vendar smejo iz okolice živino zjutraj gnati v Bistrico, zvečer nazaj, po noči ne smč nihče ostati v njej. Nikdo ne sm6 s sekiro v gozd , tudi ne napravljati lazov in koč, pasti se smo le po dnevu. Cesar si pridržuje lovsko pravico — Wildpann, — do jelenov in divjaščine ima lovski načelnik oblast. Kdor preitopi te zapovedi, more ga mesto rubiti, dež. glavarstvo pa kaznovati z globo 10 mark. — V generalni konlirma-ciji K. pravic Kord. v mestn. arh. K. 106. 1. 1496. — Lab, Šuster in njegovi pomagači, ključarja bratovščine sv. Duha v K. plačajo Kranj, vicedomatu 2 golči, od stope na Bistrici. Poleg tega so K. obrtniki plačevali davek od 5 brusov. -- Mitth. f. K. 1868. str. 54. 107. 1. 1499. dnd 31. majnika. — Boštjan Nasimbcn , aufra-gan in vizitator očaka Grimana, blagoslovi v Stranjah, podružnici cerkve K., vdliki altar sv. Benedikta in Martina z ostanki sv. Gc-reona in tovaršev sv. Evfemije, llotijc, Tekle in Erazme, in na levi strani altar v čast sv. Mohora in Fortunata in Roka s koši-cami sv. Mohora in Fortunata, sv. Evfemije, Rotije, Tekle in Erazme, ter podeli odpustke in privilegij. ~ Izv. z okroglim pečatom v far. arh. K. 108. 1. 1499. — Tega leta je še stala unstran Neveljice na cesti pri K. na samem bolnišnica za bolnike z nalezljivimi boleznimi. — Dimitz Gesch. K. II. str. 53. 109. 1. 1499. — K temu letu beremo: „Kedar treba, naj imajo K. meščani pravico. Vsaj vsake kvatre , ako je pa potrebno, sleherni mesec naj oskrbnik na Karneku sodnijo v K. s svetovalci in drugimi zmožnimi meščani, kolikor jih je treba, nadopolnuje, sodbe izreku jc in k temu poziva meščane, sicer pripadejo kazni 5 mark. — Dimitz II. str. 52. 110. 1. 1500. v sredo po sv. ap. Tomažu. — Ces. Maks dovoli meščanom K. somenj na sv. Primoža in Felicijana dan, ki ga imajo še dan danes. — Navedeno v potrjilnem pismu Ford. 111. 1. 1506. — Jurij Eberbach, zvan Rumpf, postane oskrbnik graščine v Kamniku. — Mitth. f. K. 1865. str. 12. 112. 1. 1506. — Janez IIassyber, meščan K., kupi od duhovnika Janeza ,,Pozuzall“ in sester njegovih Marjete in Kunigunde nektere desetine v Mengiški fari. — Mitth. f. K. 1865. str. ll. 113. 1. 1507. — Isti meščan kupi od Friderika Gallenberga na Sinkovem turnu nektere desetine pri sv. Mavriciju v Mengiški fari. — Mitth. f. K. 1865. str. 12. 114. 1. 1507. v četrtek po sv. Jurju v Ljubljani. — Jurij pl. Ek, vicedom Kranjski in Vid Turnški oskrbnik in uradnik na Karneku izrečeta v pravdi mesta K. proti podložnim v Godarfiču in Zagorici, ki so hoteli v Bistrici živino pasti in koče postavljati, na podlagi ukaza Viljema Auersperga leta 1496 sodbo zoper poslednje, ker Bistrica z vsemi je lastnina samo mesta Kamniškega. — Navedeno v gen. kontirmaciji Ferd. v mestn. arh. K. 115. 1. 1509. v petek pred veliko nedeljo. — Matija Molik, meščan K., proda za 15 gld. in 60 šilingov zemljo nad Kamnikom, ,,am Weingarten“ v nogradu Luki Šmidu, meščanu K. in ključarju bratovščine Matere B. — Pečatili: Ambrož Kur s n er, sodnik K., Janez Valič, Lampreht Šuster, meščana iti prisežena moža. — Izv. v far. arh. K. 116. 1. 1510. dne 18. marcija v Augsburgu. — Oes. MakB I. zapove plemstvu, ki prebiva v Kamniku, od hiš in posestev, ki jih imajo v K., mestne davke plačevati. Kdor meni imeti pravico oprostiti se jih, naj jo dokaže mestu. — Navedeno v generalni konfirmaciji Ferdinanda I. 117. 1. 1510. dne 12. aprila. — Jurij Lazar, meščan K., prodi Petru Reicherju, meščanu Ljubljanskemu , neko desetino v Men-giški fari. — Mittli. f. K. 1865. str. 12. 118. 1. 1510. v pondeljek pred sv. Petrom. — Martin Breznik, meščan K., proda vrt na Šutni pred mestom bratovščini naše ljube Gospe. — Mittli f. K. 1865. str. 110. 119. 1. 1510. v nedeljo pred novim letom. — Henrik Rech-pockh, meščan K., prodd siromašnici K. hišo in dvor v mestu na trgu „am Platz“ in vrt, ,,an der Lagklien“ pred mestom. Pečatila Lampreht Šuštar in Jurij Jakopič, meščana K. — Izv. v far. arh. K. 120. 1. 1511. dn6 10. januarja. — Katarina Urbanova iz K., vdova, voli v pričo meščanov in priseženih mož: Baltazarja Pe-čaherja, Luke Sund-a, Ambroža Kursnerja, Petra BLešeta na leto 40 šilingov od vrta na luži ,,Lagkhen'‘ pred mestom Materi Božji v farni cerkvi. — Izv. v far. arh. K. 121. 1. 1512. v saboto pred sv. Urhom. — Krištof Gallenberg s Krumperka prepusti dve pusti zemlji v Mali Lašni v DobŠki fari ključarjema bratovščine Matere B. v K. Baltazarju Pečaherju in Jakobu Sybar-ju, mešč. K. — Izv. v far. arh. K. 122^ 1. 1514. v petek pred 3. postno nedeljo. — Pogodba med Jurjem, Žigo in Andrejem Lambergom in svetovalstvom K. zastran gozda in pašnika na Strmecu in Bistrici. — Mitth. f. K. 1865. str. 110. — Na to menda meri, kar Valv. XI. str. 547 pripoveduje, da je namreč Jurij Lamberg, ki je sezidal Zaprice, hotel šiloma z 200 oroženimi les peljati skozi mesto, da so se pa mestjani temu krepko ustavili. Deželna gosposka ju stvar mirno po-avnala. 123.1. I5t5. v saboto pred sv. Elizabeto. — Marka Dobovšek, meščan K., prodd hišo na Novem trgu pred mestom za 8 gl. siromašnice ravnatelju Jurju Lazarju (Lasser). — Pečatili: Ambrož Kiirsner, Janez Kramar, Janez Valič, meščani in priseženi možje K. — Izv. v far. arh. K. 124. 1. 1518. dne 24. aprila v Velesovem. — V nekem kupnem pismu podpisan kot priča: Jurij Hertenfelser, župnik Kam. Mitth. f. K. 1865. str. 76. 125. 1. 1524. — Beneficij velike bratovščine naše ljube Gospe siromašnici vtelesen. — Mitth. f. K. 1865, str. 111. 126. 1. 1527. dne 7. avg. — Gregor Eisenbart z Vrhpolja prodA njivo na K. polju med sv. Duhom in sv. Miklavžem naše ljube Gospe bratovščini. — Mitth. f. K. 1865, str. 110, 127. 1. 1528. dnč 9. marciju v Beču. — Ferdinand, Španski infunt, potrdi vse pravice in pisma — 23 od besedo do besede navedenih — ki so jih dali K. njegovi dedje. — Edina na pergamentu pisana listina iz mestnega arhiva, ki mi je prišla v roke, vse druge so menda zapečatane s sedmerimi pečati. 128. 1. 153'). Kranjski stanovi pošljejo k zboru v Linou dnč 13. jan. 1530 med drugimi odborniki tudi Jnrja Eisenparta meščana K. — Dimitz Gesch. II. sir. 127. 129. 1. 1540. na sv. Andreja dan v Kamniku. — Ambrož pl. Lamberg, stolni dekan in oficijal Solnograški, prošt pri Gospej sveti in ,,Kirchherr zu Stein“ da v najem zemljo pri sv. Mavriciju v Mengiški fari, lastnino K. cerkve, Gregorju Milllnerju, Jeri, nje govi ženi in moškim potomcem. -- Perg. v. far. arli. K. 130. 1. 1552. dnč 2. febr. — Janez Pečahar, (Pečar), kaplan in opravnik bratovščine M. B. v K. prepusti z dovoljenjem mestnega starešinstva braterno lastnino zemljišče v PaloviČali v K. fari Pangracu in bratu njegovemu Blažu „Remuschen“ (Rems) proti temu, da bratovščini opravljata desetino, tlako, kakor drugi. — Pečatil Bernard Stainer meščan. •- Izv. v far. arhiv. K. 131. 1. 1566. dne 18. aprila. — Župnik K. piše škofu Ljubljanskemu Petru, da se nekteri krivoverci, njim na čelu Jurij Krellius (Kralj?), shajajo v Zaprcah. — Dnč 17. junija 1567. tirja nadvojvoda Karol od škofa natančno poročilo o naukih in delovanju Jurja Kralja in Stobe-a v Kamniku Mitth. f. K. 1861. str. 68. — Poročevali so v hiši grofa Ahaci ja Turna, pokopavali na pokopališču samostanskem. — M;tth. f. K. 1864. str. 53. 132. 1. 1586. dnč 25. januarja v K. — Toman, Simon, Andrej, Marjeta, mlinarja Urbana Bebevca žena, in Elizabeta, vsi bratje in sestre, prodajo hišo in dvor , am Platz“ med hišama Lukeža Avniča in Lorenca Žlebnika in vrt „am Griess“ med vrtoma grofa Ahaci j a Turna in vdove Marjete za neki znesek , od kterega naj plačujeta farni crkvi letne obresti 21 kr. in 1 vinar. Izv. v far arh. K. 133. 1. 1587. dnč 14. (det. v K. — Lorene Trebelšek, kaplan v Špitalu na Koroškem,* proda svoj deloma po starših podedovani, deloma od meščana K. Andreja Prosek a rešeni vrt „unterm Siilen-perg“ pod Žaljauii med Prosekovimi in Lambergovimi vrtovi K. mestjanu Mihi Košelj-u in Jeri njegovi ženi. — Izv. v far. arh. K. 134. 1. 158.'. dne 5. julija v K. — Marka Sobant, meščan in ključar velike bratovščine M. B. pritrdi, da sine Lovre Stcršin iz Biča v Tuhinjski dolini imenovane bratovščine podložnik (ki brez dovoljenja svojega gospodarja niso smeli nič prodati) pol zemljišča v Biču prodati Blažu, Tomaža Zupana sinu v Biču. Kupec mora o sv. Mihelju dajati bratovščini letni davek in ga sme prodati le z dovoljenjem bratovščine, f da prodajalec mora odšteti 10, kupec 20 vinarjev. — Pečatila Marka Sobant in Šimen Vnger, kaplan v siromašnici in varh bratovščine M. D. v. K. — Izv. v far. arh, K. 135. 1. 1592. — Tega leta je papež Klemen VIII. naročil očaku Oglejskemu in nadškofu Juvavskenm pregledati zanemarjene cerkve po nad vojvodskih deželah. Prvi je postavil za to opravilo kot namestnika Frančiška Barbaro, poznejšega očaka, drugi škofa Sekovskega Martina. Nadvojvoda je očaku posebno priporočil ne-ktere plemenitaše v Gorici in župnika Kamniškega in Celjskega, da jih vizitator. spravi na pravo pot. — Hurterll. str. 470. — Barbaro je dospel 1. 1593. v „Kamineg“, poglaviten kraj med Dravo in Savo, sklical duhovnike in po opravljeni sv. maši opominjal, da odpravijo razvade in poboljšajo življenje svoje in izro čenih duš. Po nolcterih navodili o opravljanju službe Božje so potrdili svojo vero. Dimitz Goseh. K. III. str. 329. 136. 1. 1594. dne 19. avg. Došla sta v K. vladna komisarja, stolni dekan Gaspar Friedenschuss in vicedom Kamilo Suarda prepovedat meščanom njih letanje k luteranski službi Božji v Podgorje, v Kriško graščino in na Zaperce. Poklicanih je bilo 38 krivoverskih Kamničanov, kterih je pa prišlo le 28. Trdovratno so odgovarjali in še le kasneje so sc udali razen 12, ktere so zaprli, potem zopet oprostili. Dn6 8 febr. 1601. je reformatorna komisija pričela posel svoj v Kamniku. Škof Kren je govoril v mestni hiši, pokorni mestjani so -prisegli katoliško prisego in samo 4 osebe so izgnali. Precžj krivoverskih knjig so sežgali^ očitno na trgu in mudili se tri dni v mestu , menda pri Petru Savnicerju, ki je bil leta 1603. mestni sodnik Obširno o tein: v Mitth. f. K. 1867. str. 85—106; Mitth. f. K. 1862. str. 17; Dimitz Gesch. f. K. III. str. 36, 258-260. 137. 1. 1604. (?) dn6 10. aprila v Kam. — Jakob Kratiner „na khratiniu prodd oglejskemu nadduhovniku za Gorensko in župniku K. magistru Boštjanu Trelmšanu (1599--1619 žup. K.) neko desetino. — Priča in pečatar: Janez Sigfrid Rasp na Osterbergu in Dolu. — Izv. na pap. v far. arh. K. 138. 1. 1606. dnč 28 avg. v Neuhaus-n. — Lorenec Para-deiser v Neuhausu iti Gradisu, dedni nadlovec Koroški podeli fevd „in Gradisch" v Moravški fari Ahacu Vojski, kteri je od Trebu-šana kupil Nr. 137 omenjeno desetino. — Izv. v far. arh. K. 139. 1. 1616. dne 9. febr. v K. — Adam Luk anec, mestni sodnik K. in hišni posestnik v velikih ulicah med Urban Grošelj-evo in Jurij Knifčevo hišo voli farni cerkvi K. po 30 kr. na leto. — Priče: čast. Boštjan Trebušan, protonotarij in župnik K., Pavel Jugovec, mestni kaplan, pošteni Florijan Siiger, Janez Rambschiirtli, Urban Topreizer, Urban Grošelj, svetovalci, in Janez Namor, mestni pisar. — Izv. v far. arh. K. 140. 1. 1622. dne 24. aprila v Iv. — Krištof F la n k, nad-duhoven Gorenski in župnik K. napravi ustanovo za 4 Kam. mladenče v Ljubljanskem semenišču. - Mitth. f. K. 1865. str. 111, 141. 1. 1622. dn6 12. febr. — Krištof Plank, arhidijakon Gorenski in župnik „in Camnigh*' beremo v pisarn, s kterim sc Železnikarjem dovoli župnija. — Mittli. f. K. 1867. str. 15. 142. 1. 1628. dnč 21. febr. v K. — Miha Wallich (Valič) nad-dtihovnik Savinski, župnik Laški in administrator cerkve K. je o priliki vizitacije z vicedomom Oktavijcm Panizoll-om dnd 21. sept. 1627. v Kamniku Boštjanu Prosenku, mestjanu in trgovcu K. v fevd izročil tako imenovan „Ziglstadel“, posestvo farno cerkve, kakor so ga posedovali že njegovi starši. — Izv. v far. arh. K. 143. 1. 1634. dne 22. febr. in 1635. — Citamo v pismih Kri- štofa Planka, naddij. Gorenskega in župnika K. in Ahaci j a Kralnika, mestnega sodnika K. — Izv. v far. arh. K. 144. 1. 1637. dn6 1. sept. v Ljubljani. — Janez Gerb, prednik družbe Jezusove v Ljubljani, prodi hišo na „Šutni“, lastnino beneficija sv. Marije Magdalene, Boštjanu Jenčiču, Barbi, njegovi ženi in naslednikom. —• Izv. v far. arh. K. 145. 1. 1645. dne 20. febr. v K. — Jurij Knific in soproga njegova darujeta cerkvi Matere Božje v K. letnili 30 kr. od pri- hodkov nekega sveta. — Izv. na pap. v far. arh. K. 146. 1. 1649. — Pavel Herandt, mestni sodnik K.— Izv. v far. arh. K. 147. 1. 1651. dn6 25. sept. v Ljubljani bil pričujoč pri poklanjanju Ferdinandu IV. tudi K. sodnik Janez Wolf. — Di-mitz III. str. 427. 148. 1. 1660. dno 18. nov. v Ljubljani. — Jan. Lorene Pa-radeiser v Neuhausu in Gradišu, gospod Mehovski, potrdi fevd desetine na Krtini ležečega posestva cerkvi M. B. v K. in sicer ključarjema in iuestjanoma K. Aluicu Kraillniku in Jakobu Dr-novšek-u. — Izv. v far. arh. K. 149. 1. 1663. dne. 2. junija. — Jurij Scarlichi, naddu- liovnik Gorenski in župnik K. — Mittli. f. K. 1860. str. 82. 150. 1. 1670—1689. — Janez Miha Ferri, župnik K. in nadduhovnik Gorenski. 151. 1. 1673. umrl v Ljubljani Kamničan Jakob Škerl, po domače Skarliha iz Jezusovega reda, pridigar v stolni cerkvi v Ljubljani. Dal je 1. 1670. na svitlo bukvice, ktere so potem v slovenskem jeziku večkrat izdali. — Pohlin Biblioth. Carnioliae str. 48. 152. 1. 1675. dn6 20. avg. — Adam Suppe, Zagorski župnik, ustanovi za 2 Kamniška mladenča ustanovo v Ljublj. semenišču. — Mittli. f. K. 1865. str. 111. 153. 1. 1684. dn6 4. febr. v K. — Adam Florijančič, dež. so- licitator, ustanovi s 100 gld. frančiškanski cerkvi nektere sv. maše za bratovščino sv. Alojzija, ki so jo napravili K. kovači, ključarji, nožarji in drugi. — Gvardijan, Ambrož Jamšek, in ves konvent sprejmeta to ustanovo. — Izv. v far. arh. K. 154. 1. 1697—1700. Župnik K. Friderik Schrapin. 155. 1. 1700. aprila meseca postal župnik K. Maks Leopold Rasp, doktor sv. pisma (rojen 1673. 1.) neutrudljivi — in-defessus — kot akademikar operosorum. Umrl kot župnik K. dnd 12. dec. 1742. Nagrobriico mu je postavil grof Žiga Gallenberg v mestni cerkvi na evangeljski strani, slika njegova menda po Men-cingeru izdelana, ki jo je v baker vrezal G. A. Wolfgang v Avgsburgu, visi v župnijski obednici. 156. 1. 1733. dnd 7. mareija v mestni hiši K. — Urša, ranj. Antona Makovca, mestjana in usnjarja, vdova, sedaj pa žena usnjarja Mihe Hvale, prodi! hišo svojo na ,,Sutni“ med Boštjan Krieglovo liišo blizo Jožef Golobove in farnim pokopališčem župniku Raspu. — Izv. v far. arh. K. 157. ). 1735. dne 25. okt. v Motniškem gradu. —■ Regina Sidonija, hči Karola pl. Samburg-a, in soproge njegove Johane Suzane rojene Lukančič-eve s Hertenfelsa, iti vdova Jurja Žige baron Apfaltern-a, ustanovi za rodovino Samburg Ilohemvartovo, in kedar izmrje, za druge sploh, beneficij pri velikem altarju K. z zneskom 2000 gld. naloženih pri deželnih stanovih Kranjskih. — Pravico predstavljanja ima njen zet Maks Henrik pl Skarlichi, po njegovi smrti sestre njene, Klare Suzane pl. Apfaltern, vdove, moški in ženski potomci iz Hamburškega rodu, poslednjič župnik K. — Ker je ustanoviteljica umrla dnd 5. aprila 1736, predno so bili spisani vsi eksemplari ustanovnega pisma, podpisala je dnd 4. maj. 1736. mesto nje njena hči Klara Tereza, omožena Skarlichi. — Pride: Leopold Ludovik pl. Ilohemvart, Susana Klara pl. Apfaltern, sestra ustanoviteljice roj. Samburgova , Kordula Cecilija pl. Hohenwart, roj. Apfaltern, Maks Henrik pl. Skarlichi, soprog Klare Tereze, kot zet, Jožef Ernest pl. Skarlichi, Maks Leopold Rasp, mestni župnik K. — Izv. v far. arh. K. — Opomba: Ta ustanova je izginila. 158. 1. 1743. dne 2. julija je bil Janez Karol grof Barbo Waksenstein po vesoljnem vikariju Jakoku Sillingu umeščen v župnijo K. Kot župnik K. je umrl dnd 31. mareija 1755. 159. 1. 1744. dne 11. aprila je bil v K. rojen Jurij J apel, doktor sv. pisma, Krški kanonik, slavni pisatelj slovenski, umrl kot izvoljeni škof Tržaški dne 11. okt. 1807. — Obširneje Blei-weisov Koledarček 1856. str. 27—32. 160. 1. 1755. dnd 2. julija je bil v župnijo K. vmeščen Ferdinand pl. Apfaltern, ki ga najdemo še 28. mareija 178-4 kot župnika K. — Po pismih v far. arh. K. 161. 1. 1761. — Za to leto je mestni orglavec Dizma Jurij Jenčič (?) od ključarja cerkve Matere Božje v K. Balanta F. Ge-celjna prejel 24 gld. plače za orglanje. — Iz v far. arh. K. 162. 1. 1766. — Rojeni Kamničan Oton Spruk je na svitlo dal latinsko delo o odpustkih, potem še več družin knjig. Bil jo defi-nitor in 1775—1778. provincijal frančiškanskega reda.— Pohlin str. 52. 163. 1. 1782. — Zamrl Kamniški učitelj in pevovodja J a k o b Zupan, sloveč skladatelj, ki je med drugimi napevi zložil tudi slovensko opero ,,Belin.“ Pohlin str. 53. 164. 1. 1804. dne 24. junija zvečer 9. uri. — V Kamniku je pogorelo 91 liiš in frančiškanski samostan z enim samostancem in enim delalcem vred. Pri tej priliki je zgorela tudi siromašnica za uboge mestjane obojega spola, sprva za 10, potem za 12 —15 oseb. Poslej so nekterim ubožcem dajali popolno postrežbo, nekterim le nekoliko; 1. 1730. je bilo 7 v siromasnici popolnoma. 16 pa le na pol oskrbljenih. Leta 1804 na pogorišču niso hoteli zidati, ampak ves denar so naložili in sedaj je kakih 37 siromakov meščanskih, ki na dom dobivajo podpore po 1 gld. 80 kr., 3 gld. in 3 gld. 60 kr., vsi skupaj po 106 gld. na mesec. 165. 1. 1823. dn6 12. aprila. — Umrl Jožef Ulčar, dekan K. — Arhiv spodnje Tuhinjski. 166. 1. 1836. dne 15. aprila. ~ Umrl Janez Prelesnik, dekan K. — Arh. Tuhinjski. 167. 1. 1843. dnč 1. aprila. — Umrl Janez Bedenčič, dekan K. v sv. pismu jako izveden gosp d. — Arh. Tuhinjski. Ker ni napravil oporoke, odločil seje tretji del njegovega premoženja, kakih 1200 gld., za uboge. S tem zneskom pomnoženim s 600 gld., ki so jih vzeli iz blagajnice ubožne ustanove , kupili so hišo za onemogle. Mestno svetovalstvo in vsakratni župnik imata pravico, deliti to dobroto potrebnim osebam. 168. I. 1845. dn6 23. aprila. — Na,,grabnu" v K. je pogorelo 10 hiš. — Arh. Tuhinjski. Kanibalizem. Spisal dr. M. Samec. V našem narodu so še zdaj različno pripovedovane povesti o pesoglavcili, ki jed6 človeško meso in pijejo človeško kri. Marsikatera stara mamica pripoveduje razposajenemu otroku o grozovitih človeških spakah z enim očesom in vliva poleg jederca zgodovinske resnice za več let neizbrisljiv strah pred nevsakdanjimi naturnimi prikaznimi v nježno srce. Saj pa tudi ni kmalu kaj groznejšega za pojme količkaj civiliziranega človeka, kakor je slišati, da človek ne samo v svojej besnosti, ampak tudi vsled kakor noč pred vshajSjočim solncem. Pozneje bomo kazali, dr so se je držali v svojih prvotnih dobah narodi, ktere nam zgodovina na vrhunci omike stoječe predstavlja, na primer pri Grkih, Rimljanih. Pri divjih narodih se je ta navada obdržala do današnjega dne; v Evropi se še v srednjem veku nahajajo sledi tega divjega okusa. Ljudojedstvo ni človeku prirojeno, kajti človeško zobovje ni za grizenje mesnatih jedil pripravno. Adamu je Bog le rastlinsko hrano za živež odltazal. In Bog je rekel: „Glejte, dal sem vam vsakake rastline, ki so osemenijo na celej zemlji in vsaktero rodovitnih dreves, in drevesa, ki dajejo semena, za „hrano.“ (Mozes I. 1. 29). Ko so pa Adam in njegovi potomci razjezili Boga, da je razun Noeta in njegove družine vse ljudi potopil, je Noeta blagoslovil in mu tudi mesnata jedila dovolil in priporočil: „Vse, kar živi in se giblje, naj bo vam za hrano , vse sem vam dal kakor tudi zelenjavo." (Mozes I. 9. 3.) Tudi človeku najpodobnejši opici, gorila in oran-gutang, ne živite ob mesu, obedve imate sicer močne čeljusti, kakor zverine, ki se od mesa živijo, ali zobje so ploščnati in široki, kakoršnih potrebujeta za drobljenje trdih luščin tropič-nih orehov. To dokazuje, da človeku sploh ni mesena hrana namenjena. Vzroki, ki so človeka napeljali k taki zdivjanosti njegovega okusa, so različni. Forster in Burmeister trdita, da lakota prisili človeka k tako groznej hrani, in se upirata na razne dogodko in poizvedbe. Herodot pripoveduje: Ko sc je v Kambizovej vojski na poti skozi puščavo začela lakota, je srečkalo po deset vojakov med sabo; kterega je zadela osoda, so tega usmrtili in povžili. V Islandiji so ob času lakote menjavale žene svoje otroke , da niso bile prisiljene svoje lastne dati za vžitek. O prebivalcih Ognjene zemlje se pripoveduje, da zadavijo po zimi, kadar jih zapade sneg tako na debelo, da si ne morejo dobiti živeža, najstarejše ženske in jih za hrano kuhajo. Franklin je vidci v severnej Ameriki, da so prebivalci okoli Hudsonovega zaliva ob času lakote v hudej zimi in leta 185G. Indijani ob Slanem jezeru svoje lastno otroke pojesti prisiljeni bili, da so si ohranili življenje. Dostikrat se sliši, da so mornarji civiliziranih narodov, ako se jim razbije ladija, prisiljeni srečkati za osobo, ktero bode zadela grozna osoda tovarišem s svojim mesom za nekoliko dni podaljšati brezupno življenje. Lakota prisili redko kedaj tudi nektere živali, da pojedo svoje mlade, če je svinja bila pred porodom gladna in posteljico povžije, zbudi s tem poželenje, in požre tudi svoje mlade. V druzih primerljajih se poloti človeka iz samega maščevanja nenaravna sla. Neka Mohilcanska vojna pesem začne z besedami: „Dajmc piti kri in jesti meso naših vragov." V staronemškej pesmi ,,die Nibelungen" si gasijo nemški vitezi svojo jezo in svoj srd v krvi pobitih sovražnikov. Hagcn zagotavlja svoje sobojevnike, da jih bo kri pobitih bolj okrepčala kakor vino. Kdor se zamore Letopis 1876. ni. 10 od tistega, kogar sovraži, nasititi, zadosti tako maščevanju, kakor gladu. Še v novejših časih imamo primere, kako zamore maščevalnost podivjati niže stanove. V Parizu so leta 1617. jetra in pluča maršala d’ Ancre, v Haagu leta 1(572. srce do Wittovo snedli, ki je bil pri vstaji kot sovražnik Oraneev umorjen. Pri zadnjem obleganji Mesine so več vojakov trpinčili do smrti, razsekali jih žive na kose, njihovo meso na trgu Giudecca pekli in prodajali; meso Švicarjev je bilo dražje kakor Neapolitancev. Glave pobitih so nosili na bajonetih po ulicah, vstali so jedli sirove jezike vojakov s kruhom in nosili odrezana ušesa kot trofejo v gumbnicah. Divjaki imajo vero, da se po vživanji mesa in krvi ubitega sovražnika navzamejo njegove hrabrosti. V boji med Bosuti in Holandeškimi Bojeri svobodne države Oranje leta 18G7. so Bosuti pojedli vsacega sovražnika, ki jim je v roke prišel. Ta vraža so nahaja pri veliko narodih. V nekej nemškej medicinskej knjigi srednjega veka so trdi: Spiritus izsesan iz človeških možganov okrepi možgane, kost iz človeškega srca (?) ali oglje iz človeškega predsrčja okrepča človeško srce, olje iz človeških rok pomaga proti trganju v rokah, olje iz človeških nog proti trganju v nogah. V družili primerljajih se navaja okusnost človeškega mesa za vzrok ljudojedstva. Človeško meso imajo nekteri za največo sladčico. Po okusu je človeško meso najbolj podobno svinjskemu. Juvenal trdi, da, kdor je enkrat od človeškega mesa jedel, ne more se z lahko ga več odvaditi. Irokez vprašan, zakaj da ju človeško meso, odgovori, da je to boljše od mesa jelenovega ali govejega in da bi bilo neumno, trupla sovražnikov prepustiti volkovom in lesicam. Nek misijonar na Novi Zelandiji je prišel k starej ženi, ki ni hotela ali pa ni inogla nobene hrane več vžiti. Vp rašana, ali bi jej ne dišala več nobena jed, mu je odgovorila: „Nekaj bi mi še dišalo, naj ljubša bi mi bila detetova roka ali nilcdo mi ne bo šol lovit otroka in mi ga umoril." Na otoku Sv. Tomaža je nek zamorec, ki ni mogel že več časa človeškega mesa dobiti, hudodelnika z vislic odrezal, da bi se po dolgem času zopet enkrat toliko zaželenega človeškega mesa najedel. V Saksoniji je nek pastir ljudi lovil, in si iz njih v gozdu pečenko delal. Bolehen okus je včasi napeljal ženske, posebno noseče, k vži-vanju človeškega mesa in to pri omikanih ženah, lcar ravno priča o velikej in bistvenej spremembi celega ženskega bitja v spolovnej dobi. Leta 1553. je v Breitenbergu umorila noseča žena svojega sicer ljubljenega moža, in je med tem, ko je vživala njegovo meso, porodila 3 dečke. Isto tako se pripoveduje o nekej drugej ženski v Dvoissigu leta 1502. Včasih vzkipi spridena poželjivost do blaznosti. V Filadelfiji hranijo črepinjo škotskega mornarja, ki je na Vaiuljemenslandu moril in jedel ljudi in bil zarad tega obešen. Po izreku zdravnikovem je bil blazen. Nek Slezijanee je tako hlepel po človeškej krvi, da si je morala njegova žena vsako leto po enkrat dati puščati kri, ktero je slastno popil. V Parizu je nek pek delal paštete iz človeškega mesa, in nek brivec ga je v ta namen preskrbljeval po umorih s človeškimi trupli. Ker so bile take paštete najboljše, je vse vrelo k temu peku paštete kupovat, dokler ga ni zaslužena kazen zadela. V tem slučaji je bila dobičkaželjnost vsled okusnosti človeškega mesa povod od kupovalcev nevedoma izvrševanega kanibalizma. V starej dobi je slovela človeška kri kot močno zdravilo. Lucijan pravi, da so imeli Skoti človeško kri za najzdravej šo hrano. Plinij in Tertulijan trdita, da je pri nekterih narodih služila človeška kri kot zdravilo zoper božjast. V Egiptu so slovele kopeli iz človeške krvi za najboljšo pomoč gobovim. Nek Egiptovsk kralj, ki je bil bolan za sušico, je ukazal vse izraelske prvorojence pomoriti in kopel narediti iz krvi umorjenih. Konstantin veliki, ki je bil tudi gobov , je sklical najveljavnejše zdravnike k posvetovanju o svojej bolezni. Nekteri izmed njih in sicer Indje, so mu svetovali, da se naj koplje v človeškcj krvi. Konštantin džl sklicati nektere matere. Ko se jim je razodel cesarjev namen, zagnale so glasno ihtenje, ktero je carja nagnilo, da jo opustil izvršenje zdravniškega nasveta. V nemškej knjigi ,,der arme Heinrichu se trdi, da za gobove ni boljšega zdravila, kakor kri iz srca device, ki se za bolnega prostovoljno daruje. Vraža se mora imenovati domišlija nekega hudodelnika v Hayreuthu, ki si je domneval, da bo znal letati po zraku ko tič, kadar poj6 9 otroških src vzetih še iz maternih teles. Umoril jo že bil v ta namen 8 mater, snel iz njih otroke in tim izrezal srca iz životca in jih še utripajoča požrl. Pred pa ko se mu je imela izpolniti domnevana želja, ga je zasačila roka pravice; obesili so ga. Vera, da je človeška kri za marsikatere bolezni koristna, se je ohranila do današnjega dne na Kitajskem. Hanibal je učil svoje vojake jesti človeško meso, da bi ostali zdravi in bili nepremagljivi. V starej dobi je bilo ljudojedstvo splošno. Herodot je imel vse proti severu stanujoče narode za ljudojede. V Indiji stanujoči Koleti so jedli svoje stariše, kadar so onemogli, Padajci pa tudi svoje otroke, in sicer so moški jedli moške, ženske pa ženske. Masageti so uživali stariše, ako so bili zdravi, bolne pak so zakopavali. Pri sosednih Izidoncih je bila navada, da so puščali stare umreti naravne smrti; po smrti pa so njihova trupla med živinsko meso sekali in povživali. Pri Škotih je moral vsak bojevnik prvega ubitega sovražnika kri piti, obdelane človeške kože so pripenjali na sedla za brisala, ali pa so si iz več kož narejali plašče, drugi zopet tule. Plinij pripoveduje o ljudojedih, kteri prebivajo deset dni hoda onkraj reke ]3orysthena^ današnjega Dnjopra. Le ti pijejo iz človeških črepinj in nosijo glavno kožo z lasmi kot plaščič pred prsi. Strabo pripoveduje o prebivalcih otoka Jerne, sedanje Trlandije, da živijo spolovno ne samo s svojimi ženami, ampak tudi materami in sestrami in jih, kadar so se slednje postarale, sned6. Masagetom se zdi najlepša smrt od svojih sorodnikov pojedenim biti. Tudi Derbici na Kavkazu so snedli vsacega moškega, kedar je doživel 70 let, stare ženske pa so davili in zakopavali. Pripovedke o Tantalu, Saturnu, Proltri in Atreji spominjajo na kanibalizem pri Grkih. Orjak Polifem na Siciliji je snedel vsakega tujca, ki je bil od valov vržen na suho. Požrl je 6 Odisejevih prijateljev. Da so tudi stari Grki imeli šego, meso svojih sovražnikov jesti, se vidi pri Homerji. V boji pred Trojo vzklikne Ahil nasproti Hektorju : „Da bi me razjarila jeza, da bi snedel sirovo tvoje sesekano meso za nezgodo, ktero si mi pro-vzročil“. Virgil pripoveduje o nekem dupeljniku, polčloveškej pošasti, ki je prebivala v nekej duplji ob ustji reke Tibere, ljudi vlačila v dupljo in jih tam žrla. Pri starih Kanaan-cih je bilo darovanje ljudi še splošno, kakor se vidi iz kjige modr. 12.3. „Gnjusili so so Ti prejšnji prebivalci Tvoje svete dežele, ker so (razen druzega zlobnega počenjanja) človeško osrčje jedli in človeško kri pili“. Vidi se pa na drugem mestu sv. pisma, da so včasih tudi Izraelci radi pokusili malikom darovanega človeškega mesa (knj. modr. 14. 23.). V sedanjem veku je kanibalizem pri divjih narodih še jako razširjen in se nahaja razen Evrope na vseh delih sveta. Najbolj običen pa je na otocih v južnem morji in Cook se čudi, da je mogoča pri sicer miroljubnih narodih tako kruta navada. Leni in tatinski prebivalci nove Kaledonije se s silo med seboj bojujejo, da dobijo vjetnikov za jed in neki vodja od Cooka o tej navadi vprašan se je jako čudil, zakaj da bi se ne smelo jesti človeško meso. No-vokaledonei so gledali z največjo slastjo in poželjivostjo gole komolce in stegna mladih Dumontovili mornarjev. Potipovali so jih in klicali: ,,kaparek“, s čimer so sladčico zaznamovali. Prebivalci Salamonovih otokov so prinesli leta 1845. nekemu misijonarju mladega otroka na prodaj, rekši, da je dobro za uživanje. Oče Fetunačkega kralja Neurikija je baje v svojem življenji povžil 1000 ljudi. Po njegovej smrti so sklenili glavarji v soglasji z Neurikijem, da se odšle naprej ne sme nobeden človek več pojesti, ker bi sicer vsega plemena moralo sčasoma konec biti. Iz tistih vzrokov so se tudi na Sandvvichs-skih otocih človeške daritve odpravile in le kralju samemu je ostala pravica uživati človeška očesa. Predirne kraljičino je bilo Aimota, to je: „Jaz jem ok6“. Iz tega se vidi, da je veljalo človeško ok6 pri njih za najdragocenejšo hrano. Tako je bilo tudi pri prebivalcih Nove Zelandije. Stari kralj Titavajski je trdil leta 1687. Holandežem, da so lica in roke najboljši grižljaj. Najuirovejši v tej zadevi pa so prebivalci Fidžijskih otokov. Na Nukahivi imajo glavarje in duhovnike za višja bitja. Ako dobi duhoven poželenje po človeškem mesu, se nekako zamakne, in kadar se prebudi, pripoveduje, kaj so mu duhovi v spanji naročili; on zaznamuje ženo ali moža, kterega na to vlovijo in zakoljejo. Kadar Markezas ubije sovražnika, mu udari luknjo v črepinjo in izsrka kri. Krusenstern je našel v vsakej črepinji, ktero je dobil, ubito luknjo. Tudi Novozelandci pijejo Se gorko kri svojih sovražnikov. Leta 1857. so prinesli časopisi sledečo grozno novico: Na nekej angležkej ladiji se je ubarkalo 327 kitajskih izseljencev, mož, žen in otrok! Potovali so v Sydney. Pri otoku Rosel se jim je 27. sept. razbila ladija 500 kilometrov od Nove Zelandije. Kapitanu se je z največim trudom posrečilo izseljence spraviti na suho in jih za največo iilo preskrbeti z najbolj potrebnim živežem. Sam pa se je podal z osmimi mornarji na malem čolnu na široko morje iskat večo ladijo, ki bi vzela Kitajce in jih odpeljala naprej. Se le 15. oktobra je zadel na malo ladijo, ki ga je peljala na Novo Kaledonijo. Od tam je jadral lrancosk parobrod do otoka Kopel. Prišel je tje 8. januarja - ali Kitajca ni našel nobenega več, vse so divjaki pojedli. Samo eden se je rešil in od tega se je poizvedelo, da so vsi inostranci bili pobiti in na veliki pojedini požrti od Kopelskih vojakov. — Na Fidžijskih otokih so vjeli Kanaki francoskega mornarja. Drugi mornarji, ki so izbežali, so videli, kaj se je s tovarišem godilo. Najpoprej so mu odsekali glavo, na to so obešali truplo eno uro na drevo, da je odtekla kri. Po tem so izkopali nad 1 meter globoko in 1 meter široko jamo in položili vanjo ploščnatega kamenja. Na to so v jami zakurili, in ko se je naredilo dosti ognja, so jamo zopet s kamenjem pokrili. Nesrečneža so potem odrli, razrezali ga na kose po kacih 40 centimetrov dolge, roke in noge pa so kot nejedljive dele vrgli na stran. Kosove so potem položili na široko perje tropične rastline in pridjali dišečega prahu. Vse skupaj so zvezali in položili v jamo, kjer je bil poprej zaneten in zopet odstranjen ogenj. Med vročim kamenjem je ležalo kosilo celo uro in se peklo. Žene niso dobile od te jedi nič , ker je bila samo za bojevnike namenjena. Pri teh ljudeh je ljudojedstvo sladkosnednost, kakor tudi pri prebivalcih Fidžijskih otokov. To nam razjasnuje, kako da se nahaja kanibalizem pri plemenih, ki v kulturi svoje sosede daleč presegajo, na primer pri Batascih, kteri imajo lastno iznajdeno pisanje in pri drugih, ki se v lončarstvu pred vsemi druzimi prebivalci južnega morja odlikujejo. Pri avstralskih divjakih se kanibalizem redkokrat in le skrivno nahaja. Ob času lakote izkopljejo po pretečenih treh dneh svoje mrliče ter jih pojed6. Premaganemu sovražniku izrežejo le mast okoli ledij ter se ž njo namažejo, hoteči s tem pridobiti si njegovo moč in hrabrost. Kanibalizem se nahaja še zdaj na severnih Mo-lukih, pri Batascih na Sumatri, sosedih Atchinezov, kteri še dandanes dajejo Holandežem toliko opraviti. Batasci so kanibali ne iz potrebe, kajti imajo divjačine in tudi domače živine dovolj, tudi ne vsled maščevalnosti, ampak iz same sladkosnednosti. Radšali iz Sipiroka je trdil nasproti namestniku v Padangu, da se ni nikdar kaj žlahtnejšega in okusnejšega jedel, kakor je človeško meso. O začetku ljudojedstva pri Batascih se pripoveduje sledeče: Nek Radšah se je krivega storil velikega zločinstva , ali nihče se ni upal kaznovati ga. Po dolgem posvetovanji se je sklenilo , da ga usmrtijo in da mora vsak izmed ljudstva kos njegovega trupla pojesti, da se s tem udeleži kaznovanja. Ta jed se jim je zdela tako okusna, da so sklenili, vsacega liudodelnika umoriti in snesti. Nek misijonar je gledal, kako se je godilo ulovljenemu tatu. Privezali so ga z razpetimi rokami na drevo; okradeni je dobil v roke nož in si je prvi odrezal kos tatovega mesa, kteri mu je najbolj dopadel, za tem je prišel na vrsto Radšali in potem drugi. Oči in roke so jim največe slaščice. Se toplo meso potrosijo s poni in soljo. Včasi tudi kterega spečejo. Drzna Nemkinja gospa O kanibalizmu pri Amerikanskih Indijanih še anthropologi niso edini. Brome trdi, da le-ti niso bili in niso ljudojedi, da so tujci jim kanibalizem importirali le zaradi tega, da bi svoje ravnanje ž njimi^opravičili. Drugi pa zopet trdijo, da so nekdaj bili kanibali. Še leta 1760. so na Kanadi enega Angleža snedli. Pri Siamisih je bil poseben odbor 7 udov nalašč za uredovanje pojedin iz človeškega mesa postavljen. Humboldt je našel še pri Kasikvijarih navado človeško meso uživati; meso Angležev je baje okusnejše, kakor Francozov in druzih. Tudi Bra-ziljanski in Paragvajski Indijanci so bili do nedavno ljudojedi. Kogar so namenili za povžitek, so poprej dobro redili in mastili. Pred smrtjo so mu napravili veliko pojedino. Na gotovo znamenje so ga z batom ubili, na kose zesekali in spekli. V južnej Ameriki je baje pomanjkovanjc druzega živeža vzrok kanibalizma. Začeli so zarad tega vpeljevati svinje , ker se le-te lahko tudi po goščavah preredijo. Karajbi so še dandanes kanibali. Ako dobč dečka, mu odrežejo spolovila, kakor petelinčku, vin ga do debelega obrodijo in potem sned6. Pri njih nima meso Spanjolov dobrega imena, ker je baje preveč slano, sploh se pri njih meso barvanega človeka više ceni. Ako dobijo v roke premaganega sovražnika, mu odrežejo komolce in ga posušijo. Pri večih veselicah denejo na druge jedi poleg kosca divjaščine še košček posušenega človeškega mesa. O kanibalizmu pri Afrikanskih zamorcih v sedanjem času nimamo popolnoma zanesljivih poročil. Waitz trdi, da je tam lju-dojedstvo popolnoma pojenjalo. Zamorci pripovedujejo radi o krvoločnosti svojih rojakov, da bi Evropejce odvračali od daljšega prerivanja v notranjost n jihove dežele. Sicer pa je tudi pri vseh južnih narodih občna navada, da radi verujejo v nenavadne čeznatorne Pfeiffer je ušla tem divjakom le zato, ker so jo imeli za ča- rovnico. reči, v pritlikavce, čarovnice in enake stvari. Alco je torej kje slišati o kanibalskem slučaji, gre glas o tem urno na vse vetrove, kakor v Evropi kaka važna novica. Onkraj kraljestva Kongo prebiva baje ljudstvo nenavadne surovosti z imenom Ancikvi, ki se med sabo koljejo in jedo. Njihove mesnice so s človeškim namesti govejim in sploh živalskim mesom napolnjene. Vjetega sovražnika povžijejo brez izjeme; redijo pa tudi svoje sužnje, ako ne upajo drago prodati jih. Le-ti se celo sami za živež ponudijo, ako so že siti življenja, ker imajo za nekaj posebnega in imenitnega zaničevati življenje. Ancikvi pripovedujejo, da jih je to napačno navado naučila neka njihova kraljica, ki je, da bi svoje podložne šekvečej hrabrosti in krutosti vsplamtila, odtrgala si lastnega otroka ocl svojih prs in ga v možnarji zdrobila. Iz te drozge je dala skuhati mazilo ter namazala ž njim sebe in bojevnike trdeča, da bodo postali nepremagljivi in neusmrtljivi. Tudi pri nekem drugem plemenu, Jagascih so narejali iz svojih otrok tako mazilo. Od hčere kralja Angolskega, ki je bila pri Jagascih duhovnica in vladarica, se pripoveduje , da je svoje ljubovnike, ko so se njene tajnosti izvedele, z lastno roko umorila. O Fanegih ob Gaborunu pripoveduje du Chaillu: „fSrečala nas je žena, nesoča kos človeškega stegna. Kupila ga je v mestu kakor se pri nas kupi kos teleta za pečenko. Ko sem s kraljem o tem govoril, mi je pravil, da je tukaj navada, da si plemeni Osata in Fan svoje mrliče križem prodajajo in kupujejo za hrano. Za celo truplo se tirja in dobi en slonov zob. Zenske nosijo človeško meso po hišah na prodaj". Livingstone je pisal 30. maja 1869 iz Ušidži-ja, da namerava odpotovati od tam v deželo kanibalov. Pri Ašantih, s kterimi so imeli Angleži vojsko leta 1873.—1874., so sicer človeške daritve še obče, kanibalizem je manj navaden. Boivdich pripoveduje, da izrežejo Fetiši, kadar gredo v vojsko, nekoliko ubitim sovražnikom srca in da ponudijo koščeke njih s posvečenimi rastlinami o čarovnih izrekih vsacemu vojaku, ki še ni ubil nobenega sovražnika. V novejšem času je našel Bowker v deželi Bosutov v južnej Afriki dupljine kanibalov. No daleč od zapuščene misijonarske staje Kane je bila pod veliko skalo velika duplja; njen strop je bil temen, zakajen. Na tleh so ležali kupci človeških kosti deloma zloženih, deloma raztresenih in pred dupljo na solnci zopet druge kosti, ki so se belile. Po največ so bile te kosti od otrok in mladih ljudi. Ti človeški ostanki so bili po svojej kakovosti priče, čemu so služili. Vsaka kost je bila razbita ali s tumpastim batom ali z brušenim kamenom. Le na malo kosteh so so ohranila znamenja ognja, kar dokazuje, da so dajali kuhanemu mesu prednost pred pečenim. Za dupljo je bila velika druga votlina, kot kaka galerija, v kterej so bile najbrže vjete žrtve zaprte, dokler ni prišel red nanjo sne-denim biti. Bosuti so kanibali najbrže iz sladkosnednosti, kajti njihova dežela je bogata na divjačini in tudi zemlja rodovitna, ako bi jo hoteli obdelovati. Oni niso žrli samo sovražnikov, ampak tudi svoje lastne rojake; ako ni bilo od drugod ropa, so segli cel6 po lastnih ženah in otrocih. Sitna in lena žena je bila nemudoma v divjaških loncih ob ognji, ravno tako kakor otrok, ki je rad kričal in slabotni in bolni. Ta duplja jo baje največa; mnoga manjših je še ob rekah Kabdran in Putezani. Sedaj so te duplje zapuščene, pred 30 leti pa so bili njih prebivalci strah sosednim plemenom. Se sedaj je veliko starih kanibalov pri življenji. Borker je poznal enega, ki je bil okoli 60 let star. Ko je bil še mlad, je vjel tri mlade ženske, od teh je vzel najlepšo za ženo, drugi dve pa je snedel. Nek drug ljudojed mu je pravil, da je v svojem življenji snedel gotovo 30 ljudi in da se mu jako toži po odpravi „te lepc“ navade. Nekdo so pripeljali kanibali v svojo dupljo mladega lepega dekleta; temu so prizanesli, in postala je žena enega kanibalov. Cez nekoliko časa je izvedel njen oče za njo in s pomočjo misijonarja se mu jo posrečilo odkupiti jo za 6 volov. Ali dekletu je postalo žal po prejšnej druščini in šla je sama h kanibalom nazaj. Nek Anglež, ki je tudi enake dupljine pri Bosutih preiskoval, pripo-veda več podobnosti o ravnanji s usmrtenimi ljudmi. Kakor mesar tele, raztelesi Bosutos človeško truplo na določen način. Vsaka črepinja se razkolje v obližji nosnih kosti, čeljusti se kot nejod-ljivi odstranijo, vrh črepinje se naredi luknja, skozi ktoro vzamejo možgane, rebra prelomijo, dolge kosti precepijo, dobiti iz njih mozeg, meso odrežejo v dolgih koscih od trupla in denejo vse skupaj v lonce kuhat. Možgane najrajši jed6 pečene v vročem pepelu. Veliko manj razširjen je kanibalizem v Aziji. Tam je že visoka kultura v starej dobi izkoreninila kruto navado. Kakor Rimljani v zahodu so Perzijani v izhodu bili s svojimi naprednimi načeli merodajni pri sosedih. Celo pri Hebrejcih je Zoroastrova vera v babilonskej sužnosti veliko spremenila. V Indiji je živelo 50 ur daleč od Kalkute v gorah pleme z imenom Aghori. O teh trdi Gairdner, da se ne morejo človeškega mesa zdržati. Drugi jih imenujejo Agorah; „ogre“ pa jo romanska beseda in pomeni ljudojeda. Ako se dotikajo ta poročila naših avstrijskih Ogrov ali po imenu ali po navadi, ki bi zaznamovala eno njihovih za sosede najčutljivejših navad, nečemo razmatravati. Tudi ciganom se jc kanibalizem pripisoval, o lcterih trdi Zimmermann, da so doma iz Indije. Tunguzi in ,/akuti pojedo posteljo svojih žena, ko porodijo, z veliko slastjo, to pa se je nahajalo tudi pri Hebrejcih in pri braziljanskih divjakih. Samojedi se imenujejo po Prichardu po svojej navadi jesti človeško meso, Adelung pa trdi, da je beseda samojed finska in pomeni mlakarja, Lehrberg zopet trdi, da je beseda ruska in da pomeni človeka, ki živi od lososov. Ostjaki, ki so plemena samojedov, so baje še pred nekterimi leti v sili lastne otroke žrli. Kitajski spisi potrjujejo, da so Kitajci v tretjem sto- letji pred Kr., ako so bili v bojih oblegani, živeli od človeškega mesa. Bolj kakor na Azijskem kontinentu je kanibalizem razširjen po otoeih indijskega morja. Behacim je dopovedoval že leta 1492., da imajo prebivalci kraljestva Dagerami na otoku Java navado, da svoje bolnike zadušujejo in njihovo meso z velikim veseljem med prijatelje delijo, da bi ne bilo za lirano podzemeljskim črvom. Batasi na otoku Sumatri so jedli človeško meso in pili iz človeških črepinj in rabili poslednje namestu denarja. Z ostudno sirovostjo trgajo kakor volkovi sirovo meso iz človeškega trupla. Slabotni in bolni zahtevajo od svojih lastnih otrok, naj jih končajo in pojed6. Le-ti splezajo ob času, ko se spravljajo citrone, na kako drevo, okoli kterega se zberejo prijatelji in znanci, in zapoje mrtvaško pesem : „Čas jo prišel, sadje je zrelo, pasti mora.“ Na to pride z drevesa, okoli stoječi ga umor6 in pri veličastni pojedini povžijejo. Da je v nekdanjih časih tudi pri evropejskih narodih ljudo-jedstvo bilo v navadi, sklepa sc iz najdenih, deloma razklanih, deloma sežganih človeških kosti, ki so v raznih dupljinah bile nakopičene. Ena takih dupelj je bila ob Neandru, pri Chauvaux in druge drugod. Saj tudi nikakor ne smemo naših prednikov misliti si olikanih, brez ostudnih navad, ampak gotovo so nekdaj zavzimali stopinjo sirovosti in divjosti, na kterej se še sedaj divjaki nahajajo. Kdo zamore trditi, da bi bila pripovedka o Polyphemu , ki se nahaja pri Perzijancih in Tartarib, ravno tako, kakor pri Estih in Finih in tudi pri Svodih, Srbih in Nemcih, popolnoma izmišljena in da ni ostanek poetično spremenjenega spomina na nekdaj videni kanibalizem, ki je v obliki mytlia ohranil se do sedanjega časa? Ta črtica ima namen, osvetiti eno stran starodavnostnega človeškega življenja. Okusu današnjega veka je kanibalizem ostuden, akoravno vidi Rousseau v pradavniku nepopačenega in naravnost-nega človeka. Kolikor se je v teku česa in po duhu napredka pojem o vrednosti človeškega bitja vzdignil, toliko bolj se je povečalo spoštovanje sočloveka in spoznanje, da zamore človek slast svoje eksistence uživati v prijateljstvu in mirnem občevanji s svojim sosedom in da absolutno uporabljenje sirove moči v svojo korist ter škodo drugih ne pelje do trajnega blagočutstva. Kakor je pri divjakih veljala in še veljii največ sirova telesna moč, tako se je dandanes med narodi v obče in med posameznimi udi človeškega društva izobrazil pohlep po porabi soseda za lastni dobiček. Nekdaj pohlep po človeškem mesu, zdaj pohlep po premoženji druzega, ki se javlja v dovoljenem in nedovoljenem brezsrčnem odiranji, je velika maroga na telesu človečanstva in nam ne d& gledati šo na blizo ideal državnega in družbenega življenja. Numisinatični spominki is leta 1848. in 1849. Priobčil Janez P a r a p a t. Velikanske zgodbe državne in družbene prekueije avstrijske leta 1848—1849 so nam razen pisanih in slikanih spominkov ohranili tudi kovani, to je, novci in medalje. Zanimivo je gledati, kako se je splošna zmešnjava polastila le-te majhine plastične umetnosti in jo je uporabila po svoje, deloma da promet in kupčija nista popolnoma prejčnjala, deloma da seje spomin znamenitiših činov, sijajnih zmag, slavnih mož iz one burne dobe soeijalnega prevrata v raznem metalu zapustil poznim potomcem. Ne more biti naš namen, opisavati na stotine novcev in svetinj iz leta 1848. in 1849. — Dr. Šchlesingor v Beču jih ima 650 različnih — samo, kar se nam zdi važnejše, hočemo omeniti naslanjaje se na temeljiti članek zgodovinarja barona Helferta v „Num. Zcitschrift, \Vien VI. VII. str. 233—353?' Začnimo s svetinjami! Osodne dni 13., 14., 15. marcija v Beču nam kliče v spomin več bolj ali manj umetno vrezanih svetinj. Kažejo ali cesarja Ferdinanda in cesarico med avstrij. grbi ali cesarja samega sedečega in v desni držečega veliko ustavno pismo z opisom : ,,Es tverdc Licht allen osterreichischen Volksstilmmen" v reverzu z boginjo slobode na dvokolesnem vozu, ali na kratko pa zaznamujejo one dneve in predstavljajo avstrijske grbe. Na dogodbe istega meseca v Miianu spominjajo tri medalje s sliko papeža Pij a IX. in z dnevi oslobodenja 18.—22. 1848. in napisom: ,,Indipendenza Lombarda," ali „Lombardia liberata nelle gloriosc giornate." Jako redka Beneška svetinja ima na sprednji strani oprsje Ludovika Manina, pa na zadnji dogodek, kako ga je narod nesel na ramenih iz ječe. Dijaško razsajanje 15.—25. majnika na Dunaji svedoči čedno rezana svetinja baje Hrvata Demetra Petroviča. Zgodbe naslednjega meseca nam predstavljajo primitivna medalja na ogerske volitve in krasne svetinje na Jelačiča bana, o katerih k sklepu več. Da so dnč 29. junija v Frankobrodu nadvojvodo Ivana proglasili za nemškega državnega opravnika, nas spominja sedem različnih svetinj. Italijanski ustaši so nosili dve svetinjo z napisi: ,,Indipendcnza Italiana" in ,,VV. 1’ Italia!" Radeckega zmago pri Sommacam-pagni in Custozzi dnč 25. julija slavi Drentwettova medalja, ki kaže maršala na konji v bitvi in orla nad zmagovalnimi znamenji. Dne 6. avgusta so cesarski vzeli Milan in začasna vlada laška je bila pri kraju. A mir še ni bil utrjen. Pri N o vari dne 23. mar-cija 1849. je sivi vojskovodja popolnoma otepel Piemonteze. Tri svetinje nam hrani spomin odločilne zmage. Canzanitova kaže maršala med spremstvom in s trofejami, druga nepoznanega umetnika ponavlja besede iz bojnega oklica Radeckega: ,,Soldaten, der Kampf wird kurz sein! Noch einmal filgt eurem greisen Fuhrer zum Siege!“ Tretjo je vrezal Lange; kaže nam oprsje mladega cesarja Franja Jožefa I. in zmagovalno boginjo na četverokolesnem vozu. Kmalu po vročem dnevu pri Novarri dn^ 2. aprila 1849.1. so v Benetkah Manina proglasili za diktatorja. A. Fabris iz Vidma je o tej priliki izrezal svetinje s sedečo Benečijo in levom sv. Marka poleg nje in s pomenljivim opisom : „Ogni vilta convien che qui sia raorta.“ Krasno mesto na lagunah se je kljub temu moralo udati, in preslavnemu rešitelju Radecltemu v čast so modaljeri kakor J. M. Scharff v Beču, Canzani, Petrovič, J 859. 1. Seidan tudi v Beču z njegovim spominkom v Pragi izdelavah lepe umotvore. Vrnimo se sedaj zopet v Beč! Tam so zmešnjave prihajale vedno splošnejše in hujše, da so se poslednjič prelevile v tako zvani oktoberski punt. Državni poslanci in za njimi mestni sta-rašine so jeli na belo-rudečem traku nositi bronaste svetinje, da so se legitimirali kot take in varovali napadov razdraženih druhali. Praški mestni svetovalci so posnemali Dunajske tovariše, toda njih svetinje niso bile iz kovine, ampak iz močnega papirja, ki je bil prevlečen z rudečim žametom, v sredi pa imel srebrni grb starega mesta. Te škitu podobne medalje so starašine leta 1866. o pruski okupaciji zopet vpeljali. Ustaja oktoberska je bila zatrta. Ukroti-telja njena vVindiscngratza in Jelačiča slavite dve svetinji: Scharf-fova z oprsno podobo prvega, v reverzu s sedečo modrico zgodovine držečo dletce in knjigo z letnico 1848 in Drentwettova z oprsjem obeh in v reverzu z dvoglavnim orlom s kremplji gade stiskajočim nad Dunajskim mestom in opisom: ,,Fur Kaiser, Ge-setz und Grleichberechtigung der Nationalit:iten.“ 2. dne decembra leta 1848., ko je cesarski prestol zasedel novi vladar, spominjajo se nektero svetinjo. Isto tako dne 4. marcija 1849 1. oklicane ustave. Izdelali so jih Fr. Broggi, l)rentwett v Avgsburgu, Rabauach, Radnitzky. Poslednji je vrezal okoli sedeče Avstrije v reverzu: Stadionov izrek Podlaga slobodni državi je slobodna srenja." Bojni ples na Laškem še ni bil končan, ko se Madjari vzdignejo. 14./15. aprila 1. 1849. okliče Ludovik Košut Ogrsko za sa-mostalno državo. Se vč, da ta čin slavljajo tudi kovani spominki, na štirih je njegova doprsna slika sama, na eni jo v družbi z Bem-ovo, na neki drugi s poslednjo in z D e m b i n s k o v o skupaj. Pariški medalj er Rogat je na svoji svetinji pridružil imenovanim trem sc G čir g ey-a, čegar ime pa je prečrtano, brž ko ne po sramoti pri Vilagos-u 13. avg. 1849. 1. Nesrečno osodo grofa Ludevika Battliyany-a, skoraj tri mesece tudi na Ljubljanskem gradu interniranega, lcterega so dnč 6. oktobra 1849 I. v Pestu ustrelili, kakor dn6 9. novembra 1848 1. Roberta BI um a na Dunaj i, kliče v spomin zel6 redka medalja z njegovo doprsno podobo in v reverzu z ogrsko krono na blazini, z letnico 1849 in z madjarskim opisom, po naše: Ena krona. En Bog. Ena domovina. Zvesto čestitajmo tej trojici! Eden in dvajset let kasneje so obhajali spomin na njegovo smrt in o tej priložnosti dali sov Pestu kovati dve razni svetinji s sliko uljudnega grofa z dolgo brado, ki je pisatelja teh vrstic kot malega dečka pestoval in gugal v prijaznem naročji ne enkrat nego mnogo in mnogokrat. Da so cesarskim vojskovodjem izdelovali na čast razne medalje, ni treba omeniti. Windischgratz, enooki S c h 1 ick , H ay n a u so bili na dnevnem redu. Tudi Jelačič je bil slavljena oseba. Slednjič so tudi Rusi spomin vdeležbe pri ogrski vojski z dvema svetinjama preteklim časom ohranili. Obe kažete na averzu dvoglavnega orla, nad kterim Božja previdnost, in svetopisemske besede: C HAMH E0I\ PAOJlTTifiTE JI3T>TI(TI II IIOKAPflftTE CE. Manjša nosi na reverzu za ogrsko ustajo osodepolne in ob enem ponosne besede: 1'OCCIHCKOE IIOBI.^OHOOHOE I50HCIC0 110PA3HH0 II yCMHPM.H0 MHTiaCTi IST> BEHITII1 II TPAHCHJIBAIITH BT> 184!). ro^y. Dospeli smo k opisovanju novcev leta 1848. in 1849. V veljavi so bili ,,Scheingeld“, zvezni denar, laške lire in centezimi, poljski zlati, deset- in petgroszy mesta Krakovskega, ogrske šestice (razun desetic novega cesarja v oni dobi niso kovali novcev z njegovo sliko; še le 1852 1. napravili so tolarje in goldinarje z letnicami 1848—1851 samo za numismatične namene). Ko je pa kmet začel skrivati in zakopavati srebrni denar, ko so pri banki hoteli zamenjati denarne papirje po 5, 10, 50, 100, 1000 gld. za gotovino, prišli so na dan bankovci po 1 in 2 gld., in sicer 1. 1848 prvih 11,351.237, drugih 5,498.081; lota 1849. onih 23,415.512, teh za 10,835.983 brez raznih državnih dolžnih pisem, ki so rastla v tej dobi kakor gobe po dežju. In ko je naposled sila prikipela do vrha, poslala je banka med svet bankovce nemške in ogrske, celo po 10 in 5 novčičev, in sicer do marcija meseca leta 1850. skupaj 5,914.000. A s tein vsakdanjemu življenji še ni bilo vstreženo. Cujte! Jeli so papirnate goldinarje trgati, sprva na dvoje, potem na čvetero in ko tudi to ni pomagalo, morale so desetice, potice na dvoje! Narodna banka je bila prisiljena umazane cape zamenjati za nove, cele bankovce! Praško in za njim Ljubljansko starešinstvo jo meseca novembra 1849. 1. izdalo kamnotiskane lističe in sicer poslednje po 3, 5, 10, 15 in 30 kr. Tovarnarjem, gostil- ničarjem, kupcem zlasti na češkem so na stotine raznoterih znamenj iz medi, bakra, trdega papirja, močnega usnja, da iz opeke, stekla, eel6 lesene okrogle ploščice nadomestovale pomanjkujoči drobiž. Nič bolje se ni godilo obleženim mestom in trdnjavam. V Mantovi je poveljnik grof Gorzlcoivski dal kovati za vojake goldinarje, dvajsetice in trojake. V Aradu so si pomagali s prva s pisanimi bankovci po 5 in po 1 gl. in po 20 kr., potem sple-hastimi novci po 3 kr. V Komorni so imeli Madjari svoje bankovce za silo po 5 in po 10 kr. veljave, in srbska narodna skupščina je 13. jan. 1849 sklenila, da izdil lično izdelane bankovce za vojvodinjo s srbskimi napisi. Da so razne ustajne vlado vpeljale lastni denar, ni treba menda povdarjati. Milanjani so imeli zlate po 40 in 20, srebrnike po 5 in po 1 liro s stoječo žensko kronano podobo s kopjem v roki — Italijo — in z opisom: ,,ltalia libera. Dio lo vuole“. Beneški novci niso redki, torej znaai, rezal jih je spretni Videmski umetnik A. Fabris. Toda v sili so se Benečani sprijaznili tudi z doslej nepoznanimi bankovci po 1 — 5 lir. Ogrska ustaja je bila kar zakrpana s Košutovimi bankovci od 15 kr. do 100 gld. in še više. V kleti županske hiše zunaj starega Arada so potem našli avstr, vojaki glasoviti Košutov stroj za izdelovanje bankovcev ; nemški Židje so bili ovaduhi. Pomanjkanje drobiža se je pokazalo tudi na Hrvatskem. To je vzročilo kovanje lastnih hrvatskih novcev. Tadanja vlada, katere udje so bili med drugimi Ivan pl. K u k ul j e vic • Sakcinski, Metel pl. Ožegovič in Pr e rado vi (5, sklenila je namreč kovati narodne srebrne in bakrene novce in z razglasom banskega sveta dn6 1. dec. 1848, štev. 2694, ukazala je napraviti kovni stroj s potrebnim orodjem na stroške tačasne lirv.-slavonske deželne blagaj-nice. Kdo je urezal štampilje, ni znano*), gotovo pa je, da je me-hanikar Daniel Schulz v Karlovcu potrebščine za kovanje izdelal za (338 gld. 55 kr. iti s pomočjo Jakoba pl. Pogorelca v banskem poslopji Zagrebškem stroj postavil. Mcseca februarja 1. 1849. je banska vlada poročala v Beč zastran vpeljave samostalnik novcev hrvatskih, kakor posnamemo iz dopisa ministra Kul morja do finančnega ministra Krausa, ki se glasi v prevodu: ,,Naznanilo se mi je iz Hrvatske , da je ondi pomanjkanje drobiža tako veliko, da je javni promet skoraj nemogoč; bankovci že imajo ažijo in da je bansko oskrbništvo, želeč temu vsaj nekoliko v okom priti, sklenilo, da bi deželi majhine srebrne in bakrene novce kovalo. Poročevaje to prosim ob enem Vašo prevzvi-šenost, potrebno blagovoljno urediti, da se veliko pomanjkanje drobiža na Hrvatskem kar mogoče hitro ustavi." *) Helfert na str. 280. trdi, div rezbar Bornsoe v Karlovcu. D n ). Kdor vas sovražno napade, napadite ga po enakem načinu, in bojte se Boga, in vedite, da Bog je s tistimi, ki ga časte. Za vero Božjo dajajte radi svoj del(i) in ne zakopujte se z lastno roko v nesrečo ; delajte dobro, zakaj Bog ljubi tiste, ki dobro delajo. Opravite Božjo pot in obiskanje hiše Božje; in če ste zadržani, darujte saj ka-košen majhen dar; pa ne strižite si las, dokler žrtva na svoje ’) Po Arabskem številu je liamadlian deveti mescc ldta. 2) Arabci so imeli vražno navado, da iz Rožje poti v Meko nazaj prieedši niso hodili skozi navadna vrata v liise svoje, ampak od zad skozi nek nalašč napravljen predor. To jim pa Mohamed tu prepoveduje. 3) To je za vero ali verozakou. 4) Neverni so jim vsi drugi, ki niso Mohamedanske vere. 5) Pomen tega po črki pretolmaecnega težavnega izreka je tale: Tudi mesec Ilaram, v katerem — in tempelj M o k a n s k i, pri katerem ne sme vojske biti, se sme v vojski za vero oskruniti, če jo treba. ’’) To je, pomagajte po svojem premoženji o vojski za vero. mesto nc pride Kdor pa je bolan ali gav glava boli, naj reši to s postom, z milodari ali s kakošno žrtvo. Če ste pred sovražniki varni, in odlaša kdo obiskanje hiše Božje do Božje poti, naj žrtova kaj malega. Kdor pa tega ne more, naj se posti tri dni na Božji poti, S'’d«m pa, ko nazaj pride, vkup deset dni. Enako naj stori tisti, katerega družina ni šla na Božjo pot k sveti veži. Bojte se Boga, in vedite, da je mogočen kaznovalec. Božja pot naj je v znanih mesecih-). Kdor hoče v (eh Božjo pot nastopiti, naj se zdrži ženske, vse krivice in vsega prepira na poti. Dobro pa, ki stori, v6 Bog. Previdite se tudi s potrebnim za potovanje, toda kar jo najpotrebniše, je — pobožnost; zato častite me vi, ki ste dobrega srca. Tudi ni pregreha, če si dobička prosite od Gospoda svojega3). — Ko z jakimi koraki s hriba Arafat4) pridete, mislite na Boga na svetem kraji, in pomnite, da vam je dal nauk dobrodejen, in da ste prej med zmotene spadali. Zato hodite urnega koraka, kakor drugi hodijo in Boga prosite milosti, zakaj on je usmil jen. Ko tedaj svete običaje zvršite, mislite na Boga, kakor mislite na očete svoje — da, še bolj mislite na nj. Ce te o vojski meseca Harama prašajo, odgovori jim: Hudo je se ta mesec vojskovati; pa od poti Božje odstopiti, njega in sveti tempelj njegov zatajiti, in ljudstvo njegovo iz njega odganjati, je še veliko hujše. Skušnjava B) je še hujša ko vojska. Ne bodo nehali ne bojevati sc z vami, dokler se jim ne ponese, od vere vaše vas odvrniti. Kdor izmed vas od vere svoje odstopi in ko nevernik umrje, tistega dobra dela ostanejo na tem in unem svetu brez plačila. Peklenski ogenj je delež njegov, in vekomaj bo v njem ostal. Tisti pa, ki verujejo, se izselc in bojujejo za vero božjo, si smejo svesti biti usmiljenja Božjega; zakaj Bog je spravljiv in usmiljen. Tudi o vinil in igri te bodo prašali. lleci jim: v obojem je hudo pregrešenje, pa tudi korist ljudem; vendar pa je pregrešenje veče od koristi. Ce te prašajo, koliko milodarov imajo dajati, reci jim: kar vam je odveč. To zapoved vas je Bog učil, da se spomnite tega in prihodnjega sveta. (3e te prašajo o ponašanji do sirot, reci jim: Najboljše je, milostljivim do njih biti. Hočete premoženje svoje z njihovim mešati? Vsaj so bratje vaši. Bog ve razločiti ') Po opravljenih vseli običajih Božje poti je bila navada striči so. Ko pa kdo le daritev pošlje , mu prepoveduje Mohamed lase si striči, dokler daritev do altarja ne pride. -) Meseci ti so: Sehevval, Dhulkada in D h u 1 h e d s c h a. ■') To je , če iščete na Božji poti ob enem tudi dobička v kupčiji. *) Arafat je neka gora blizo Meke, ki je Arabčanom sveta. r>) Na Božji poti koračijo Moslemi prav urno. °) To je, skušnjava k molikovanji je še uovarniša, ko vojska v tem svetem mesecu. krivičnega od pravičnega, in čc hoče, vas lahko ostraši zastran tega, zakaj on je mogočen in moder. Ne jemajte molikovavbe za ženo, dokler verna ne postane. V resnici, verna sužinja je boljša od proste molikovavke, če se vam tudi še tako jako dopada. Ne omožite tudi nobene z molikovavcem, dokler veren ne postane; zakaj veren suženj je boljši ko prost molikovavee, in če se vam tudi še tako jako dopada Ti vas kličejo v peklenski ogenj, Bog pa v raj in k odpuščenji grehov po svoji volji. On kaže ljudem čudeže svoje, da pomnijo na-nj. Mati ’) naj doji otroke svoje dve celi leti, če oče hoče, da naj je dojenje popolno. On pa je dolžen ji po pravednosti hrano in obleko dajati. Nihče pa ni prisiljen čez zmožnost svojo delati. Ne oče, ne mati se ne^ moreta gledd otroka k temu siliti. Dodič a) ima enake dolžnosti. Ce hočeta otroka po vzajemnem porazumnjcn ji J n posvetovanjem pred tem časom odstaviti, nimata greha o tem. Ce hočete, smete tudi dojico za otroka najeti, če ji le plačilo, za katero ste se zmenili, pravedno dajete. Bojte se Bnga in vedite, da Bog vd vse, kar delate. Če umrjete in žen zapustite, morajo one štiri mesece in deset dni čakati. Ko ta čas preteče, ni greli, če samosvojno po pra vednosti ravnajo. Bog ve, kaj delate. Tudi ni greh, če že pred tem časom kakošni ženi zaročenje ponujate, ali ta namen še v prsih skrivate; zakaj Bog vč vendar želje vaše. Ne zaročujte se pa skri-vej ž njimi, ali vsaj le s čistimi besedami; poroke pa ne imejte pred določenim časom; vedite , da Bog v6, kar se godi v srcih vaših, zato varujte se dobro. Vedite pa tudi, da Bog je milostljiv in blag. Tudi ni greh od žene sc ločiti, če se je niste še dotaknili, ali ji ne še kakošne zapuščine zapisali, vendar pa morate pri tem , bogati in ubogi, vsak po okoljščinah in pravednosti ji za živež skrbeti. To je pravičnim dolžnost. Ce kdo izmed vas umrje in zapusti žen, naj jim določi živež za celo leto, in naj se ne preženejo iz hiše. Jo zapuste prostovoljno, nimate greha o tem, če po pravednosti same s saboj ravnajo. Bog je vsegamogočen in čez vse moder. Tudi ločenim ženam morate 'po pravednosti živeža dajati, kakor se spodobi pobožnim. To vam je dal Bog v jasni zapovedi, da spoznate. Niste pogledali še na tiste, ki so zapustili stanovališča svoje — na tisuče jih je bilo — iz straha;l) pred smrtjo? Bog jim je djal: Umrite! Nato jih je ') Tu jo govor o ločeni ali izpuščeni ženi. 2) Dedič pomeni tu tudi varuha ali oskrbnika. ■'*) Razlagavei pripovedujejo basen: Izraelci so zapustili iz stralni pred kugo stanovališča svoja in se podali v neke ptuje kraje. Tara pa jih je Bog usmrtil, Cez tri ali osem dni grč prerok Eeehiel todi mimo in ko mrtve vidi, prosi Boga, da jih spet oživi, toda vedno so znamenje smrti na seboj nosili. To basen so si skovali razlagavci iz Eeehiela 7, 1 — 10. spet oživil; zakaj Bog je milostljiv do ljudi; pa največ ljudi mu tii hvaležnih za ito. Bojujte se za vero Božjo, in vedite, da Bog vse sliši in vč. Kdo hoče Bogu posojila dati na dobre obresti?1) Mnogovrstno podvojeno mu ga povrača. On stegne roko in jo zopet skrči2), in k njemu se bote enkrat vrnili. Odlomek iz 4. sure Koranove, razodete v Medini. V imenu Boga čez vse usmiljenega! O ljudje ! bojte se Boga, ki vas je stvaril iz enega moža 3) in iz njega ženo njegovo4), in napravil iz obeh mnogo mož in žen. Častite Boga, ki ga eden za druzega molite, in spoštujte mater, ki vas je porodila, kajti Bog čuje nad vami. Dajte sirotam premoženje njihovo, in ne zamenjujte slabega za dobros), in ne tratite premoženja njihovega v prid svojega, zakaj to je velik greh. Ce se bojite, da ne bi mogli do sirot pravični biti, vzemite si, kakor se vam zdi, eno, dve, tri, k večem štiri žene. Se bojite pa tudi tako še, da bi ne mogli pravični biti, vzemite si le eno, ali živite s sužnjami, ki ste jih pridobili0). Tako vam bo lože, od pravega ne zaiti. Dajte tudi prostovoljno ženam njih juterno. Ce vam prepustijo pa kaj od nje iz lastnega nagiba, jo vživajte veselo in koristno. Slaboumnim ne dajajte premoženja, ki vam ga ju Bog v obranjenje njihovo podelil —- v roke , ampak hranite jih ž njim, in oblačite jih, in govorite prijazno ž njimi. Skušajte sirote, dokler ne dosežejo starosti ženitve ') ; najdete na to, da so sposobne se same vladati, izročite jim premoženje njihovo; toda, ko dorastejo, naj se nikar naglo in zapravljivo ne povžije. Bogati oskrbnik naj se varuje jim kaj vzeti, ubogi naj vživa od njih premoženja po meri pravednostiN). Ko iim premoženje izročate, vzemite prič k temu; zakaj Bog tirja ocigovor za to. Moškim grč del tega, kar ‘) To je, kdor z denarom dobro dela, posujuje, tako reei, Bogu na dobre obristi. -) To je, darljiv jo po blago voljnosti svoji, in vzame zopet posvetno blago. a) Namreč iz Adama. 4) To je, Evo. •’’) To je, ne polastujte se njih dobrih reči’ dajaje jim slabejše za-uje. Ij e sužinj ne jemati; zakaj Bog je usmiljen. To vam hoče Bog naznaniti in vas voditi po izgledu tistih, ki so pred vami živeli4), in vam milostljiv biti; zakaj Bog je vsevedejoč in čez vse moder. O verni! ne zapravljajte premoženja svojega za neeiinerno, drugače ko v kupčiji z vzajemnim dovoljenjem. Ne bodite samo-morivci, zakaj Bog je usmiijen do vas. Kdor pa to pregrešno in krivično stori, se mora v peklenskem plamenu peči. Ne poželjujte tega, kar je Bog temu ali unemu med vami posebno podaril. Mož bo prejel, kar zasluži, ravno tako žena; prosite tedaj milosti Božje; zakaj Bog ve vse. Vsakemu smo dali rojakov, ki lahko podedovajo, kar stariši in rojaki zapuste; ste pa storili s kom pogodbo o tem, mu morate delež njegov dati; zakaj Bog je priča vseh reči Možje naj imajo prednost pred ženami, ker je tudi Bog une pred temi s prednostmi oblagodaril, in tudi ker ime te redijo. Poštene žene naj bodo tedaj ubogljive in molčeče, da jih tudi Bog varuje. Tiste žene pa, o katerih se bojite, da bi vus s ponašanjem svojim jezile, svarite, zdržujte se od njih, zaprite jih v hrame njihove, in kaznujte jih. So vam pa pokorne, ne iščite prilike, jeziti se na nje ; zakaj Bog je visok in veličasten. Se bojite ločitve jned zakonskimi, naročite srednikom iz njegove in njene rodbine, in hočeta potem zopet mirno edinost, jima bo Bog dobrotljiv ; zakaj on je vsevedejoč in čez vse moder. Častite le Boga samega, in ne stavite mu nobene stvari na stran, in bodite dobrotljivi do sta-rišev, do sorodnikov, do sirot, do ubogih, do soseda svojega, naj vam *) Sužnje 30 se zato mehkeje kaznovale, ker so bile slabeje izrejene, -) To je, po naukih poprejšnjih prerokov. je bliženj ali tuj '), do vernih prijateljev svojih, do popotnikov in do sužnjev svojih, zakaj ošabnih in prevzetnih ne ljubi Rog. Skopi in taki, ki tudi drugim skopost svetujejo, in zakrivajo to, kar jim je Bog od svoje dobrote v delež dal, so neverni, in za nje je sramotna kazen določena. Tisti, ki s premoženjem svojim dobro delajo, le da jih ljudje vidijo, in ne verujejo v Boga in v sodni dan, imajo Satana za tovarša, in on je hud pajdaš. Kolika blaženost pa bi jih čakala , ko bi verovali v Boga in v sodni dan , in dajali ubogajmo od tega, kar jim je Bog dal, ker je B^g vsevedejoč! V resnici, Bog ne dela nikomur krivice, še toliko ne , kolikor jo mravlja težka; pri dobrem delu pa podvojuje plačilo, in daje po dobroti svoji veliko povračilo "). Kakošna bo z nevernimi, če sami priče iz vsakega naroda zoper nje kličemo? In s tem ljudstvom, če te na pričo zoper nje pozivamo? Tisti dan bodo želeli neverni in tisti, ki so se zoper poslanca n jegovega puntali, da naj jih zemlja zagrne; pa pred Bogom ne morejo ničesa skriti. O verni! ne molite v pijanosti, dokler zopet ne veste, kaj govorite 3j. Ce ste bolni, ali na poti, ali pri potrebi svoji, in ne najdete vode, vzemite drobnega peska in odrgnite obličje in roke ž njim, zakaj Rog je dobrotljiv in spravljiv. — Nisi pazil na tiste, kateri so del pisma prejeli4)? Oni prodajajo le zmoto in hočejo, da odstopite od prave poti; pa Bog pozni sovražnike vase, in Bog je dostojen varuh in pomočnik. Nekateri izmed Judov premikajo besede iz njih pravega mesta s), in pravijo: Slišali smo, in vendar ne ubogamo. Slušaj sedaj ti nas, kar vendar ne razumeš, in glej na nas. Dvoumno govori njih jezik in — psovanje zoper vero. Ko bi pa djali: slišimo in ubogamo, slušaj tudi ti in glej na nas. V resnici, to bi bilo boljše za-nje in resničniše; tako pa jih Bog kolne zaradi njih vernosti. Le malokateri izmed njih bodo verni postali. ') To je, naj jc vaše vere ali ne. 2) To je, dobro sc plaeujo čez zaslugo , hudo pa kaznuje le po pravici, kakor zasluži. ;l) To je učil Mohamed pred, ko jc vino prepovedal. 4) Namreč na Jude in njih rabine. 5) Namreč v svetem pismu, zlasti take, ki sc po Mohamedu nanj nanašajo. Državna in narodna imena. Spisal Josip Stari. Ko so prijatelji omike sprevideli, da se niti mali narodi ne morejo drugače izobraziti, nego na podlagi maternega jezika, so ob enem tudi sprevideli, koliko prednosti imajo veči narodi pred manjšimi. Koliko težav morajo mali narodi premagovati, da ne zaostajajo za drugimi omikanimi narodi, so najbolj čutili hrvatski in slovenski rodoljubi, ko so zanemarjenemu svojemu ljudstvu jeli v narodnej knjigi podajati tolikanj potrebne duševne hrane. Cisto naravno je bilo torej , da se je v njih obudila plemenita želja po skupnem književnem jeziku vseh južnih Slovenov. Da bi pa to duševno edinost sorodnih bratov vezala tudi neka vnanja oblika, je ime starih Ilirov in nekdajne rimske pokrajine Ilirije imelo postati splošno narodno ime za Hrvate, Srbe in Slovence. Od Triglava do Balkana se je od dno do dne množilo število navdušenih Ilirov, ki so vsi hrepeneli po večej narodnej omiki. Toda kmalu je minula doba ilirska, ki je lepo razorala zapuščeno narodno ledino ter posejala mnogo dobrega semena. Z dobo ilirsko zamrlo je ob enem tudi njeno ime. Ko je pa posejano seme jelo lepo poganjati in je napočila nova zrelija doba v kulturnem življenji bratovskih narodov na slovenskem jugu, se je iz novega porodila želja po skupnem narodnem imenu. Namesto Ilirov jeli smo se zvati Jugosloveni. Navdušenje za idejo jugo-slovensko je obrodilo mnogo lepega sadu, ali novo ime se nikakor ni moglo prav vkoreniniti. Kaj je temu vzrok? — Najbolji odgovor na to nam daje zgodovina, ki nas uči, kako so postala narodna imena. Podlaga vesoljnega narodnega razvijanja je dobro vravnana država. Dokler se človeški rodovi niso združili v državne zaveze, nikakor niso mogli stalno napredovati , kakor nas jasno uči zgodovina vseh ljudstev. To so omikani narodi že v starem veku sprevideli ter so utemelitelje svojih držav tolikanj cenili, da so jih po smrti bogovom prištevali. Navadno so se potem plemenska imena popolnem pozabila, a državno ime je postalo narodno ime VBeh ljudstev, ki so se zvezali v eno državno družbo. Cem bolj so se države razvijale, tem bolj so ginila imena nekdanjih rodov. Ozrimo se n. pr. na stare Grke. Znano jc, da so to ime tujci dali slavnemu narodu, ki se je v starodavnih časih ločil na premnogo plemen in ni imel skupnega imena. Med raznimi plemeni so se s časom najbolj odlikovali Heleni, ki so kot omikani brodarji in trgovci po bregovih in otocih egejskega morja utemelili mnogo mest in držav. Helensko ime je postalo tako slavno, da je čem dalje bolj potemnjevalo starejša imena in naposled so se vsi Grki ponašali, da so Heleni- O najstarejših zgodbah Helenov sicer nimamo družili poročil, nego praviiee; ali ravno te pravlice najbolj poveličujejo tiste može, ki so utemelili prve grške države in mesta. Tako n. pr. je Mino j baje uteraelil državo na Kreti; Danaj je sezidal grad Argej, središče Argolide; Kekrop je v Ateni sezidal stari grad Kekropijo ter postal utemeljitelj atenske države; Kadem je s kadmejskim gradom položil temelj tebanjskej državi, itd. Stari Heleni so torej dobro vedeli, da so države prvi pogoj človeške omike. Toda ker Heleni niso utemelili ene same velike države na Grškem, jeli so se prebivalci posameznih, zlasti večih držav šteti kot poseben rod; a,,helensko" ime ni kot narodno ime nikdar dobilo toliko veljave in moči, kakor pozneje ime „Riml)anov.“ Spartanci niso pozabili, da so dobskega rodu, pa so se le ponašali s spartanskim imenom; in celo njim podložni periojki so se rajši po deželi zvali L a k e d a j m o n c i, nego Ahajci, kar so po krvi bili. Ravno tako so Atenjani redko kdaj omenjali, da so Jonjani, marveč sovse poprijeli imena državo, v katerej so postali slavni in mogočni. Ce tudi so se vsi omikani Grki zavedali svojo skupne narodnosti helenske, vendar ni bilo med njimi nikdar stalne in trdne zveze, ampak tista država, ki je po svojej političnej ali kulturnej muči bila prva, je nad ostalimi imela neko vodstvo. Pri Grkih so torej stara plemenska imena kmalu izginila, in le ime omikanih Helenov se je ohranilo in postalo splošno ime vsega nwroda; ali zraven tega narodnega imena postala so državna imena čem dalje močnejša. Ko bi se bili pa vsi Grki kdaj zedinili v eno edino državo, bi ime te države gotovo postalo narodno ime vseh Grkov, a Helenov bi se ne omenjalo več. Naj-bolji dokaz za to našo trditev je rimska zgodovina. Tudi Rimljani začenjajo najstarejšo svojo zgodovino z Romu lom, ki je baje utemelil rimsko državo. V tej izmišljenej pravlici je vsaj to historična resnica, da pred utemeljenjem Rima niti ne moremo govoriti o Rimljanih. V Italiji so tadaj živeli raznoteri narodi, ki so nekateri po številu, drugi po omiki bili mnogo močnejši in veljavniši , nego Latini, od katerih so se pozneje ločili Rimljani. Rilo je celo že misliti, da se bodo Latini do dobrega izgubili med mogočnimi svojimi sosedi, kajti že se je latinski rod v južne j Italiji popolnem vdal ondi naseljenim Grkom, od katerih je sprejel novi jezik in nove navade. Od severja je La-tincem čem dal je veča nevarnost pretila od omikanih Etruščanov, ki so sloveli kot dobri brodarji, trgovci, obrtniki in umetniki. Etruščani so celo za nekoliko časa Latine že spravili pod svojo oblast ter so na njihovej južnej meji, v Kampaniji, utemelili dvanajst svojih naselbin. Še nevarniši in trdovratniši latinski (a pozneje rimski) nasprotniki pa so bili krepki s a bel s ki hribovci, ki so stanovali po gorah vzhodne Italije. Ko so se Sabelci bili že jako pomnožili in se po domačih hribih niso mogli več vsi preživeti, zahajali so v sosedne dežele ropat. Od teh napadov so največ trpeli Latinei , ki so od male svoje dežele morali Sabelcem prepustiti mnogo lepih krajev, pa še niso bili varni pred njimi. V tem je iz male latinske trdnjave ob reki Tiberi nastala dobro vravnana rimska država, ki je najprej sorodne Latince vzela pod svojo hrambo, na to pa po malem spravila vse talijanske narode, druzega za družim, pod svojo oblast. Minulo je nekoliko stoletij in v Italiji nihče ni več vedel za Etruščane; pozabljen je bil nekdaj nevpogljivi sabelski narod, pozabljeni omi- kani Grki, da ne omenjamo manjših rodov. Po vsem dolgem Apeninskem polotoku so tadaj stanovali le mogočni Rimljani, v katerih se je vtopilo še mnogo družili narodov takraj in onkraj Alp in Pirinej. A kaj je provzročilo to čudno spremembo? — Nič druzega nego to, da je nekoliko latinskih srenj ob do-lenjej Tiberi utemelilo krepko državo, kakoršne nisi našel po vsej ostalej Italiji. Grki so v južnej Italiji utemelili mnogo mest in imeli so v svojej oblasti več zemlje, nego v lastnej domovini ; ali med njimi ni bilo nikdar prave sloge , ampak vedno se je mesto z mestom vojskovalo, in tako je južna Italija, ki se je že zvala velika Grška, postala rimska. Tudi K t r u-ščani so bili slavni in mogočni, ali niti med njimi ni bilo nobenega državnega edinstva, ampak imeli so le nekake verske zaveze. Se slabejše pa so bile zaveze med s a b e 1 s k i m i rodovi, ki so drug od druzega čisto ločeni živeli in niso niti mest imeli. Še le proti koncu svoje samostalnosti, ko je bilo že prepozno, so se skupno upirali rastočej rimskej sili, katerei pa že več niso bili kos. Tako je ime nekdaj majhene rimske države postalo ime velicega in slavnega rimskega naroda. To nam jasno kaže, da je krepka država najbolji porok za obstanek in napredek vsacega naroda. Tudi zgodovina srednjega veka nas isto uči. Oglejmo ti samo dva najmogočniša naroda, Nemce in Francoze. Stoletja so se Nemci bojevali z Rimljani, ali niso jih mogli užugati, ker niso imeli niti državnega, niti narodnega edinstva. Razdrobljeni so bili na mnogo in mnogo malih plemen , ki je vsako imelo svoje po- sebno ime. Komaj pa se je po več plemen jelo združevati v več o zavezo, postali so zmagoviti. Tadaj pa so začela tudi že giniti imena malih plemen, a na mesto njih so se vkoroninila zave zna imena (Franki, Alemani, Sasi,^Goti), med tem ko splošnega imena Nemci niti takrat niso poznavali. Se veče spremembe so nastale vsled preseljevanja narodov po razdejanji zahodnega rimskega cesarstva. Iz narodnih zavez postale so nemške države po vseh krajih propalega rimskega cesarstva. Nemštvo se v teh krajih nikjer ni moglo stalno ohraniti, kajti rimsko ljudstvo je po številu in po omiki jako presegalo nove svojo gospodarje , s katerimi se je pomešalo v novo ljudstvo. Ime nove države je ob enem postalo tudi narodno ime novih državljanov. Tako se je n. pr. majheria fr a n a (S k a država ob dolenjej Rajni po malem raztegnila prek cele stare Galije. Prebivalci te dežele niso bili več niti Rimljani niti Nemci, ampak postali so novi narod , ki se po svojej državi zove francozki. Nemci, ki so ostali v starej svojej domovini med Rajno in Labo, so sicer ohranili svoj narodni jezik , ali stara plemenska imena, kterih je nekdaj bilo brez števila, so izginila in vsi rodovi se sedaj zavedajo skupne svoje narodnosti. To narodno edinstvo pa so Nemci le zato dosegli, ker jih je močna vladarska sila združila veno edino veliko državo. Na britanskem otoku naselilo se je mnogo različnih ljudstev, in vendar so se vsa njihova imena izgubila, ohranilo pa se je le ime A n g 1 o - S as o v , ki so položili temelj krepkej a n-gležkej državi, po katerej se vsi prebivalci zovejo Angl e ž i. Sedaj nam je jasno, zakaj da sc Slavjani dele na toliko različnih narodov. Zato namreč, ker niso nikdar vsi bili združeni v eno edino državo. Dandanes so si omikani ljudje vseh slavjan-slcih narodov sicer svesti, da so Slavjani; ali slavjanslco ime pri Slavjanih le nima tiste moči in veljave, kakor jo ima nemško pri Nemcih. Ožje narodno i m e je močnejše, in je tudi pri Slavjanih največ postalo od državnega imena. Da vidimo ! Do preseljevanja narodov Slavjani niso imeli držav, ampak slobodno so živeli po današnjih poljskih in ruskih ravnicah razdeljeni na premnogo manjših in večih plemen. Ko je po smrti strahovitega Atile razpala silna hunska država, so se raznoteri narodi zopet oslobodili in innogo slavjanskih rodov se je takrat jelo seliti proti zahodu in proti jugu. V današnjej Češke j seje tadaj naselilo več različnih slavjanskih plemen, od katerih so se neka imena v zgodovinskih poročilih ohranila do današnjega dneva. Ob Veltavi in Berounki stanovali^ so Čehi, okoli današnjega Heba bivali so Sedličani, okoli Žatca Lučani, okoli Ljutomeric L e muzi, pri Melniku Pšovani, pod krkonoškimi gorami Hrvati, pri Časlavi Z 1 i č a n i , pri Budjejovicih D u d 1 e b i, itd. Vsako pleme živelo je čisto za se in je imelo svojega posebnega vojvodo. Se le potem, ko jim je čem dalje veča nevarnost od Nemcev pretila, jeli so sc vsi rodovi skupaj braniti, a za vrhovnega poveljnika so si navadno izvolili vojvodo češkega plemena. Češki vojvoda je odslej čem dalje imenitniši postajal, dokler ga niso naposled vsi vojvode priznali za svojega skupnega kneza. Če je pri kakem sosednem plemenu izumrla vojvodova rodovina, znal si je knez ondi pridobiti neposredno oblast, bodisi da je bil prejšnjim vojvodam po ženi v rodu, bodisi da so ga ple- menske starešine izvolili za svojega vojvodo. Tako se je po malem manjšalo število vojvod; kneževa moč pa je od dne do dne rasla. Konečno pa je knez zadnje vojvode s silo premagal ter jim vzel njihovo oblast. Sedaj je knez bil edini gospodar nad vsemi rodovi, katere je združil v eno državo. Ime češkega plemena, v katerem so kneževi predniki obnašali vojvodsko oblast, postalo je ime nove države ter po njej tudi narodno i in e vseh čeških S 1 a v j a n o v. Ko so pozneje češki vladarji svojo moč razširili tudi črez S 1 e z k o , Moravsko in severno ogersko, so prebivalci vseh teh dežel v širjem pomenu besede postali Cehi. Toda, kakor je politična zveza teh dežel s Češko bila slaba in nestalna, tako je tudi narodno češko ime v teh krajih še dandanes slabejše, nego v samej Ceškej. Morava ni in S 1 e-zijani se radi drže imena svojih dežel; severni Ogri pa, ne imajoči lastne pokrajine, zovejo se S 1 o v a c i ali Slovenci, kar je le druga forma za splošno ime ,,Slavjani“. Trditi smemo torej, da je ime sedanjih Cehov nastalo od države češke , akoprem se je v starodavnih časih tudi malo pleme tako imenovalo. Hrvati so že v starej svojej domovini za tatranskimi gorami bili jako razširjen in mnogoštevilen narod. V početku sedmega stoletja preselili so se na balkanski polotok ter so najprej ob jadranskem morji utemelili prvo, a potem med Savo in Dravo drugo hrvatsko državo. Ge tudi je jako verjetno, da so se s Hrvati, ali morebiti pred njimi, tudi nekateri drugi slavjanski rodovi naselili v današnjej Hrvatskej, število Hrvatov je le moralo biti največe ter so ravno oni bili tisti kulturni element, ki je vsa svobodna plemena združil v državno zavezo. Tu je narod po sebi okrstil državo, ali zato je država narodno ime ukrepila in razširila nad vsemi ostalimi slavjanskimi plemeni, ki so se morebiti s Hrvati v istej deželi naselili. Tudi Hrvatom je torej bila država glavni vzrok njihovega obstanka in na-p r e d k a. Tisti hrvatski rodovi, ki so ostali za Tatrami ali se z drugimi plemeni v druge kraje preselili, so staro svoje ime za-menili z imenom novih držav. Malo prej smo n. pr. omenili, da so se neki Hrvati naselili v Ceškej, bilo pa jih je tudi po Ruskem in drugod. Zraven Hrvatov naselili so se nekoliko pozneje Srbi, ki so tudi že v starej svojej domovini bili mnogobrojni narod. Kakor pri Hrvatih je tudi pri Srbih narodno ime ostalo državno ime. ioda državno edinstvo ni bilo pri Srbih tako trdno, kakor pri Hrvatih, in to je jako slabelo njihovo narodno moč v vsakem obziru. Ob reki Labi se ježe v trejem stoletji naselilo mnogo raznoterih slavjariskih plemen; ali živeči v vednem razporu med seboj, niso nikdar utemelili n o b e n e d r ž a v e , in tako je rod za rodom poginil pod silo pritiskajoče nemške države. Dandanes so že vsi ponemčeni, lo nekoliko lužičkih Srbov se je ohranilo, ali niti njih ne bi bilo več, ko se ne bi bili v srednjem veku pridružili č o šle e j državne j zavezi. Polabski Slavjani so nam torej zopet jasen dokaz, da je država prvi pogoj obstanku in razvoju vsacega naroda. Že ob času hunskega gospodstva jeli so se slovenski rodovi iz današnje Ruske seliti proti jugu na dolenjo Donavo, ki so jo kmalu tudi prekoračili. V teku VI. in VIL stoletja so zasedli vso zemljo od Donave do Balkana, pa šli so tudi prek balkanske gore ter se nastanili po Trakiji in Makedoniji. Kakor v starej svojej domovini, tako so tudi tu živeli razdeljeni na plemena, a priznavali so vrhovno oblast bizantinskih cesarjev. V tem so v drugej polovici sedmega stoletja uralsko-čudski Bolgari prihrumeli čez Donavo ter vse Slovene do Balkana spravili pod svojo oblast. Gospodujočih Bolgarov po številu ni bilo mnogo, ali bili so jako divji in boja željni. Sloveni so se jim sicer vdali, ali po številu in po duševnih svojih zmožnostih so jih jako presegali. Bolgari so se po malem v vsem svojem življenji jeli nehote bližati omikanejšim Slovenom, in čez dve sto let ga ni bilo več razločka med obema narodoma. Bolgari so se poprijeli slovenskih šeg in navad, naučili slovenskega jezika ter se dali pokrstiti; Sloveni pa so se po svojih gospodarjih zvali Bolgari. Vidimo torej, da niti veča omika ni mogla Slovenom ohranili njihovega narodnega imena, marveč so morali sprejeti ime tistega ljudstva, ki jim je državo ustrojilo. Slavjani ob reki Visli in Odri so dolgo časa bili brez državne zaveze in brez skupnega narodnega imena. Vsako pleme je živelo čisto za-se. O starej zgodovini teh Slavjanov ohranile so se le pravlice; toliko pa je gotovo, da so Lehi (okoli Gnezdna in Po-znanskega) položili temelj večej državi. Med rodovi, ki so vstopili v novo državno zavezo, bilo je Poljanov po številu največ, in zato se je ta država zvala Poljska; vendar pa sc niti ime utemeljiteljev ni izgubilo, kajti Poljaci, zlasti plemenitaši, se še dandanes radi ponašajo, da so loškega rodu, če tudi je težko reči, kaj je to ime sprva pomenilo. Nekateri menijo, da so Lehi bili neko slavjansko pleme, drugi pa trde, da je to ime pomenilo ple-menitaški stan. Vsakakoje poljsko ime šele po utemoljenji države postalo splošno ime vseh ondotnih Slavjanov. Najdalje so Slavjani na današnjem Ruskem živeli brez državne zaveze. Razdeljeni na mnogo manjih rodov niso mogli odbijati napadov raznih tujih narodov, pred katerimi so mnogo trpeli. Pomanjkanje državnega reda so posebno čutili N o vgo r o d j a n i, ki so za svojo jako razširjeno trgovino pogrešali varnih potov in družili koristnih naprav. Ker pa med njimi ni bilo sloge, pozvali so iz Skandinavije Varjago-Ruse, ki naj bi jim prišli vredit državo. Na to je 1. 862. varjago-ruski knez Rurik prišel v Novgorod ter položil temelj no vej državi, ki se po njem zove Ruska. Rurik je najprej sosedna plemena okoli Novgoroda pokoril svojej oblasti, ali njegovi nasledniki so državne meje hitro dalje razširjevali, dokler niso združili vseh vzhodnih slavjanskih rodov, ki se sedaj vsi po svojej skupnej državi zovejo Rusi. Da so državna imena močnejša od narodnih, vidimo celo pri nas Slovencih. Dandanes ježe dognana stvar, da Slovenci pred svojim prihodom v alpinske kraje niso bili vsi enega rodu, niti so se vsi ob enem naselili v svojo današnjo domovino. Med 1. 592.-595. so brž ko ne prvi slovenski rodovi prišli v naše gore, kjer so se lože branili proti divjim Avarom, nego po ravnicah do-lenje Donave. Ker je pa proti koncu šestega in na početku sedmega stoletja nastalo splošno gibanje med Slavjani, ki so pred surovimi A vari bežali proti jugu, je jako verjetno, daje bila selitev Slovencev v jako tesnej zvezi s sclenjem Hrvatov in Srbov, kateri so tudi po jeziku naši najbližnji bratje. Kakor je verjetno, da so nekateri slovenski rodovi pred dohodom A varov stanovali ob dolenjej Donavi, tako je tudi gotovo, da so drugi še le za avarske dobo bežali iz stare svoje zatatranske domovine, kar nam najbolje dokazuje v pismih srednjega veka večkrat omenjena hrvatska naselbina na današnjem Štajerskem med Knittelfeldom in Ljubnom. Dandanes pa so slovenska narečja jezikoslovcu najbolji dokaz , da so sedanji Slovenci potomci raznih slavjanskih plemen. Slovenci torej od starih časov nismo mogli imeti skupnega narodnega imena in ga niti nismo imeli. Nemci so, kakor druge Slavjane, tudi nas navadno zvali V in de; a mi sami se še dandanes imenujemo Slovence, kar je samo druga oblika za splošno ime ,,Slavjan.“ Kakor Slovakom, tako tudi nam Slovencem manjka špecijalnega narodnega imena zato , ker nismo združeni v posebno državo ali vsaj v upravno pokrajino. Dokler smo Slovenci imeli svojo kneževino, zvali so nas Korotane, Gorotane ali Korošce, in to ime bi bilo gotovo postalo tudi naše narodno ime, ko bi se bila korotanska kneževina obdržala. Najbolji dokaz tej našej trditvi je sedanja vojvodina Kranjska. Kranjska je edina dežela, v katerej živ6 sami Slovenci, in res je ime „Kranjec“ in „kranjsko“ bilo do najnovejšega časa tudi narodno ime prebivalcev kranjske dežele. Ko bi bil kdaj kaki notranjo-avstrijski vladar slovenski del Štajerske in Koroške združil s Kranjsko, bi sc sedaj gotovo vsi Slovenci zvali Kranjci. Iz tega vidimo, da je celo ime male Kranjske , ki je le politična upravna pokrajina, močnejše od narodnega slovenskega imena, ki se dandanes premnogim Kranjcem preseda. Po vsem tem, kar smo do sedaj naveli kot dokaz za našo trditev, da so državna imena močnejša od narodnih, nam ne bode treba dolgo ugibati, zakaj da se niti „ilirsko“ niti ,,ju- Letopis 187(i. III. 12 goslovensko“ ime ni moglo utrditi. Nc jedno, ne drugo namreč nima prave historične podlage. Nekadanja Ilirija je sicer res obsegla naSe kraje, ali takrat so drugi narodi v njej živeli in preseljevanje narodov je ravno v Iliriji do dobr ga izbrisalo več sled rimske pokrajine. Sedanji prebivalci zahodnega balkanskega polotoka niso nikdar bili v nobenej dotiki z rimsko Ilirijo, še man je pa s starimi Iliri. Pod imenom ,,jugosloveni“ pa se sploh razumevajo tisti Slavjani ali Sloveni, ki stanujejo v južnej Evropi. V teni pomenu nam ,,jugoslovenskega“ imena nihče ne more odrekati, dokler bomo v sedanjcj svojej domovini živeli; sicer pa to ime nima nobene historične, niti politične podlage. Nikakor torej ne moremo zahtevati, da bi se Hrvati ali Srbi odrekli svoji individualnosti, ki se naslanja na slavno preteklost in dobro utrjeno državno pravo. V novič oživljena srbska država je najbolji porok za duševni in telesni razvitek srbskega naroda, kakor nam najnovejše dogodbe jasno pričajo. Ilrvatsko ime pa je v zgodovini evropejske civilizacije zapisano z zlatimi pismenkami. Trikrat že so si Hrvati pridobili neumrlih zaslug za razvoj in napredek človeštva. Prvič so razbili moč divjih Avarov v južnej Evropi ter zavarovali bizantinsko cesarstvo: v trinajstem stoletji so slavno premagali grozovite Mongole; a konečno so cela stoletja s hrabrimi svojimi prsi srednjo Evropo branili proti največemu sovražniku krščanske civilizacije — proti Turkom. A tudi za habsburško dinastijo so si Hrvati vsikdar pridobili velikih zaslug. Hrvati so bili prvi, ki so 1. 1712. v zagrebškem deželnem zboru tudi ženskej krvi habsburškega roda podelili pravico naslc-dovanja, in še le na podlagi tega sklepa je Karlo VI. izdal pragmatično sankci jo, ki je temelj celokupne avstrijsko-ogerske monarhi je. To slavno ime bode narod vedno imel. Hrvati in Srbi se bodo na podlagi svojega državnega prava in svoje historične individualnosti najlože in naj-brže dalje razvijali, in njihove duševne in telesne pridobitve bodo potem gotovo tudi nam koristile. Ravno tako bomo mi sebi in ostalim južnim Slovenom največ koristili, če se bomo na temelji naše slovenske individualnosti po naravne j poti dalje razvijali ter se pri tem vedno ozirali na razvoj naših sosednih bratov. Da si se bomo v književnem jeziku prej ali slej gotovo zedinili z najbližnjimi nam Hrvati, vendar bomo po imenu ostali Slovenci, kakor bodo Hrvati ostali Hrvati, dokler bodemo politično ločeni. Ko bi nas pa kdaj kak srečen slučaj združil v eno upravno pokrajino, tedaj si ne bodemo iskali novega skupnega imena, ampak vsi bomo postali — Hrvati. Ce se bodo Hrvati in Srbi kdaj politično zedinili in če se bo kateri teh dveh najbližnjih narodov drugemu nasproti odrekel svoji individualnosti, tega ni mogoče naprej sklepati. Sicer sta pa ta dva naroda itak duševno združena istim knji- ž e v ni m j e z i koin ; a kadar bodo jenjali nesrečni prepiri zarad imena, in bo Hrvat ostal Hrvat, Srb pa Srb, takrat bo zveza med jugoslovcnskimi brati veča, nego bi si jo najbolj navdušeni jugoslo-venski idealist kdaj mogel v teoriji misliti. Pavel Miliajlovič Leontjev. (Životopisna črtica.) /loBoar.iio ji,hkoto itpa^oio 11 6e:tyMi.eMri» OKpyjKeirr> Eopojica Kp'fenKofi ji Oopooio. X oMiu;o in,. G. april 1875. leta pisal se bo v zgodovini umstvenega razvitja naroda ruskega velikimi, črnimi črkami z velikim črnim okvirom — omenjenega dne umrl je prezasluženi mož za rusko obščestvo, F a v e 1 Mih a j 1 o v i č Leontjev. Hodil se je 30. avgusta 1822. leta v Tuli. Odgajal se je od začetka doma i v zasebnem učnem zavodu, a pozneje vstopil je v inštitut za učence plemenitega roda v Moskvi, iz kterega je prestopil na Moskovsko vseučilišče. Tukaj našel je umrli predobrega profesorja D. L. Krjukova, kteri je mladenča koj spoznal , se ga posebno poprijel, začel mu z nenavadno ljubeznjivostjo odkrivati bogate zaklade svojega jezikoslovnega znanja, i na tak način vzbudil v mladenči, umstveno tako bogato nadarjenem, isto lastnost, brez ktere ne d& se na umstvenem polji i — vsemi peterimi talenti nič doseči — pravimo jej ljubezen do znanosti. Dokon-eavši univerzitetne tečaje z izvrstnim uspehom, odpravil se je bodoči učenjak ,,za granicu", kakor tukaj pravimo, na tuje, da bi kot sin premožnih starišev še bolj popolnil svoje obrazovanje. V tedanjih letih so še ptičke veselo pele plemstvti v Rusiji i tudi Pavlu Mihajloviču nij bilo treba uže naprej skrbeti, kakor žalibog večini Slovenskih dijakov, kako, kje, kako dolgo živeti, da bi ne bilo sile, umreti lakote. Prehodil je Italijo, kjer je doma plastična in slikarska umetnost; prehodil je Francijo, kjer se je razvil romanticizem v vsem svojem blesku; prehodil je Grermanijo, kjer je pognal svoje korenine v živo meso stari klasicizem; prehodil je Avstrijo, kjer videl i slišal je bedo i plač svojih bratov — Slovanov. Pokojnik obiskal je vse tamošnje učene i učne zavode, slišal prepodavanja o vseh različnih predmetih klasične starine na najslavnejših vseučiliščih Nemčije prišel še le leta 1847. nazaj v svojo domovino, ktero je zapustil na celih šest let, i istega leta prevzel mesto profesorja rimske slovesnosti i sta-rinstva na Moskovskem vseučilišči. Prvo njegovo znamenito delo bilo je ,,<> irOEJTOHCllilt 3eitecy“ ktero je zagovarjal v disertaciji za doktorstvo klasičnih znanij na Moskovskem vseučilišči, sebi i ruskemu učenemu svetu v veliko čest in slavo. Potem jo začel izdajati „Propil<‘je,“ zbornik učenih člankov o Grekih in Rimljanih. Od leta 1856. pisal je v ,,Ruski Včstnik" i „C0Bp6MeHHyi0 MiTOIIHCl>“; a leta 1863. vzel je v svoje roke z M. N. Katkovim „M0CK0BCKifl BŠ^0M0CTH“, največi ruski list, izhajajoči uže 121. leto. Nazadnje bil je ravnatelj liceja cesar jevičevega v Moskvi i člen „noiiewrejii>CKaro coidiTa Mockob-cuaro vficniaro oi:pyra.“ P. M. Leontjev bral je svojo nastopno lekcijo kot vseučiliščni profesor leta 1847., ko je bil kakor smo uže omenili, zopet nazaj domov prišel in dobil profesuro na Moskovskem vseučilišči. Ogromno število dijakov zbralo so je okolo njega; kajti znali so novi talent i slišali uže mnogo o njegovih sijajnih uspehih. Predmet lekciji je bil „BaatHOCTi. BcecTopoituaro n:iyuenui KjiacciaecKofl ji.peiniocTif.*4 Ta lekcija ni j bila samo njegova prva lekcija kot profesorja vse-učiliščnega, ona predstavlja se nam kot načrt vsega njegovega umstvenega delovanja skozi celo njegovo življenje , i zasluži po vsej pravici, da bi jo tiskali kot program na prvih straneh zbornika vseh njegovih spisov. Važnost i nač‘ela klasičnega nauka bila so njemu vodilo kot zmago no s n emu publ i c i s t u, učenemu profesorju, modremu pedagogu, iskrenemu Slavjanu, dobremu očetu i zvestemu prijatelju. XIX. stoletje ne imenuje se po krivici vek para i telegrafa. Praktične ideje kažejo se povsod, bodi si v narodnej politiki , ali v narodnem gospodarstvu. One prešinjajo tudi literaturno življenje evropskih narodov na širokem polji vseh raznoličnih znanostij. Kopljejo se Sueški kanali, delajo se železnice črez Mont Ceniš, govori se : „v tacili izjavah one praznujejo slavno zmago nad svojim zopernikom — idealom." Sedanja vednost praktične , realne na-merjenosti ima svoje Hirtlje, Blunčlije , Tindale, Darvine. Brezštevilno kardelo tako imenovanih „popularnih pisateljev", kteri znajo sladko govoriti, a še slajše pisati, širi misli teli i podobnih velikanov v narodu s pomočjo, ne vem, kolike sile — tiskanin. Nasproti odlični tipi filozofičnohumanistienega značaja so nekako bol j redki, i še ti, kteri se pokazujejo, ostajajo vedno bolj na strani. Ljudstvo ne pozna ni njih ni njihovih visokih idej. Te vrste popularnih pisateljev se ne nahaja tako velika množica; kajti objasniti i vdomačiti v narodu velikansko znamenitost, postavimo, primerjajoče filologije je dosta teže, nego pokazati korist lokomotive za vsakdanje življenje. Humanisti ostajajo nekako naučna, m nepoznana redkost za vse tc, kteri nijso toliko sposobni, toliko obrazovani, da bi si mogli sami iskati po svoji volji resnega berila. Take praktične težnje so prekoristne za države, jako dobro teknejo narodom, kteri so uže davno utvrdili si značaj svojega duševnega življenja, kterih puli in par nij srečal na sredini pota, kteremu pravimo pot človeške omike. A drugače je to pri narodih, kteri se ravno vzbujajo iz spanja , kteri ravno stopajo v krog svetovnih, ne samo gmotnih, ampak tudi duševnih sil, kteri si ravno začenjajo staviti hram vednosti i prosvete. Nasledki materialističnih nagonov kažejo se tem nevarneji, čim živeji je narod, v kterem se širijo, čim bolj je uže prvotno navajen lehkemu, veselemu, brezskrbnemu življenju. 1 tak narod je narod slav-janski, bodi si na ledenem severu ali na žarkem jugu: zemlja i podnebje imata vselej svoj upliv, pa taupliv je v podobnih slučajih le malo zapazen, glavne črte plemenskega značaja se ne menijo lehko i hitro. Tacega prepričanja bil je tudi P. M. Leontjev. Usvojil si ga je iz kulturne zgodovine evropejske, ktera jasno kaže, da so vsi evropejski narodi, kteri imajo vsaj nekaj veljave za omiko človeško, nastopili svojo pot obrazovanja v Heladi, a od tod prešli v Italijo. Dobro je vedel, da osoda nij brez vzroka pustila slav-jansko pleme tako dolgo na polji znojnega gospodarskega dela, da mora v poslednji uri porabiti vse , kar se mu ponuja dobrega i skušenega od njegovih sosedov, če neče na večno hlapčevati; videl je pretenko , da bi bila krožna pot slavjanstvu predolga , da je dolžno, speti se po najkrajšej diagonali, da bi tem skoreje prišlo do tja, kjer bi si moglo mirno oddahniti i ponosno reči: „Ne, ne zadušite me nikdar več!", i tu bilo bi še le mogoče, vglo-biti se v izvirne naučne načrte. Kakor je mislil, tako je tudi delal. Globoko je čutil, ka se v njem nij radi njega samega zjedinilo vse, kar zamore storiti človeka uplivnega i obče koristnega. Nij prehodil skoraj cele Evrope samo za to, da bi zadostil svojemu opazovateljnemu talentu; nij prebedel celih nočij, zveružen nad klasičnimi folianti, da bi zvedel, na primer iz Platona, kolikokrat je objavil Sokrat ves svet, ne izvzemši samega sebe , zrelega za norišnico ; ne, nij sc trudil za samega sebe, samemu sebi v veselje, kajti koristoljubje bilo je njemu neznano, a trudil se je za svojo domovino, trudil se za narod, v kterem se je sam rodil, 1 kteri se mu je kazal tako ubogega, tako izgublje-Uega, tako globoko pogreznjenega v materializem i uihilizem. Huje ne bi bil mogel se pregrešiti nad svojo domovino, nego zakopavši svoje talente, odtegnivši svojo delavnost občinstvu. I tako dal je samemu sebi i tem, kteri so bili ž njim jednega mnenja, odločno parolo: „Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče!" Iz svojih priverženeev, izbral si je najsposobnejšega — M. N. Katk o va, s kterim je prevzel veliki, politično-literaturni dnevnik — „M0CKOBCKiJI IH»,H0M0CTH“. Davši si sveto prisego „ali slavno zmagati, ali čestno umreti", napovedala sta boj, strašen literaturni boj vsem svojim rojakom, kteri so hoteli Kosiji pokazati povsem drug pot v obljubljeno deželo omike, nego kterega stopajo zapadne Evropejske države. Mnogobrojna i silna bila je falanga, ktera je hotela klasicizem, recte humanizem, ki je bil do danes steber evropejskega obrazovanja, pokopati na vselej, ktera je hotela prestrojiti svojo domovino na podlagi novih, fundamentalnih, učno-obrazoval-nih načel — na podlagi čistega realizma, recte materi a 1 i z m a. Ne morem se spuščati v podrobnosti tega boja literaturnega; kajti on predstavlja sam za se poseben zanimiv predmet, ne za nekoliko stranic, a za debelo knjigo, ktera bi popisovala najsvetejše težnje umstvenega razvoja naroda Ruskega. Omeniti hočem samo, da je ta boj trajal skoraj deset let, da! on i do sedanje minute ni j pojenjal zavsem. Pa svojega največega razmera dosegel je v drugi poiovini šestdesetih let. Nij čudo, da se je ta knjižna vojska vnela; ljudje so se vselej pravdali, kedar so razbirali principe, kteri segajo globoko v življenje kterega koli naroda ; pa čudo je, da so strasti visoko obrazovanih možev razgorele se tako silno, kakor nam je razvidno iz posameznih člankov tedanje žurnalistike, ako jih prebiramo pazljivo, seznanivši se prej z glavnimi črtami značaja in naravi tega naroda, kteremu pripadajo boreče se strani; drugače prepira nij mogoče razumeti, nij mogoče poiskati glavnih njegovih momentov, v ktere je položena sila prepričanja plamečih umov. Če kdo hoče prepričati se o istini mojih besed, če želi izvedeti , kaj se pravi polemizirati resnimi dokazi proti zbadljivim sarkazmom, kaj se pravi polemizirati iz globokega prepričanja proti vnešnim, površnim, prisiljenim razlogom, ta naj vzame v roke največe i najvažneje ruske liste, naj bere posebno til „M0CK0BCKiii IM(>1HOMOCTH“, tam v Petrogradu izhajajoči „l10JI0C,r.<<, da ne omenim drugih manje važnih listov, kot sekundantov prvima dvema. Taka duševna borba je le tedaj mogoča, kedar sti obe stranki tako silni, kakor sti bili tukaj. Da, nij lehko pokazati, nij lehko razsoditi, ktera bila je močneja posvojili notranjih i zunanjih okol nostih. Humanisti kazali so nenavadno resno argumentacijo, realisti so bili silni po številu privrženih jim spisov ; humanisti imeli so za seboj vso omikano zapadno Evropo i močno pridvorno stranko, realistom prikimoval je skoraj ves trgovski svet, to se pravi, skoraj vse srednje i še mnogo tako imenovanega višega občinstva. V poslednjem „COiy.“ K temu srečnemu uspehu humanističnih načel pripomogel je neizmerno veliko P. M. Leontjev. Nij samo pisal v „Mosk. Ved.", v kterih je z vsoj siloj zdrave logike pobijal mnenja svojih razkačenih nasprotnikov, i tako pokazal, kaj premore v 19. stoletji genialni publicist; a bil je poklican v najhuji burji v Petrograd, tukaj udeleževal se vseh obravnav, trajajočih po 6 ali 7 ur zaporedoma, v učenem komitetu ministra nauke, ter cele noči so-stavljal sam ustav. Ob tej vojski pisal je s Katkovim v Nr. 209 „Mosk. Ved.“ 1. 18G7. besede, ktere jasno kažejo, kako važnost je on pripisoval temu razporu, besede sledeče : ,,15’b 3Ty <1opi>6y MIJ 110-.iOacH.iil C110I0 ^ymy.“ Oziroma na to vojsko, vojsko za humanizem, ktero je pokojni vojeval prav za prav od leta 1847., tu mirneje, tam živeje, a od leta 1867. —1871. se vso svojo energijo, i oziroma na okolnosti, v kterih se je on nahajal vsa ta leta, kar se tiče njegovih nasprotnikov, izbrali smo i mi motto za svoj spis, posvečeni prahu tako hrabrega borca, besede Homjakova: „rHoi!o;ii.iio SHicoio npa;ic,T,()io II 3JIHHT) 6e3yMBeM'S 0Kpy»eH,b Bopoica KptnKofl a 0opi.0oio.“ Za to idejo, za idejo klasicizma živel je Pavel Mihajlovič z dušo i telesom, kar je stopil v svet kot javni gosudarstveni deja-telj; v njo je položil vse avoje telesne, a posebno umstvene silo, ali kakor sam pravi ,,svojo dušo.“ Pri takem položenji je P. M. Leontjev jedva mogel dostojno služiti Minervi, misli si morebiti marsikteri čitatelj. Da, v istini, navadni, smrtni človek posveti se enemu delu i tega se drži, kolikor mu je mogoče. A ranjki nij bil tak. Uže iz tega, kar smo o njem do sedaj povedali, vidno je jasno, da je bil vsestransk talent, o kterem ne velja izrek: „nij mogoče dvema gospodoma služiti." Med tem, ko je s svojimi vvodnimi »članki v ,,Mosk. Ved.“ solil najodličnejše, domače žurnaliste, izpolnjeval je svoj prvotni poklic univerzitetnega profesorja ravno tako vestno, kakor v prvih, mirnejših časih svoje delavnosti. V svojem kabinetu za žurnali-stično mizo metal je znabiti, v časih nekoliko srdit, silne bombe na papir proti svojim zopernikom , a na šolski katedri ostajal je isti mirni, a vendar tako za svoje delo navdušeni človek, kteri je pred 20 leti s svojo prvo lekcijo pridobil toliko mladih ljudij za-se i za predmet, o ktereru je govoril. O dobrosti svojih idej je bil tako prepričan, da bi ga mogla od njih odtegniti samo le smrt. Vsajal jih je v mlada srca brez prenehanja, kakor da bi bil slutil, da ga pozove dira necessitas tako zgodaj, v polnem razvitji njegovih duševnih sil, v samem razgaru njegove delavnosti. Marsikterim svojih slušateljev vcepil je modri profesor ljubezen k starinskemu raziskavanju i k zbiranju ostalih predmetov klasične umetnosti. Taka prepodavanja vpeljala so mladež, da nij znala kedaj, v hram klasičnih muz. Atene, Rim, Aleksandrija razkrile so se pred njo v vsem svojem historičnem blesku, a blesk vselej vh če. Izmed prepodavanj P. M. Leontjeva omenimo samo troje, ktera so imela preveliko važnost za celo njegovo delovanje, da bi jih smeli tukaj zamolčati. To so njegove prve tri celoletne lekcije, predstavljajoče po obširnosti sodržanja osnovne obrise njegovega poznejšega prepodavanja. ,,0 piMCKixT> l’OCy,n;apCTIteHHIIXT> ,HpCB-H0CTHXT>“ začel je brati jeseni po svojej prvoj „BCTyimTe.ILHOfi :xeKll,iH“ 1. 1847. Vcličestno vzdigalo bc je v duhu učencem gro-madno rimsko državno poslopje. Pokazovalo se jim je jasno vse, kar je bilo dobrega, kar slabega, kar je pospeševalo rimsko mogočnost i slavo, kar je služilo v pad velikana. Taka predavanja so v istini podlaga nauku o visoki državni politiki, prva šola diplomacije. Leta 1848. čital je „iro ircTOpiu ()LI.irl> flOCTOflirMlllili npe^CTaBHTO.if. K.iaccniecKoft 'Muo.ioriir bt> Mockobckomt, yHiii!cpci-Terfc, ^ocTofliit.flmift, cmTiio cic;i:saru., ;ia iscc itpena cymecTBOBaHia namero yiiHiiepcHTOTa.“ Ta citat nam pa tudi jasno priča o velikem značenji, ktero ima P. M. Leontjev kot gl o b o k o m i s e 1 n učenjak za rusko literaturo i za vednost sploh Sposobnost, delavnost i vatrajnost so istemu, kteri hoče vednosti nenavadno služiti, lastnosti tako potrebne, kakor pogledu zdravo oko. Vse te važne lastnosti bile so v pokojniku z jedinjene tesno, predstavlja jih nam celo njegovo delovanje tako reliefno, da mu jih ne morejo odrekati ni njegovi osobni sovražniki, ni isti, kterim je vse, kar je vzraslo na zemlji slovanski, posebno pa na zemlji ruski, trn v peti, ili kakor najnavadnejši ljudje te sorte sami radi pravijo „oberflachliches Zeug.“ Uže omenjene „Propileje“ so znanstveno delo, v petih zvezkih, v kterih so zbrani i tiskani po svojem zapopadku izvrstni članki o različnih predmetih klasične starine. Med njimi odlikujejo se posebno sestavki pokojnega kot redaktora učenega žurnala. Različni članki P. M. Leontjeva so ali raztreseni po raznih literaturnih i političnih listih, izmed kterih smo glavne uže omenili, ali prikrivajo se svetu še v rokopisih. O njih mogel bi, kakor se sliši, govoriti le kak Katkov ili Georgijevskij, ktorim je bil ranjki altera pars animae; kolikor sc je meni udalo prebrati jih, bili so mi vsi jako, jako všečni. Razlita je po njih ista živa ljubezen k predmetu, s ktero je znal raz katedro izpodbujati toliko čarovno srca svojih slušateljev. Vidna je iz njih ista temeljitost, ktera je njega tako odlikovala od mnogih njegovih bratov — vrstnikov. Dal jim je isto zunanjo i notranjo obliko, ktera čitatelja čim dalje tem krepkejše veže z delom. I kedar izide zbornik vseh njegovih spisov, rekel bo vsak nepristrani čitatelj nad njim visoko besedo Horaci-jevo: ,,Exegit monumentum aere perennius.“ Kot učenjak smem reči, da je Leontjev mož evropejske znamenitosti. Da, to imenovanje ranjki zasluži po vsej pravici, če tudi, morebiti, marsikteri slovenski pisatelj , da ne govorimo o drugih, do danes nij slišal njegovega imena. Med Rosijo i Avstrijo ne dviga se sicer Himalaja, tudi ne leži med njima Tiho morje: in vendar se med avstrijskimi Slavjani i Rusi prostirajo gledd vzajemnega duševnega občenja veče pregrade, nego bi si jih kdo mislil. I tem pregradam — siccr se od dne do dne manjšajo, a so še vedno velike — imamo se zahvaljevati, da o mnogih znamenitih učenjakih tu in tam znajo komaj te, kteri se tu i tam pečajo posebno s „slavj an o v ed en j e m.“ Mi uže znamo, da si je P. M. Leontjev kot glavni svoj poklic izbral, učiti mladino, a sicer uže odraslo mladino. A bil je tudi dober vzgojitelj. Malo je pojmov, s kterimi bi so pometalo tako samovoljno, kakor s pojmi o učitelji i vzgojitelji. Navadno se mešata eden z drugim , da si nemata med seboj toliko splošnega, kakor se navadno misli — ljudje so privajeni, govoriti o rečeh tako, kakor bi imele biti, a ne tako kakor so v iatini, v navadnem življenji. Poklic dobrega učitelja tirja, da jo tudi dober pedagog, a pedagogika pravi, da slab učitelj nikdar ne more biti dober pedagog. Ali so učitelji, kteri dovoljno znajo, tudi dobro prepodavajo, a pedagogičnega takta nimajo. Pa to ne velja o pokojniku. On nij bil samo izvrsten profesor, on bil je tudi premoder pedagog. To svojo sposobnost razvijal je posebno koristno med uže vzrasloj mladinoj, dokler je bil samo profesor univerzitetski. Na možu tako obširnega uma, tako bogatega nadarjenja, odločila je tudi osoda njegovega življenja primerno obširno polje delovanja, na lcterem mogel je pokazati vsak svoj dar v posebnem blesku. Po starem načelu ,,verba docent, exempla tralmnt" nij mu bilo dovoljno pobijati nasprotnike svojih najsvetejših idej samo na papirji, hotel jim je pokazati i de faeto, da bi bile domovini prekoristne, če bi se uresničile. I tako je nameril se, izpeljati veli kansko podvzetje so svojim najsrčnejšim prijateljem M. N. Kafkovim: osnovati na svojo odgovornost velik institut za m 1 a d e n č e v Moskvi. V ta učni zavod sprejemali se bi osemletni fantki, kteri bi dokončavši ,,pripravljajoče razrede" prestopili v polno gimnazijo, a iz gimnazije v filologično-historični fakultet. Po avstrijskih razmerah bila bi tedaj v enem i istem institutu normalka, gimnazija i isti oddel univerze, kteri daja gimnazijalne učitelje za klasične predmete. Značaj tega instituta bil bi zaseben, pa vendar bi stal na isti stopinji, na kterej stojijo podobne carske i deželne naprave. Torej bi se nekoliko ločil od drugih podobnih mu, zasebnih zavodov, ki univerzitetnega oddela nemajo, kteri imajo tudi obširne pravice, a se ločijo od vladnih jim podobnih v tem, da ne morejo svojevoljno pošiljati svojih učencev na vseučilišče, ampak pri izpitu zrelosti morajo zasebni učitelji ustopiti komisiji, sestavljeni iz do-tičnih učiteljev carskih gimnazij. Takih zasebnih učnih zavodov je tukaj po vseh večih mestih nenavadno mnogo , v Peterburgu, morebiti več, nego državnih gimnazij. Da zasebne učne naprave ne morejo po vsem meriti se s podobnimi državnimi, je jasno; pa moramo čitatelju pripomniti, da je ustav v tem obziru jako strog, tako da se vsaj, kolikor je mogoče, vestno dela, da-si ne straši v njih prepodavateljev za vsako stopinjo, ili v vsaki uri kak državni inšpektor ali direktor. Vlada, ktera je bila omenjenima možema v silni borbi za klasicizem od konca do kraja zvesta zaveznica , uslišala je energičnima podvzetnikoma prošnjo. Leta 1867. položen je bil temeljni kamen ogromnemu poslopju, ktero pri smrti P. M. Leontjeva še nij bilo gotovo. Stavi se po najnovejšib tehničnih načrtih za enake zavode, veljalo bo, more biti, stotine tisoč rubljev. Imenuje se po staršem, žalibog pred malo leti umršem sinu sedanjega presvitlega carja: .Iimcfi n^ecapeismra HiiKOJiaa." Uže drugo leto, ko se je zidanje začelo, odprlo se je nekaj nižih razredov, a od leta 1872 tečejo uže vsa kolesa gromadne duševne mašine, če se sme tako reči. Sprejemajo se sinovi brez razločka stanu njihovih staršev. Pa razumi se samo po sebi, da je večina gojencev navadno premožnih i plemenitih staršev. A da je delo tako skoro začelo iti uspešno od rok, da se je v tako kratkem času povzdignil učni hram, kteri se slavi kot prvi iz vseh zasebnih celega carstva, je glavna zasluga umrlega, kar je gosp. Katkov sam javno izrekel. P. M. Leontjev napregel je vse svoje sile, da bi tako svetu pokazal, kaj zamore sposoben, energičen i vztrajen človek. Do leta 1872. prepodaval je še vedno na vseučilišči , dasiravno jo uže v svojem zavodu imel neizmerno posla. Treba je bilo voditi i nadzirati stavbo, učiti male, slediti jih povsod, v šoli i doma. A ko je omenjenega lota prevzel tudi ravnateljstvo v svojem institutu, moral je dati slovo vseučiliščnemu prepodavanju. Posvetil je vse svoje sile svojemu zavodu, kteremu bil je oče, mati, vse, kar potrebuje mlado srce. Njegovemu zorkcmu očesu ničesar nij ušlo. Autenrieth v svojej pedagogiki pravi: „Der Lehrer muss seinem Beruf immer, nicht nur in der Lehrstunde leben; sein Beruf muss das einzige Ziel seiner Thatigkeit sein; sein Herz darf nicht getl.eilt sein." Da, tak učenik je bil P. M. Leontjev. Leontjev je bil Slavjan z dušo in telesom; on ni j spadal k istim se dovoljno mnogočiselnim Velikorusoin, kteri v nekaki sladki samozadovoljnosti prezirno gledajo na svoje druge sokrvnike. Da, ta prevzetna zavestnost: „Mi smo sami dovoljno silni, naj delajo drugi Slavjani v svojo korist, kakor vejo in znajo, nam nij treba njihove pomoči" — vzbuja v srcu drugih Slavjanov razžaljeno čuvstvo. Nikdo nij bil bolj prepričan, kakor P. M. Leontjev , da naroda tako velikega, kakor je ruski, ne more in ne bo nikdo koj tako pobrisal raz zemeljsko oblo, kakor se pobriše raz mizo mušji roj muhalom; in nikdo nij bolj kakor on skrbel za ohrano svojih bratov po rodil, ki so v nevarnosti. Tukaj nij nam govoriti, a kakim ponosom i veseljem udeleževal se je vsake panslavistične demonstracije kakor 1867.1. etnografične razstave v Moskvi, omeniti hočemo samo nekaj primerov , iz kterih je vidno, kako iskrene ljubezni bilo je prepolno njegovo srtie tudi k vsem neruskim Sl a v j a n o m. Leta 1857. v sredini Moskovskega obrazovanega občinstva pro-budila se je misel, osnovati društvo, ktero bi imelo zadačo, podpirati zamejne Slavjane, ne samo Avstrijske, ampak tudi Turške. Bilje P. M. Leontjev prvi med istimi, kteri so podpisali polo, davati v kaso tega društva vsako leto po 100, 200, 300, 500, celo 1000 rubljev, bil je med prvimi znanega Vam uže ,,0jiaiiflHCKarO (LiarOTBOpHTejimaro K0MHT6Ta“, kteri na tak način uže 19. leto prekoristno deluje, posebno pa v novejšem času, ko je svoje veje razpel po največih mestih vse Kosije. Ko se je v poslednjih šestdesetih letih uže jasno kazalo, da bo zmagala stranka humanistov nad stranko realistov, treba je bilo ogledati se za silami, ktere bi z umnostjo, dostojno trudne zmage, ideje humanizma iz maločislenih visokih i učenih krogov nosile med narod. Realisti so se uže tolažili, da ideje protivnikov ostanejo zaradi pomanjkanja profesorov za klasične predmete samo ,,pia desideria." Pa zmotili so se. Snovati so se začela različna lilologična društva, i pešici panslavistov udalo sc je , pregovoriti celo ministerstvo narodnega prosveščeuja, da je ustanovilo v svojem proračunu čisto novo rubriko stroškov, rubriko „S 1 a v j a n s ki h štipendij ato v. ‘ Med njimi, ki so upravljali ta oddelek, je bil P. M. Leontjev. Navadno je skrbel za mlade ljudi, kteri so imeli pogum, zapustiti dom in prijatelje, da bi posvetili svoje moči svojim bratom, da bi v resnici pospeševali tako po polžje razprostirajočo se slavjan-sko vzajemnost. Po njegovem prizadevanji sta prišla dva slav-janska stipendijata celo v licej cesarjeviča Nikolaja, a po drugod raztrošenih je po gimnazijah nad dve sto avstrijskih slavjanskih mladenčev, delajočih marljivo v duševno ojačenje materijalne tako bogate Rosije. *) Kakor uže omenjeno, pomagal je uredovati Katkovu „Mo-skovskija včd<>mosti.u Ta list je znan celemu slavjanskemu omikanemu svetu, a ne zato, ker spada med prve politične liste Kosije, a zato, ker se je v n jem uže mnogo pisalo o vprašanjih, ktera imajo važnosti ne samo za Ruse, ampak za vse S 1 a v j a n e. Tam se je uže mnogo govorilo o slavjanski prihodnosti, o slavjanski vzajemnosti, govorilo se je vselej nenavadno temeljito i resno; saj so bili pisatelji teh člankov možje, prešinjeni ljubeznijo in prepričanjem za idejo. Podobni članki čitali so se kakor v Kosiji, tako i za njenimi predeli z nekakim nenavadnim spoštovanjem; kajti svet je znal, da so redaktori tega lista merodajni ljudje, kteri vidijo i segajo daleč iz Moskve — na obrežje Neve. P. M. Lcontjev je tu pokazal potomstvu, kako sc imajo razumeti, kako izpolniti besede Ilomjakova, ktere je blagi pesnik vpisal kot svojo najsrčnejšo željo v album svojemu prijatelju llanki: „Cmia bi naci, (OjiaitHiraxT>) i»yji;cT't, tojibko 6h ho :tai»i.i-BajIOCB 6 p a t c t h o. Ostalo nam je se spregovoriti nekoliko o P. M. Leontjevu, kakoršen je bil doma, kakoršnega so poznali njegovi najbližji prijatelji, kakoršen je bil v družbi, ktera ima za svoj naj viši namen pripravljati uže naprej vse više ideje, pretresati uže naprej v bolj ozkih krogih vse, kar jo odločeno za svet, da bi tako postalo vse-občno dobro. Družba, ktera ima za svojo višo eelj samo veselje, bila je njemu postranska reč, ktera ima važnost lo za iste, ki se bolj resnimi deli pečati ne morejo, ali zarad nezadostnih sposob nostij ali zarad nezadostnega značaja. V tem obziru imamo le eden izvirnik, kteremu smemo po polnoma verjeti — to so „M0CK0l$Clci5I MflOMOCTH1', kot organ ostavšega za P. M. Leontjcm najiskrenejšega mu prijatelja , kteremu so bile znane najskrivnejše želje pokojnega — govorimo o g. Katkovem. Uže iz tega, kar smo do zdaj povedali o razmerah teh dveh možev, čitatelj i morejo videti, da nij bolj kompetentnega znanca umrlemu, kakor ta po smrti P. M. Leontjeva tako osamevši delavec na polji ruske žurnalistike, g. Katkov, kteri bi nam odkril tajne predale delavnosti velikega pokojnika. *) Vrednosti te naprave ne vč nikdo bolj ceniti nego jaz. Ušel sem duševnej smrti, ktera mi je v domovini očividno grozila, našel som tu zavetje, našel neobdelane zemlje dovolj , našel vse , kar duha ne ubija, a vzbuja na delo. Živel sem celo leto prijetno življenje slavjanskega sti-pendijata, i v slovo od njega pripala mi je zavidna zadaea, pisati s solzami blagodarnosti za svoje rojake bijografijo možu, kteri zasluži blagega spomina pri vseh slavjanskih plemenih. V vodnem članku St. 97 za 20. april 1875. 1. piše g. Katkov o smrti Leontjeva tako-le : „Pod strašnim udarcem, ki me je zadel, nijsem imel besed, da bi se obrnil k občinstvu s svojo osebno žalostjo, ali ocenil izgubo, ktero so vsi začutili. Tudi zdaj toliko da zamorem spregovoriti o t‘ j izgubi. Mož, ktercga smo vsi izgubili, je bil za mene ne samo to, kar za vse. V njem sem izgubil zelo bližnjega človeka, tovariša, prijatelja. Izgubil sem ž njim del svojega bitstva in sicer boljši del. V meni ni j ničesar, kar ne bi bilo ž njim zvezano in kar zdaj po njegovi izgubi ne bi bolelo. V teku vse zrele dobe najinega življenja bila sva neločljiva do poslednjih skrivnih misli j in srčnih občutkov. Prošlo je kakih trideset let, odkar sva se seznanila. Simpatične razmere so se med nama precej ustanovile in se do konca nijso za trenotek omajale. Skoro dvajset let naju je edinila skupna delavnost in sedemnajst let sva skoro brez pretrganja živela pod eno streho. Med nama ni j bilo nikakega razponi. Misel zbudivša se v enem je neposredno začela učinkovati in zoreti v drugem. On je bil v istini gospodar moje hiše, duša moje rodbine. Vsem mojim otrokom je bil boter in nič se pri nas nij delalo brez njegovega odobrenja in soglasja. Med njim in menoj nij le bilo nobenega prepira, ampak tudi resnega raznomisljenja ne. Edini povod vnetemu razpravl janju med nama je bilo moje prizadevanje , iztrgati ga iz črezmernega dela, ki si ga jc nalagal. Dasi vedno miren in nerazdražljiv je vendar pri tem mojem prizadevanji kazal neobično razdraženost. On je bil pripravljen vsako delo za druge prevzeti, pa nikogar vpliv ni bil v stanu ga prepričati, da bi si delo olehčal. Bili so tudi še razpori, ki so zabavljali naše prijatelje, kadar sem protc-stoval zoper prestrastoo njega prijateljstvo do mene , zoper pretirano mnenje o mojih sposobnostih in zaslugah, katero mu vkljub mojemu prizadevanju nij pripuščalo kaj izmeniti ali popraviti v mojih spisih, in je storilo, da se je pasivno udajal mojoj inici jati vi med tem ko sem jaz veliko bolj potreboval njegovih podukov in svetov. Smrt ga je odkrila vsem in dala vsem čutiti njegovo vrednost. Zdaj vse priznava njegovo visoko umstveno in nravstveno vrednost, vse pravično sodi njegove zasluge. Pa dolžnost njegovih prijateljev, moja dolžnostjo pričati o mladenškej čistosti in nežnosti njegove duše, o neomejeni uda-nosti njegove ljubezni. To je bil človek, kteri nij nikdar pri nobeni reči na sebe mislil. Misel na samega sebe se pri njem nij mešala k ničemur. On se nikdar nij razdvojil med seboj in delom, ktero ga je zanimalo, med seboj in temi, ktere je ljubil. On nikdar ničesar nij iskal za-se pa tudi ničesar se za-se nij bal. Od tod mirnost njegovega duha, njegovo samoobvladanje, odtod njegova energija, s ktero je bil kos vsakemu delu; zato mu je vsako delo tako hitro šlo izpod rok. Zato on nij poznal tega, kar se navadno ime- nuje nervoznost. Zato on nikdar ni j omagal in mučna telesna bolečina nij bila v stanu pretrgati mu tek mislij in odtegniti ga od opravil. V teh slučajih je le pogled bližnjega mu človeka mogel opaziti na njegovem obrazu črto trpljenja in iz lahkega komaj slišnega pokašljevanja sklepati o silni bolečini. Nesebičnost, po kteri so se odlikovali vsi njegovi srčni čuti, vsa njegova dejanja, nij bila plod siljenja in borbe; njemu nij bilo nikoli treba krotiti v sebi nagibov samoljubja in sebeljubja: takih nagibov v njem sploh nij bilo. Nesebičnost je bila dar njegove narave. On je bil srečen o sreči drugih. Nij bilo zanj veče radosti nego uspehi teh, ktere je ljubil. Njemu je bilo prijetno ostajati v senci in neznanosti in povsodi si je izbiral to, kar je bilo težje in slabje. Nobena pohvala njemu osebno izrečena nij imela nanj vpliva, pa prijatelji naši vedo, kako lahko ga je bilo podkupiti z dobro besedo o njegovem tovariši. Dostojnost ljubezni nij na tem ležeča, na kar se obrača in ostane sveta pri vsej nedostojnosti njenih predmetov. Z druge strani pa je res, da nemenljivo vrednost določuje delom ljubezen. ,,Ako razdam, pravi apostol (Kor. I. 13.) vse svoje imetje in si dam telo sežgati pa nimam ljubezni, mi v tem nij nikakoršne koristi.“ Apostol našteva značilne lastnosti ljubezni. Ljubezen je potrpežljiva, usmiljena, ljubezen ne zavida, ljubezen se ne prevzema, nij ošabna, nij nespodobna, ne išče svojega, se ne togoti, ne misli hudega, ne veseli se krivice , pa veseli se resnice, zakriva vse, vse verjame, vsega se nadeja, vse trpi. Tak je bil mož, kterega smo izgubili. Take so bile črte njegovega duševnega obličja. Ljubezen, ktera po besedah apostolovih tudi v večnosti svojo moč hrani, kadar drugo dovršenosti človeške izginejo, vzel je s seboj na oni svet, kot svojo neodjemljivo dedšino, odvrgši od sebe ničevost zemske delavnosti in predmete svoje ljubezni. On nij bil zloben kot mladenič, in če je imel sovražnikov, nnel jih je le po pomoti in nesporazumenji. Včasi se je lahko zdelo, da je presumnjiv in nezaupen. Pa če je bil kedaj sumnjiv, bil je to le po razmeri k stvari, kteri je služil; v vsem pa, kar se je njega osebno tikalo, bil je mladeniško zaupljiv. On sc je mogel zdeti preskop , in v resnici bil je tak v občno ali drugih ljudi j korist; pa v vsem, kar sc je njega osebno tikalo, bilo ga je zgoli nesebičnost, sama dobrota. Roke njegove so bile zmirom odprte za blago dejanje, pa ne samo roke, ampak tudi srce. Sam se je zadovolil z neznano malim; njegove potrebe so se odlikovale skoro po ascetični zmernosti. Svojih dobrot on nij v poštev jemal in nikdar se nij radoval o njih hvali. Dobra dela svoja je dopri-našal ne gledajoč na-se in ne štejčč si jih v zaslugo. Na njem se je izpolnjevala evangelijska beseda o desnici ne vedoči, kaj dela levica. Njegova blaga dela je spremljalo osobno živo sočutje in skrb-ljivost, brez kterih prosto razdavanje denarja po besedah apostola, ne koristi dajočemu in nima nravstvene vrednosti. Vsakemu, kdor ga je potreboval, daval jesebe na popolno razpolaganje. Komur je bilo treba njegovega sveta ali njegovega sodelovanja, mogel si je vzeti njegovega časa, kolikor je hotel, kakor da bi bil imel najmanje dela na svelu, vsak je nnhajal pri njem polno, vsigdar črstvo, vsigdar skrbno zanimanje , kakor da bi drugih opravil ne imel. H čudovito potrpežljivostjo je poslušal vsakega in So sam natezal govor, da bi bolje na drobno spoznal stvar, naj si je bila še tako tuja in naj je bi'a sploh ogledana, še tako maiovažna. On je obvladoval vsigdar z nczmagljivim zdravomislijem in z ostrostjo vsigdar temeljitega in praktičnega sajenja; pa on je bil sposoben za najbolj vzvišeno navdušenost, in ni jo visokosti, na ktero se ne bi bil popel njegov um. On je bil globoko veren človek in versko najtemeljitejše prepričanje nij bilo pri njem v razporu, ampak v polnem soglasji z njegovim razumom.“ Tako smo se potrudili po svoji moči izpolniti svojo nalogo, podati namieč v glavnih črtah sliko moža, kteri jo tako navdušen bil za to, kar je najsvetojše vsakemu Slovanu, za slovansko vzajemnost, kteri je tako globoko čutil svoj poklic, kot poklic na vrhuncu učenosti posebno, a obrazovanosti sploh stoječega talenta, razvivšega se v blagor človeštva. Ko uže ne bo niti našega praha niti spomina za nami, živel še bo P. M. Leontjev v izdelkih svojega uma, živel bo v kulturni zgodovini svoje domovine; naši potomci, gromadni slavjanski svet, zbiral se bo na njegovej gomili i tiho molil za njim v boljšo domačijo besede pesnika: ,,IIo irlipr., iMH cepi^aMH OcTajiKcr. >iyvi;,T,i.r mr tcG'1;, Uto th »a6jm>, lienoiniTi itaMii 11to OpoiucuT. in. ;icop,riiy cy^L6rT;.“ F. M. S ti f tar, bivši Slavjanski stipendijat v St. Peterburgu 1875. I. P. S. Te vrstice setn posvetil prevzvišenemu gospodu Aleksandru, Ivanoviču (ieorgij e vskemu, upravniku za ,,Slavjanske Stipendiate" pri ministerstvu narodnega prosveščenja v ,St. Peterburgu, iz blagodarnosti k tej prekoristnej napravi, s pomočjo ktere izpolnilo se je meni mnogo najsrčnejših želj, ktere bi drugače na vselej ostale za mo krilate fantazije. Bibliografija slovenska. Slovonsko kujigarstvo od začetka 1874. do konca 1875. leta. Sestavil Ivan To niši 6. (Šfcnv. 1—147 gloj v „Letopisu“ za 1869. leto od 268.—281. strani; St. 148 — 243 v ,,Letopisu1' za 1870. 1. od 364. 371. strani; štov. 244—351 v„Letopisu“ za 1871. loto o.l 346.—354. strani; štev. 352—589 v „Letopisu“ za 1872. in 1873. 1. od 280.—301. strani.) I. Časopisi. 590. Besednik. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Odgovorni urednik: S. Janežič. V Celovcu. Izdajateljica: Karolina Janežič. 4°. Šesti tečaj, 1874. 12 številk. — Besednik. Vrcdil in založil J. Gole. V Celovcu. Sedmi tečaj. 1875. 8°. 202 str. Izhaja 20. vsacega meseca. 591. jBrencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob A16šovec. Letnik VI. (i874) 4l). 15 številk. — Letnik VII. (1875) 4". 7 številk. (S!) sedmo številko je začasno prenelial izhajati.) 592. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4°. V Ljubljani. Leto 1874. XII štev., 98 str. — Leto 1875. XV štev. 119 str. •>93. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaji. 4°. Leto 1874. LII. štev. 500 str. — Leto 1875 L. štev. 416 str. 594. Glas. V Gorici. Fol. Izdavatelj in urednik Ant. Val. T o-man; pozneje Karol Kocijančič. III. tečaj 1874. 52 številk. — IV. tečaj 1875. 53 številk. Izliujal je po jedenkrat na teden. t5 koncem meseca decembra 1875. 1. je nehal izhajati. 595. Gospodarski list za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, trto-rejo itd. Izdatelj c. k. kmetijsko društvo v Gorici. Vrednik Letopis 1876. III. 13 prof. F. P o vse. V Gorici. Tečaj VI. 1874. 8". 192 str. — Tečaj VIL 1875. 8°. 192 str. (Izhaja po dvakrat na mesec.) 59G. Kmetovale,a. List slovenskim gospodarjem v poduk. Izdavatelj in za uredništvo odgovoren: Alojzij Valentinčič. V Gorici, 1875. Tečaj I. 4°. 172 str. Izhaja vsak drugi in zadnji Četrtek meseca, od zadetka 1875. I. 597. Kmetijski list, priloga k nemškemu listu koroške kmetijske družbe. (Meni ta list ni znan.) 598. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba Jožef Blaznilcovih dedičev. Vrodnik: Alojzij Majer. 4". XXXII. tečaj 1874. 418 str. - XXXIII. tečaj 1875. 432 str. (Izhajajo vsako sredo.) 599. Slavjan. Časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne prosvčtljene. Vreduje i na svčtlo dava Matija Maj ar v Ce-lovcč (Klagenfurt). II. God. 1874. 8°. — III. Godi 1875. V Celovcu. 8". 180 str. Izhajal je po desetkrat nn leto in je koncem 1875. leta nehal izhajati. 600. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik II. 1874. Fol. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren F. Pevec. 154 številk. — Letnik III. 1875. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Jakob A1 ž š o v e c. Tisk Blaznilcovih dedičev v Ljubljani. (Izhaja trikrat na toden, v torok, četrtek in soboto.) GOI. Slovenska Čebela. Družbirii list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Izdavatelj ^čebelarsko društvo." Odgovorni vrednik J. J e r i č. V Ljubljani. Drugi letnik. 1874. 8°. 108 str. Tisk Blaznikov. — Tretji letnik. 1875. 8°. 96 str. Z dvema prilogama. Tiskala Klein in Kovač (Egrova tiskarna). (Izhaja vsaki mesec.) 602. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdatelj in založnik katol. tiskarno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. Jožef Ulaga. V Mariboru. 4". VIII. tečaj 1874. Tisk narodne tiskarne v Mariboru. — IX. tečaj, 1875. Odgovorni urednik dr. Lavoslav Gregorič. Tisk J. M. Pajka v Mariboru. 4°. 436 strani. (Izhaja vsak četrtek.) 603. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. VII. leto 1874. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. 298 številk. — VIII. leto 1875, 297 številk. (Izhnja vsak dan, iavzemši ponedeljke in dnovo po praznicih.) 604. Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler. V Celovcu. 8". 'XXII. tečaj. Leto 1874. 384 str. — XXIII. tečaj. Leto 1875. (Uhaja po jedenkrat v moseca. Priloženo: Razlaganje krščanskega katol. nauka.) 605. Slovenski Tednik. Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. IL leto 1874. 4°. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen. — III. Loto 1875. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren Josip Jurčič, pozneje Makso A r m i č. Tisk , .Narodne tiskarne." OJ 1874. let« naprej je izhajal po trikrat na mesec; koncem 1875. leta je nehal izhajati. 606. Slovenski učitelj. Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Stajer.“ Izdalo iri založilo »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer“, v Ljutomeru. Za uredništvo odgovoren dr. Lorene. Maribor. 8°. II. tečaj, 1874. 14 štev. — III. tečaj, 1875. 24 štev. (Izhaja po dvakrat v mesecu.) Ta list je s koncem 1873. leta prenehal izhajati in potlej s 1. junijem 1874. 1. začel zopet z nova izhajati. Zatorej je samo 14. št. od 1874. 1. 607. Soča. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. V Gorici. Fol. Lastnik Viktor Dolenec. Izdavatelj in za uredništvo odgovoren : Alojzij Valentinčič. IV. tečaj 1874. 5.3 štev. — V. tečaj 1-875. 54 štev. (Izhaja po jedenlcrat na teden.) 608. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Štirna j sti tečaj 1874.8°. Odgovorni vrednik Matej Močnik. V Ljubljani. 376 str. — Petnajsti tečaj 1875. 384 str. (Izhaja po dvakrat v mesecu.) 601). Vertec. Časopis s podobami za slovensko mladost. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. k’, vadnici. V Ljubljani. 8°. IV. tečaj, 1874. 196 strani. — V. tečaj, 1875. 196 strani. (Izhaja po jedenkrat v mesecu.) 610. Vestnik. Znanstvena priloga ,,Zori“. II. tečaj 1874. Maribor. 8". Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. 6 štev. 96 strani. — III. tečaj 1875. 8 štev. 128 strani. St šesto številko 1874. 1. je ,,Vestnik" prenehal, a potlej s 15. majom 1876. 1, je zopet vnovič zaSel izhajati. 611. Zgodnja Danica. Katolišk-cerkven list. Odgovorni vrednik Luka Jeran. Založili Jožef Blaznikovi dediči. V Ljubljani. 4". XXVII. tečaj, 1874. 416 str. — XXVIII tečaj, 1875. 424 str. (Izhaja vsak petek.) 612. Zora. Časopis zabavi i poduku. III. tečaj, 1874. Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. 8°. Maribor. 440 str. —IV. tečaj, 1875. Lastniki: Janko Pajk. Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. 4". Maribor. 194 str. (Izhaja 1. in 15. vsakega meseca.) II. Društvena dela. l str. 795. Spisek nekaterih delavcev na slovenskem slovstvenem polji. (1550-1874.) Sestavil Julij pl. K1 e i n m a y r. Tisk ^družbe sv. Moliora" v Celovcu. !2 XIII str. Poselun od ti sok iv. slov. ncm<ega slovarju. 796. Spominek besede, katero so napravili slovenski dijaci v Žalcu 30. avgusta 1874. Na svitlo dal in založil Anton Bezenšek. V Celovcu. 12"10. 15 str. Obseg: O „besedi“. — Slovo od gimnazije. — Žalec. Opisal Davo-riu T e r s t e n j a k. — 797. O časnikarstvu, vzlasti o liberalnem. (V kat. pol. besednici 8. svečana govoril prof. J. M a r n.) Tisk Blaznikov v Ljubljani. 1874. 8°, 15 str. Ponatisek 'v/. ,,Zgodnjo Danice.11 898. Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. Spisal Albin Arko. V Ljubljani. Tisk ,, Narodne tiskarne." 1875. 16'"°. 25 str. Poseben odtisek iz „Slov. Naroda.1' 8l)9. Službeni reglement ali službeni pravilnik za cesar, in kralj, vojsko. Del I. Poslovenil s pomočjo c. k. stotnika Andreja Oomela Ignacij Robas, narednik c. k. 7. pešpolka bar. Maroičiča. 1875. Tisk družbe sv. Mohora v Celovcu. 16°. 252 str. 800. Kratek poduk o zemljišču c. k. slovenskim vojakom v poduk. (Auszug aus der Terrainlehre zum Gebrauche fiir die Soldaten slovenischer Nationalitat). II. priloga h knjigi ,,Bojna služba. Ki"10. 14 str. in 1 tabla. V Celovcu (1874). Tiskarnica društva sv. Mohora. Založil A. Kome 1. Spisal A. Komel. 801. Nova puška. Kratki in lahkoumevni poduk v orožji po vprašanjih in odgovorih za ces. kralj, vojake. Spisal in založil Andrej Komel, c. kr. stotnik 7. pešpolka barona Maroičiča. Tisk družbe sv. M obora. 16°. 53 str. 802. Svete pesmi. Tretje in četrte bukvice skupaj zopet na svitlo dane. Nabrala J. V o 1 č i č in L. J e r a n. V Ljubl jani. Založil Matija Gerber. 1874. 803. Svete pesmi. Nabral in zložil BI. Potočnik. Popravljene, pomnožene, ene bukvice iz dvojih četrtega natisa. V Ljubljani, 1874. Založil J. Cii o n ti ni. 12""’. 204 str. 804. Sveti veliki teden in velika noč ali cerkvena opravila tega sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku, s pravili za duhovno in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici. Založil in natisnil Edv. Seitz. V Gorici, 1874. 8°. 407 str. 805. Ndvod o rabi 80 pregibljivih črk za prvi poduk v čitanji. Sestavil in založil Ivan Miklošič, učitelj na c. k. vadnici v Mariboru. 12m0. 8 str. 806. Imenik vdeležnikov zidanja ,,Narodnega doma" in sklep računa dohodkov in stroškov od 1. februarja 1873 do konca aprila 1875. Založil in na sviti) dal stavbeni odbor. Novomesto. Natisnil Vincencij Boben. 1875. 8°. 12 str. 807. Vzajemna abeceda jugoslavjanska od Z. P. Ognjoslava. Tisk in zaloga lilaznikove tiskarne. 1875. 4". 2 str. (Kamootis.) 808. Mala pratika za navadno leto 1875, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Blaznikovi dediči. IB'"0. 809. Mala pratika za prestopno leto 1876, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Blaznikovi dediči. 16"'0. 810. Velika pratika za navadno leto 1875, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetij >ka družba. V Ljubljani. J. Blaznik. 16,no. Iz obsega: Nova mora in vaga. — Gospodarske drobtinice. — Naznanila. 811. Velika pratika za prestopno leto 1876, ki ima 366 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Jožef Blaznikovi dediči. 161"0. [z obsega: Deset zapovedi za posestnike gozdov. Združena moč velika moč tudi pri kmetijstvu. — Pogovori pod lipo. — Gospodarji poslušajte — Nova mera in vaga. — Naznanila. — (Vrednik podučnili spisov dr. Jan. Bleiweis) 812. Slovenska pratika za navadno leto 1875, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleimayr in Bamberg. Cena 12 krajcarjev. 16mo. Iz obsega: Kaj pomenijo l.ove verske postave? — Nekaj o papeževem penezi. — Kmetje, varujte gojzdo! — 813. Slovenska pratika za prestopno leto 1876, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleinmayr in Bamberg. 16mo! Iz obsega: Nova mora in vaga. — Kaj nam dela slaba letina? — Za gospodarje. — Zi gospodinje. XIII. Muzikalije. 814. Ofer torij. Psalm 1)6. za bariton-solo s čveteroglasnim zborom. Fr. S Adamič. Založil Milic v Ljubljani. 4t0. 2 str. (Priioga ,,Učiteljskega Tovarsa** 1867.) 815. Velika sveta maša. Besede A. Pr a prot n i k o v e. Za moški ali ženski čveterospev postavil Leopold 15 e 1 a r, učitelj v Ljubljani 1867. Milic. 4to. 10 str. 816. Teoretično-praktična pevska šola. Zložil Anton F 6 r s t e r , učitelj petja na c. k. srednjih šolah i vodja godbo v stolni cerkvi. Cena 60 kr. a. v. V Ljubljani. Založil A. Forster. Tisk Egerjev. 1874. 8". 21 str. teksta in 36 str. godbinih prilog. (Pisana v slovenskem in nemškem jeziku.) 817. Napevi cerkvenih pesem, nabral Andrej Vavken, učenik v Cerkljah. Založil Jan. Giontini v Ljubljani. Natisnila Egerjeva kamnotiskarnica v Ljubljani. Fol. 60 str. Poročilo o delovanji „Matice Slovenskeu v Ljubljani od 20. novembra 1875. 1. do konca meseca decembra 1876. 1. . I’o zapisnikih sestavil Andrej Praprotnik, odbornik in tajnik. Hnojsti obrili /bor 12. januarja 1870. 1. ob 3 uri pop61udne v dvorani čitalnice Ljubljanske. Vrsta razgovorov : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo O odborovem delovanji od 19. maja 1875. leta do 1. januarja 1876, 1 3. lillcllll od 13. septembra 1874. 1. do konca decembra 1875. 1. 4. Proračun za leto 187G. 5. Volitev 3 udov, da pregledajo in presodijo drnžbini račun valed §. 9. a) Matieinih pravil. 6. Volitev !> odbornikov in sicer namesto 8 odbornikov 1871. leta voljenih : a) Ljubljanskih, ki so gospodje: Marn Jožef, Pleteršnik Maks, Praprotnik Andrej, Šolar Janez, Žakelj Franjo, in pa namesto letos voljenega gosp. Franjo Ravnikarja, ki volitve ni sprejel; b) Vnanjih tudi leta 1871. voljenih, ki so gospodje: Cigale Matej, Einspieler Andrej in Grabrijan Jurij. 7. Nasveti posameznih družbenikov. Ker se je zbralo pravilno število družbenikov (63), je „Matice" predsednik dr. Jan. Bleiweis začel zbor z govorom, v katerem pozdravlja nazoče ude, — opravičuje sklic občnega zbora še le na današnji dan, ko je mogoče bilo družbeni račun zboru predložiti, ki sega do konca 1875. leta, in se s tem po sklepu zadnjega občnega zbora Matičino leto vravna z navadnim koledarskim letom, — omeni potom , kako je prišel do časti predsedstva, katerega sc je zmirom branil in res tudi ubranil od onega časa, ko je z nepozabljivima svojima prijateljema, z dr. Tomanom in dr. Costo ustanovna pravila delal ,,Matici", sedaj pa, ko je ves odbor — skupščina odličnih mož željo mu izrekel, naj prevzame družbe načelstvo, se tej želji ni upirati mogel in častno mesto prevzel, oprt na prijazno podporo odbornikov ; — povdarjaje dalje potrebo zložnega delovanja pravi, da v delovanji za ,,Matico" gre le za snanstvo, ne za politiko, niti za liberalizem, niti za klerikalizem ; le, ako velja načelo „viribus unitis", more znanstveno društvo plodno delovati; — razjasnil je potom sem ter tje glasečo se krivo misel, da bi odbor moral biti pisatelj knjig, ki jih „Matica" izdaja, kazaje na pravila ,,Matična", ki nalagajo odboru le dolžnost ,,pri dobiti „Matic,i" primernih rokopisov", ter zagotovljal, da odbor radosten sprejme vsak dober, namenu „Matičinemu“ primeren spis in ga honorira po vrednosti, ter da si odbor ne pri-lastuje edine inicijative o tem, kaj naj „Matica" izdava, marveč pričakuje od obilega števila izvrstnih slovenskih pisateljev ugodnih nasvetov in rokopisov. — Na posled predsednik poživlja rodoljube na marljivo delovanje, češ, da le delo dela pravega domoljuba. — Po predsednikovem govoru poroča Matičin tajnik, profesor Tušek o delovanji odbor o v cm od poslednjega občnega zbora meseca maja do 1. dne t. m., ter bere sledeče poročilo : ,,Slavni zbor! Glavne knjige zadnja številka je bila 19. maja 1875. 1. 2920; danes pa 3011. To kaže prirastek 91. V resnici jc pa število udov sledeče: Častnih udov 5, ustanovnikov 393, letnikov 1786, vseh tedaj 2194. Redno plačevanje lctnine je odbor vravnaval, ter pričakuje od vseh gosp. poverjenikov, da bodo težavno delo opravljali tako, kakor je na korist „Matice Slovenske". Od poslednjega občnega zbora do danes smo razposlali knjige za 1875. 1. in to meseca decembra med Božičem in novim letom. „Matiea" je preteklega leta izdala IV. zvezek Sehbdler-jcve „knjige prirode", namreč botaniko (prevod Tušekov) in zoologijo (prevod Erjavčev) in pa „Letopis" za 1875. L, kateremu je privezana tudi dr. Šubičeva telegrafija s podobami. Za knjige, ki jih bode „Matica" morda za 1876. 1. izdala, t. j. Slovanstva II. del in „Letopis" za 1876. 1.,' se rokopisi pripravljajo. Prof. Wiesthaler je že izročil 18 pisanih pol svojega^ rokopisa o Poljacih. Prof. Majciger v Mariboru, ki izdeluje ,,Cehe", je pa prosil t* i mesece odloga. — Za „Letopis" je poslanih že spisov za kakih 20 tiskanih pol. — Odbor je zopet mnogo knjig podaril dijakom , okrajnim šolskim knjižnicam in učiteljem , kakor je bil to storil tudi prejšnja leta. Od rektorata sveučilišča Franje Josipa I. v Zagrebu je dobila ,,Matica" kolajno in spomenico na odtvorenje tega učilišča. Sklep poslednjega občnega zbora, naj se tiskanje Matičinih knjig po dražbi odda, se preteklega leta ni mogel izvršiti, ker so takrat sedaj že razposlane knjige bile v tisku. Matičino 11. leto se je pa po sklepu poslednjega občnega zbora podaljšalo do. konca 1875. 1. tako, da se vjema z navadnim solnčnim letom. Odbor si je izvolil v svoji skupščini 26. maja 1875. leta za predsednika gosp. dr. Blei\veisa, za podpredsednika pa gospod Petra Kozlerja in g. prof. M. Pleteršnika. Pokojnega E. Coste knjižnice, kije bila ,,Matici" ponudena, ona ni kupila ker „Matici" ni namen knjige kupovati, nego izdajati. Ta knjižnica šla je tedaj na Rusko za 1000 gld. — Nadalje mi je še omeniti sledeče stvari: Gospod J. Tomšič, učitelj na tukajšnji vadnici, izdeluje slovensko bibliografijo od tam dalje, kjer je bila smrt Costo prisilila, da je prenehal jo spisovati. Prof. Urbas v Trstu spisuje Costov životopis, ravnatelj Praprotnik pa sestavlja dr. Tomanov životopis. Cafove rokopise ima odbor spravljene. ,,Matica" se jebilavde-ležila razstave učnih pripomočkov v Gorici o lanskih velikih šolskih počitnicah. „Matica" je bila2. septembra 1875.1. poslala biskupu Stross-majerju v Djakovu o priliki petindvajsetletnice njegovega bi-skupovanja adreso, na katero je dobila tudi prijazno zahvalno pismo; — knjigarji Fajinitu v Milanu je odbor dal privoljenje, da sme v drugič natisniti Debeljakovo slovnico nemškega jezika za Lahe. Costovo sliko, po nekaterih njegovih častiteljih pri domačem umetniku Franke tu naročeno in .,Matici" podarjeno, ima odbor spravljeno v Matičini hiši , kjer visite sedaj sliki obeh Matičinih pokojnih predsednikov, dr. Tomana in dr. Coste v eni sobi. — Za Costov spomenik je ,,Matica" doslej nabrala 93 gld.; vsega jo pa doslej nabranega 690 gld., od teh je v hranilnici 665 gld. — Pozabiti tudi ne smem, da Koke na Dunaji izdeluje zemljevide Britanijo, Skandinavijo in Francosko. Prof. Macun v Gradcu pa piše, da ne more povedati, do kedaj bode mogel izdelati prevzeti del „Slovenskega Štajerja." — Ker nobeden ne želi besede o tem poročilu, prejde se na tretjo točko dnevnega reda. Zatem ,,Matice" blagajnik, Ivan Vilhar, priobča sklep računa od 14. septembra leta 1874. do 31. decembra 1875. 1., po katerem skupni znesek dohodkov v gotovini znaša 11,398 gld. 7 kr., v obligacijah pa 38.460 gld., — skupni znesek stroškov pa 10.(336 gld. 91 kr. Vrednost vsega Matičinega premoženja s hišo in inventarom ]e cenjena na 55.621 gld. 16 kr. — V proračunu za leto 1876. so dohodki našteti na 5229 gld. 85 kr., stroški pa na 1230 gld., po takem ostaja za izdavanje knjig letošnjega leta 3999 gld 85 kr. Temu znesku pa je dodana opomba, da se ta znesek ne sme porabiti ter se povrniti glavnici, ker se je dosedaj za knjige preveč izdalo, to je, od glavnice vzelo 9997 gl. 33 kr. Predsednik prosi blagajnika, naj blagovoli razjasniti, kar njemu in gotovo tudi drugim družbenikom v računu in proračunu ni jasno, vzlasti z ozirom na dodane opombe. Na to poprime Ivan Vilhar besedo in razloži svar tako le: ,,Kakor sklep računa kaže, so med stroški za spise in tisek lanskega leta tudi zapopadeni stroški predlanskega leta, in tako je prišlo , da namesti 5221 gld. 65 kr. po proračunu se je potrosilo 10.636 gld. 91 kr. Prejšnja leta se je račun s koncem junija sklepal, ali večina stroškov se je še le v jeseni poplačevalo ; kolikor manj tedaj je bilo stroškov , toliko več dolga. — Kavno tako bi se bili sedaj stroški na videz lahko manjši v račun postavili; al čemu to V „iVIatica“ je premožna, in ni jej treba plačil odlašati. Sedaj pa„Matica“ nima nobenega dolga. Vrh tega pa ima „ Matica" še mnogo denarja tir jati za ostala letna plačila, pa tudi kuponi (okoli 450 gl.), ki so zadnjega polletja prirastli, niso v ta račun vzeti. — „Opomba ‘ v sklepu računa je bila sestavljena na podlagi prejšnjega leta in res je čudno to, da bi so sedaj imelo 9997 gld. 33 kr. glavnici povrniti. Istina je, da zemljevidi in druge knjige s podobami veliko denarja stanejo, al ta znesek ni po vse verjeten, zato je treba, da se kalktil bolj natančno pregleda. *) Izdavanja knjig zat.ega voljo ni nikakor treba ustavljati, k60 gld. 54 kr. glavnici povrniti. Namesto 9997 gl. 33 kr, po ,,opombi" bi se imelo tedaj koncem 1.1875. samo 5218 gld. 20 kr. povrniti, ako bolj natančna preiskava še toga zneska za več nc zniža. kakoršne, kajti po viših stroških so udje Matičini več tiskovin prejeli, in tudi to je glavnica z dobrimi dušnimi obresti." Na vpašanje predsednikovo : ali ne želi kdo besede o pojasnilu blagajnikovem, oglasi se dr. Zupanec in stavi sledeči predlog: Pregledniki računa naj v posebnem načrtu nasvetovajo odboru Matičinemu, na kak način bi se povrnilo glavnici to, kar se je prešnja leta preveč potrosilo. Ta predlog podpira dr. Poklukar in dostavlja: ,,Grlede nato, da zboru ni mogoče, preiskavati, ali je v proračunu navedena svota preveč potrošenega kapitala prava ali ne, — ker ni videti, da bi bila vrednost inventarja po njegovem sedanjem stanu zara-čunjena, in, ker tudi druge številke proračuna — po naravi njegovi le približnega prevdarka — niso zadosti zanesljive, zato naj sl. občni zbor sklene: Opazka v proračunu za leto 1876., po kateri bi se ostanek dohodkov ne smel porabiti za izdavanje knjig, odpade; ob enem pa naj so odboru naroča, da ta proračun po vseh svotah dohodkov in stroškov natanko preiskuje in napake, ako bi se našle, popravi." Po kratkem razgovoru sta bila predloga dr. Zupanca in dr. Poklukarja^ sprejeta, in gosp. Franjo Ravnikar, deželni blagajnik, gosp. Žagar, deželne blagajnice kontrolor in pa gosp. Franjo Kadil ni k, banke ,,Slovenije" blagajnik, bili so za preglednike računa enoglasno izvoljeni. V poslednji točki dnevnega reda je nasvetoval gosp. Regali: naj bi se v Matičinem letopisu izpustili zapisniki odborovih sej in namesti njih dodal koledar. — Po kratkem razgovoru, v v katerem se je povedalo, da se odborovo delovanje mora p ra viloma priobčiti v letnem poročilu . — da je ,,Matica" že izdajala koledar, pa ga opustila itd., je odbor gosp. Regalijev predlog brez odločnega sklepa na znanje vzel. Volitve novih 9 odbornikov se je nekaj osebno (63), nekaj po poslanih glasovnicah, v vsem skupaj vdeležilo 321 udov ter so bili izvoljeni gospodje: Cigujo, Einspieler, Pleteršnik, Grabrijan, Praprotnik, Šolar, Marn in Žakelj, skoro enoglasno, dr. Sust pa z 121 glasovi. 30. NliiijišMiKi odbora IG. svečana 1876. ]. Vrsta razgovorov: 1. Prebereta in potrdita se zapisnika 35. odborove skupščine in pa 11. občnega zbora. 2. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 3. Razprava raznih Matičinih zadev. Pričujoči so bili gg.: Dr. Jan. Bleiweis kot prvosednik , Iv. Tušek kot zapisnikar; potem gg.: Kozler Peter, Marn Jožef, Močnik Matej, Pleteršnik Maksimilijan, Praprotnik Andr., Souvan France, Svetec Luka, dr. Strbenec Jurij, Solar Janez, Tomšič Iv., Vavru Ivan, Vilhar Iv., Wiesthaler Fr., dr. Zupanec Jernej. Predsednik bere pismo in poročilo, ki so ga Matičinemu odboru poslali pregledovalci društvenih računov. Določi se, da se to pismo izroči gospodarskemu odseku in pregledovalca društvenih računov v pivgled in v poročanje v prihodnji odborovi seji ; gospodom pregledovalcem pa naj se izreče zahvala za njihov trud. Potem bere se dr. Janez Sustovo pismo iz Trsta, v katerem naznanja, da gaje volja „Matico“ podpirati in ji po moči služiti. To vzame se radostno na znanje. Bere se pismo gosp. župnika Božidara Raiča, v katerem predlaga, naj „Matica“ osnuje strogo znanstven časopis, ozi roma mesečnik, in naj ga začenja izdajati že meseca malega travna; v izvršitev tega naj se izvoli oddelek treh strokovnjakov. — Pri-poznava se po vse važnost že tudi prejšnji čas od druge strani nasvetovanega dobrega znanstvenega časopisa, vendar sedanje finančno razmere, ki,,Matici" velevajo, nekako varčnejše postopati, ne dopuščajo, da bi ,,Matica" vrh ,,Letopisa" izdajala še mesečnik, posebno ker je že mnogo slovenskih časnikov , kateri vsi radi sprejemajo vsakovrstne znanstvene razprave. Go9p. Pleteršnik nasvetuje, da naj se Raičev predlog d& v posvet odseku za izdavanje knjig. Po daljni razpravi določi se z večino glasov, da se Raičev predlog sedaj še ne more sprejeti — tedaj tudi ne v odsek za izdavanje knjig. Bere se gosp. M a j cinger j e v o pismo, v katerem svetuje, da naj bi „Matica" kmalu izdala , Zgodovino slovenske literature", ker se potreba tega dela bolj in bolj kaže. — Določi se, da se ta predlog dd v pretres oddelku za izdavanje knjig. Gosp. Parapatovo pismo o tiskanji Šegovih svetinj izroči se oddelku za izdavanje knjig; njemu pa naj se odpiše in naj sc ga vpraša, ali sc vjema z zadnjim odborovim odločilom o izda-vanji Šegovih svetinj, ali ne, in naprosi naj se ga, da naj ,,Matici" pošlje dotične rokopise. Na vrsto pridejo ponudbe tiskarjev za tiskanje Matičnih knjig, in sicer samo iz Blaznikove in Narodne tiskarne. Gosp. S v e te c nasvetuje, da naj se gospodarski odsek pogoja in pogodi z Blaznikovo in z Narodno tiskarno. Gosp. Ivan Vilhar nasvetuje, da naj se vsak tiskar še enkrat vpraša, po k a te rej naj nižej ceni bi tiskal, in tistemu, ki postavi naj nižjo ceno, naj se izroči tiskanje Matičinih knjig. Po daljni obravnavi, katere so se še vdeleževali gg.: Svetec, Vilhar, Marn, Pleteršnik, Šolar, dr. Zupanec, določi se: Tiskarnici Blaznikova in Narodna ti-karna naj se še enkrat vprašate: 1) Koliko vsaka zahteva za tisek ene pole sedanjega formata Matičinih knjig v 2500 iztiskih; 2) koliko za papir ene pole v ravno tej obliki in v tem številu; 3) v kolikem času se zavežete, da bodete eno polo dodelale po sprejetem rokopisu in 4) ali za k o-rekturo zahtevate kako posebno plačilo, ali ne. Gospodarski odsek pa se pooblašča, da nove ponudbe temeljito presodi in določi, katorcj tiskarni naj se v tisk izroče Ma-tičine knjige. Zapisnik poslednjega občnega zbora se prebere in odobri. Na vrsto pride volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev. Po gosp. Kozlerjevem predlogu je prejšnji predsednik, gosp. dr. Jan. Bleiweis, izvoljen po imenovanji, in po gosp. Šolarjevem predlogu enako tudi gg. Peter Kozler in Maksim. Pleteršnik za podpredsednika. Ravno tako se po imenovanji tudi izvolijo, in so gg.: Iv. Vilhar blagajnik, Iv. Vavrft knjižničar, dr. Jernej Zupanec pregledovalec društvenih računov in France Souvan in dr. Jurij Str-benec ključarja. Ker se gosp. prof. Iv. Tušek odpove tajništvu, voli se tajnik po listkih, in izvoljen je Andr. Praprotnik zli glasovi izmed 13 oddanih listkov. Dr. Janez Bleiweis zahvaljuje se dosedanjemu tajniku za trud in vspeh pri „Matiei“, ter vpraša Praprotnika, ali prevzame tajnikovo opravilo. Praprotnik zahvaljuje se za zaupanje, ki mu ga odbor kaže s to volitvijo in reče, da, ako se gosp. Iv. Tušek odpove tajništvu, prevzame začasno to opravilo in bode po svoji moči pošteno skrbel in delal na korist in slavo ,,Slovenske Matice"; vendar preden prevzame tajništvo, prosi, da bi se mu izročil popolni inventar vseh Matičinih knjig itd. Določi se, da Praprotnik prevzame tajništvo 1. marca t. 1., in da bode v Matičinih sobah imel svojo uradno uro vsaki dan od '/„12 do 1 '/„ opoludne, Gosp. Marn pretresa „Imenik Matičinih udov za leto 1875.“, in želi, da bi se v prihodnjem letu marsikaj popravilo, kar je sedaj pomanjkljivega in celo napačnega. Določi se , da naj bode to v vodilo novemu tajniku. V odseku za izdavanje knjig ostanejo dosedanji odborniki ; spremeni se le toliko, da namesto prof. Iv. Tušeka, ki tudi iz tega oddelka stopi, pride v odsek za izdavanje knjig Andr. Praprotnik. V tem odseku so tedaj ti-le gg. odborniki: dr. Jan. Hleivveis; Jož. Marn; Matej Močnik; Jan. Parapat; Maksim. Pleteršnik; Andr. Praprotnik; dr. Jurij Strbenec; Feliks Stegnar; Jan. Solar, prvo-mestnik^Iv. Tomšič; Viljem Urbas; Iv. Vavrft, Fr. Wiesthaler; Mirosl. Žakelj. V odsek za gospodarstvo, v katerem so bili dosedaj gg. odborniki: Fr. Souvan, Iv. Vilhar in dr. Jernej Zupanec, izvoljen je še g. Iv. Tomšič. Po dovršeni volitvi odbornikov v odsek za izdavanje knjig nasvetuje gosp. Pleteršnik kot v rednik „Letopisa‘‘ sledeče: Spisi za „Letopis“ naj se kakor drugi spisi izročajo odseku za izdavanje knjig; ako so vsi udje tega odseka ene misli zarad spisa, naj gre spis precej v natis; ako pa bi udje tega odseka bili navskriž misli, naj pride spis v odbor. Gosp. Pleteršnik noče biti sam odgovoren za vredništvo „Letopisa“, temuč pravi, da je 011 odgovoren le bolj za vnanjo obleko ,,Letopisovo“; pravo odgovornost za ,,Letopis" naj ima ves odboi-. Po tej razpravi, katere so se vdeležili gg. dr. Bleivveis, Marn in Solar, sprejme se gori naveden nasvet. V razpravo sta prišla potem g. Dav. Trstenjakova spisa, in določilo se je, da se sprejmeta oba Trstenjakova spisa po stavljenih pogojih. Ziipisiiik gospodarskega odseka „Matice Slovenske'1 27. februarja ob 11. uri dopoludne o zadevi tiskarnienih ponudeb. Nazoči so bili: g. g. dr. Jan. Bleiweis, predsednik; Fr. Souvan, Iv. Vilhar in Iv. Tomšič, odborniki. Predsednik dr. Jan. Bleiweis izroči gospodarskemu odseku zapečatena oferta Blaznikovc in Narodne tiskarne. Odbornik Ivan Vilhar odpečati najpred ofert Blaznikovc tiskarne, iz katerega se razvidi, da Blaznikova tiskarna tiska jedno polo v obliki dosedanjih Matičinih kujig s papirjem vred v 2500 iztiskih za 45 gl. 77 kr. Potem razpečati in prebere ponudbo Narodne tiskarne, iz katere se razvidi, da Narodna tiskarna prevzame isto delo na istem papirji in v istej obliki za 4(3 gl. Po prebranih ofertih stavi odbornik Iv. Vilhar predlog, da oziroma nato, ker se je reklo, katera tiskarna najceneje prevzame tisek Matičinih knjig, naj se za sedaj sprejme Bluznikova tiskarna, ker je za 23 kr. cenejša pri poli nego Narodna tiskarna. Ta predlog je bil sprejet. Zapisnik seje odseka za i/.da\anje knjig 10. junija 1870 1. v Pričujoči vsi gg. udje tega oddelka. Predsednik: gosp. Jan. Solar. Zapisnikar: tajnik Andr. Praprotnik. Ur. .lan. Bleiweis bere gosp. M. Majarjevo pismo, v katerem pisatelj ,,Matici" ponuja v natis svoj rokopis o slovanski, zgodovini. Po daljni razpravi, kateri so se vdeleževali gg. Solar, Marn in dr. Bleiweis, določi se, da se več o tem rokopisu ne more govoriti in sklepati pred, dokler g. pisatelj vsega rokopisa ne posije; tudi se v tej obliki, kakoršne želi g. Maj ar, rokopis ne more izdati na svitlo. Bere se Križnikovo pistno o narodnem blagu. Določi se, da naj Križnik pošilja ,,Matici" nabrano narodno blago, vendar nagrada dala mu se bode še le po odobrenem njegovem rokopisu. Kar je do sedaj nabranega narodnega blaga, naj se odda gosp. prof. Wiesthalerju v pregled in v poročevanje o priličnem času. Gosp. prof. Pleteršnik nasvetuje, naj bi se nabirala krajna imena (geografična imena gor, rek, krajev itd.), katera naj bi „Ma-tica“ vredila in na svitlo dala. V ta namen naj se odbor Matičin obrne do izobraženih domoljubov po deželi s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabiral domača, krajna imena in je ,,Matici" pošiljal. Določi se, da ta nasvet pride v odborovo sejo v pretres. Gosp. Ant. Bezenšekova ponudba, da bi se na svitlo dala ,,Slovenska stenografija1* — naj pride v odborovo sejo. Po dr. Bleiweisovem nasvetu določi se, da naj se gosp. Dav. Trstenjaku za rokopis ,,slov. elementi" plača honorar od pole 30 gl. Tako naj se izplača tudi gosp. Parapatu honorar za spis v letošnjem „Letopisu“, kakor hitro bode ta natisnjen (po 30 gl. od pole). Kar se tiče vredovanja letošnjega „Letopisa“, izroča se gosp. prof. Fleteršniku, da preskrbuje to po svojem okusu. Po dr. Bleivveisovem nasvetu, se učencem živinozdravniške šole v Ljubljani podari 9 iztisov „Rastlinstva“ Pokornijevega. Rokopis o Tomanovem življenji se odobri in odda, v natis. Tudi se določi, da naj se tej posebni knjigi doda Tomanova podoba, od katere ima litograf Iviike ploščo. Rokopis: „Zgodovina cerkve Kristusove" da se v pretres gosp. prof. Marnu in dr. Strbencu. ---------------- lil. Mkup£('*ma otlhora 13. julija 1876. I. Vrsta razgovoi^ov : 1. Bere so zapisnik 3G. odborove seje, 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Ilazgovor o raznih Matičinili zadevali. Te seje vdeležili so se izmed vnanjih udov: g. g. Janez Parapat in Viljem Urbas, izmed Ljubljanskih pa g. g.: dr. Janez Bleiweis (prvosednik), Jož. Marn, Maksim Pleteršnik, Fr. Souvan, dr. Jurij Strbenec, Fel. Stegnar, Jan. Solar, Iv. Tomšič, Iv. Vavru , Ivan Vilhar, Fr. Wiesthaler, dr. Jernej Zupanec in Andr. Praprotnik (tajnik in zapisnikar). Predsednik dr. Jan. Bleiweis prične skupščino ob 5'/4 ure popoludne pozdravši nazoče odbornike. Najprej bere se in odobri zapisnik 36. odborove seje; potem poroča tajnik Praprotnik o imenitniših Matičinih rečdh tako-le: „Slavni odbor! Ko sem jaz po volitvi pri zadnji odborovi skupščini prevzel tajništvo, videl sem, da je prva potreba, da se napravi in sestavi natančen inventar vseh Matičinili knjig in drugih tiskovin. Tak inventar je sedaj sestavljen, in natanko se po njem ve, koliko iztisov ima Matica te ali une knjige in kakošne druge tiskovine ter tudi, koliko je vse to blago vredno. Vlcupna vrednost vseh Matičinih knjig (v začetku meseca maja t. 1.) je 7566 gld. 63 kr. Ako se od te svote odšteje za znižane cene, provizije itd., ostaja še vendar gotove vrednosti 5044 gld. 43 kr. Tu zraven prištevamo še zemljevide, katerih ima ,,Matica" vkup 2810 iztisov. Ako se cenijo le po 10 kraje., znaša to 281 gold.; tedaj so vse Matičine tiskovine vredne vkup dobrih 5325 gld.“ — (Odbor soglasno izreka za marljivo vredbo književnega Matičinega inventara tajniku zahvalo.) Število Matičinih udov se je od zadnje odborove seje po pomnožilo za 13 udov; izstopili pa so 4. Glavna MatiČina knjiga, v katero se novi udje zaporedoma vpisujejo, kaže številko 3044. Odsek za izdavanje knjig imel je od zadnje odborove skupščine dve seji, ravno tako tudi gospodarski odsek. O vseh teli sejah kažejo zapisniki zadevne razprave. (Tajnik bere vse štiri zapisnike teh sej, kar odbor na znanje vzame.) Znano je , da je pokojni gosp. dr. Lovro Toman „Matici" za njene ude na Uunaji napraviti dal diplomo. Pismo, s katerim je „Matici“ daroval ploščo, bilo je njegovo zadnje pismo , pisano v Rodavnu 9. avg. 1870. leta. Kavno tega leta je Matičin odbor te diplome pri Kokeju na Dunaji dal natisniti 500 odtisov. Od tistega časa do sedaj pa so vse te diplome pošle, in ni se moglo ž njimi vstrezati udom, ki so jih želeli. Tajništvo je tedaj pri Kokeju (pri katerem je še sedaj hranjena diplomina plošča) naročilo 100 odtisov, katere je ,,Matica" 15. junija t. 1. dobila. Sedaj morajo tedaj lepo diplomo (za 50 kr.) dobiti vsi udje , ki je želijo. — (Odbor tajnikovo naročilo Matičinih diplom odobri.) C. k. deželni šolski svčt Kranjski je pri „Matici" naročil 220 iztisov Krsnikove knjige ,,Zgodovina Avstrijsko-ogerske monarhije" za srednje šole in za učiteljska izobraževališča, da jih razdeli učiteljskim knjižnicam po deželi. Ker pa je ,,Matica" od te knjige imela le še 145 iztisov, je dala 140 iztisov dežel, šolskemu svetu, za katere je prejela čistih 44 gld. 80 kr. Sedaj je ta knjiga razprodana. — Predlagani tedaj , naj , ker je morda tu pa tam še kak Matičin ud, ki te knjige nima, in ker tudi novi udje največkrat žele več prejšnjih Matičinih knjig , pa tudi zato , ker bode si ta knjižnica tudi med učitelji in učenci pridobivala vedno več veljave in porabe — odbor dovoli, da se ta koristna knjižica (ki obsega le nekaj čez 6 pol) v drugič natisne. — (Predlog ta izroča se odseku za izdavanje knjig v prevdarek in poročanje v eni prihodnjih sej.) Najvažniši dopis, ki je zadnji čas došel „Matici", je bil ta, v katerem jej c. kr. finančna prokuratura naznanja, da je pokojni beneficijat v Ljubljani, gosp. Valentin Ravnikar, v svoji oporoki 19. marca 1874.1. naši „Matici“ volil 1200 gld., katere je blagajnik po odbitih 120 gold. postavne pristojbine (tedaj 1080 gold.) že prejel." (Odbor vstavši izrazuje preblagemu pokojnemu domoljubu prisrčno zahvalo, ter izreka željo, naj bi njegov izgled našel še mnogo mnogo posnemovalcev.) Potem so bile rešene sledeče prošnje: Učiteljski knjižnici Kamenškega okraja dopošljejo se zaostale naprošene knjige, pa še le po nekaterih izvedbah; — okrajni učiteljski knjižnici v Ormužu podari se nekoliko Matičinih knjig, ravno tako na prošnjo prof. Zupana tudi c. k. spodnji gimnaziji v Kranji. Letopis 1870. III. 15 Tajnik bore korespondencijo z g. Cigaletom in Koke-om o zadevah zemljevidov (to je Francije, Britanije in Skandinavije), katere bode ,,Matica'1 letos na svitlo dala in udom razpošiljala, ter naznanja, da je „Letopisa za 18761." že tiskanih 10 pol in da z imenikom vred utegne obsegati kakih 17 pol. Tomanov življenjepis (z nekaterimi njegovimi pesmami) bode obsegal 10 12 pol (s podobo in prav ličnega tiska), od ka- terih je tudi že 4. pola v natisu. Odbornik župnik Jan. Parapat doda letošnjemu Matičinemu ,,Letopisu" še kratek sestavek o nekem starinskem denarji (s podobo). Odbornik prof. Viljem Urbas kaže odboru 5 pisanih pol ,,Življenje dr. F. H. Coste", katero obeta do konca avgusta t. 1. dokončati, da pride prihodnje leto na kakih 5—6 polah na svitlo. O ,,stenografički čitanki" gosp. A. J. Bezenšeka se je ukrenilo, da z ozirom na to, da jo ,,Matica", kakor je račun preteklega leta kazal, več potrosila za izdanje knjig, nego bi bila smela in mora tedaj vprihodnje nekako varčneje postopati, za sedaj odloži založbo sicer hvalevredne knjige. Isto tako se ni mogla sprejeti ,,Zgodovina naroda slavjanskega", ki jo s cirilico spisuje g. M. M a j a r. Odbornik prof. Maks. Pie te rš ni k (v odsekovem imenu za izdavanjeknjig) predlaga: naj bi se nabirala geografična imena (krajev, gora inrekitd.) slovenskih dežel, katera naj bi „Ma-tica" vredila in ob svojem času na svitlo dala. V ta namen naj se odbor Matičin obrne do izobraženih domoljubov po vsem Slovenskem s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabiral domača krajna imena in jih „Matici" pošiljal. — Predlog se je soglasno sprejel s tem, da bode prof. Pleteršnik osnoval načrt tacega imenika, ki ga Matica razpošlje v posamezne župnije za vpis dotičnih imen. Predsednik dr. .J. Bleiwois predlaga: naj odsek za izdavanje knjig prevdarja in prihodnji odborovi skupščini poroča : ali ne bi bilo koristno, da ,,Matica" izdd ,,Naučni slovnik tujih besedi", ki so dandanes navadne v znanstvenih, političnih, tehniških, trgovskih in drugih predmetih, ki jih, ker sc ne dadč iz tujega jezika v slovenski jezik prestavljati in se tudi v nemškem jeziku v izvirni besedi rabijo, vsak le nekoliko omikan človek kakoršnega koli stanu razumeti mora , da mu knjiga ali časnik nista nerazumljiva. Tak natični slovnik tujih besedi naj bi prav na kratko v slovenskem jeziku razlagal pomen besede, kako se izrekuje, iz katerega jezika izvira itd. — na priliko po izgledu 5. natisa dr. Kiesevvetterovega „Fremdenw6rterbuch“ v nemškem jeziku. S takim slovnikom, ki naj bi obsegal kakih 15 — 20 pol, bi se vstre-zalo učiteljem, umetnikom, obrtnikom, trgovcem, zdravnikom, duhovnikom, uradnikom, kmetovalcem, čitateljem časnikov in dr. — kratko rečeno: vsem udom slovenske „Matice", katerega koli stanu. — Predlog, ki ga je predsednik z navedenimi nekaterimi besedami razjasnil, se je sprejel enoglasno in izročil odseku za izdavanje knjig v prevdarek. — Na predsednikov nasvet, naj bi se tudi ,,Matica“ vdeležila .Janežičeve slovesnosti (13. avgusta), ko se bode velezasluženenni pisatelju slovenskemu stavil spominek, je odbor pritrdil in za to izročil skrb predsedniku Maričinemu. Konečno se o razpošiljanju Matičinili knjig (po predlogu tajnikovem) določi, da se bodo društvene knjige za 1. 187G. pošiljale le tistim udom, ki bodo do časa razpošiljanja knjig (to je, do konca letošnje jeseni) letnino plačali vsaj za preteklo 1875.1. Po vsem tem končil se seja ob 8. uri zvečer. Up ravni št v o »Matico Slovenske" 187(1. leta. Prvosednik: Dr. Janez Blciwcis. Prvosednikova namestnika: Peter Kozler, Maksimilijan IMelersnik. Blagajnik: Ivan Vilhar. Tajnik in zapisnikar: Andrej Praprotnik. Knjižničar: Ivan Vavru. Pregledovalec drustv. računov : Dr. Jernej Zupanec. Ključarja: France Souvan, Dr. Jurij Strbenec. >. 13. Šolar Janez 1870. 14. Tomšič Ivan 1872. 15. Tušek Ivan 1875. 10. Vavrft Ivan 1875. 17. Vilhar Ivan 1874. 18. VFiesthalcr France 1875. 19. Dr. Zupanec Jernej 1874. 20. Žakelj Miroslav 1870. b) 1. Barbo Jožef grof 1875. 2. Cigale Matej 1870. 3. Einspieler Andrej 1870. 4. Erjavec France 1874. 5. Gorup Jožef 1875. G. Grabrijan Jurij 187G. 7. Herman Mihael 1872. 8. Kosar France 1872. 9. Majciger Janez 1874. 10. Parapat Janez 1874. Letna številka kaže, katerega Vnanji. 11. Raič Božidar 1874. 12. Svetec Luka 1875. 13. Šavnik Dragotin 1872. 14. Šuman Josip 1874. 15. Dr. Tonkli Josip 1872. 10. Dr. Ulaga Jožef 1875. 17. Urbas Viljem 1875. 18. Dr. Šust. Janez 1870. 19. Winkler Andrej 1872. 20. Žolgar Miha 1874. leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen. Odseka: a) Odsek za gospodarstvo. 1. Souvan France, prvomcstnik. 2. Tomšič Ivan. 3. Vilhar Ivan. 4. Dr. Zupanec Jernej. b) Odsek za izdavanje knjig. 1. Dr. Blci\veis Janez. 2. Marn Jožef. 3. Močnik Matej. 4. Parapat Janez. 5. Pleteršnik Maks. 0. Dr. Strbcnec Jurij. 7. Stegnar Felix. 8. Šolar Janez, prvomostnik. 9. Tomšič Ivan. 10. Praprotnik Andrej. 11. Urbas Viljem. 12. Vavru Ivan. 13. Wiesthaler France. 14. Žakelj Miroslav. Imenik Matičinih udov. Tastui udje: 1. Miklošič Franjo, vitez, na Dunaji, 2. Kački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije. 3. Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poročništvu v Beču. 4. Kieger France, Ladislav, dr., v Pragi. 5. Vesel (Koseski) Ivan v Trstu. Kaiemfite? udov j>@ als dekaažjak Opazka. * kaže ustanovnikc; ti kakor tudi letniki vsake dekanije, so po abecednem redu. — Kdor zapazi kakovo napako, naj nam jo blagovoli naznaniti, da se popravi. Za zmote pa, ki sc nahajajo ozir stano-vališč, nismo odgovorni, če se nam niso o pravem času naznanile izpre-membe. Kdor ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva , ta naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel. I. Dekanija Ljubljana. — Poverjenih: Andr. Praprotnik. a) Mesto Ljubljana. Ilstanovuiki. Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik. Blaznikova Fani, gospica. BIeiwcis Jauez, dr. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn. Bučar Viktor, trgovec. Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Čebašek Andrej, dr., častni kanonik, prof. bogosl. Češko Valentin, posestnik. Čitalnica, društvo. Debevec Jožef, trgovec, posestnik. Detelja Oton, grajščak. Dreo Aleksander, trgovec. Fabian Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica. Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, dež. sodnije svetovalec. Gogala Jan., dr., katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču. Graseli Peter, posestnik. Heidrich Dragutin, redovnik. Hranilnica Kranjska. Hren France, posestnik. Jamšek Ivan, trgovec. Jarec Anton, dr., prošt. Jerajeva Ivana, posestnica. Jeran Luka, monsign. ,,Zg. Danice1* vrednik. Kadilnik Franco. Klemenčič Jožef, kat. e. k. učiteljskega izobraževališča. Kljun Dr., duhovnik, mestni odbornik. Knjižnica c. kr. učiteljskega izobra-ževališča. Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajščak. Kozler Jožef, dr., posestnik. Kozler Peter, psseatnik, K reč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., katehet na c. k. viši realki. Kušar Jožef, trgovec in hišnik. Lukman Jakob, c. k. rač. uradu. Marn Jožef, profesor na c. k. viši gimnazije. Milic Rudolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik. Murnik Janez, tajnik kup. zbornice, deželni odbornik. Pavšlcr Jožef, korar. Peternel Mihael, c. k. profesor više realke v pokoj i. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, posestnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan, Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. poslanec. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Ravnikar France, dež. blagajnik. Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik. v pokoj i in dež. poslanec. Rozman Ivan, mestni kaplan. Ruard Viktor, grajščak na Bledu. Samasa Anton, zvonar. Skalo Pavel, učitelj živinozdravn^ Skubic Anton, c. kr. gimn. prof. Smukavec Ivan, uradnik pri dež. odboru. ,,Sokol“, telovadno društvo. Souvan Ferko, trgovec. Souvan France Ks. starejši, trgovec. Souvan France, mlajši, trgovec. Stare Jožef, koneipijent pri c. k. finančni prokuraturi. Strbenec Jurij, dr. prava, vodja v duhovščnici. Strobelj France. Šolar Janez, c. k. deželni šolski nadzornik. Tavčar Janez, hišn. posestnika sin. Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici. Vavru Ivan , c. kr. prof. na viši gimnaziji. Vilhar Ivan, trgovec. Vošnjak Jožef, dr., zdravnik 111 derž. poslanec. Zamejic Andrej, bogosl. profesor. Zarnik Valentin , dr., odvet. koneipijent in dež. odbornik. Zupančič France, dr., pravdosrednik. Zupanec Jernej, dr., bilježnik. Zupan Jožef, dr., pravdosrednik. Zupan V. C., zasebnik. Žagar Dragutin, kontrolor dež. bla-gajnice. Vuičič Paskal, biskup in namestnik apostolski v Bosni. Štev. 83. Letniki. Ahačič Karol, dr., odvetnik. Ahčin Albin, kij ličarski mojster. Ahčin Drag., ključar. Aldšovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče. Ambrožič Fr., dr., mestni zdravnik. Apih Jos., nast. učitelj srednjih šol. Arko Albin, žurnalist. Arko Janez, c. k. notar. Bahovec France, učitelj 2, m. šole. Belar Lcop., nadučitelj 2. m. šole. Bizavičar, o. Jožef, frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. kaplan. Bojer Antoniu, nadporočnik 53. pol-kovnije nadvojvode Leopolda. Boštjančič France, katehet 1. in 2. ni. šole. Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Curen Karol, uradnik v hranilnici. Cvajar Dragutin, trgovec. Dimic Avgust, c. k. finančni svetnik. Dogan Janez, mizar v Ljubljani. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve. Dolinar Ant., prefekt v Alojzijevišču. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik. Drenik Kunibert, kontrolor v posilili delalnici. Društvo izobraževalno za tiskarje. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Epih Janez, učitelj v c. k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan. Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Flis Janez, spiritval v duhovščnici. Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuks Franco, dr., prim&r v bolnici. Garbas France, poštni oficijal. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Gerdežič Jože, c. k drž, pravda. namestnik. Giontini Janez, knjigotržee. Globočnik Anton, c. k. okr. predst. Globočnik France, prof. više realke. Globočnik Viktor , avskultant dež. sodnije. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik France, trgovec. Goršič Martin. Gorup Franjo, zasebnik. Gril, trgovec. Gross Anton, misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj v c. k. vadnici. Guttinan Emilij, odv. koncipijent. Hafner Jakob, realni nam. učitelj. Hoffern pl. Leopold , c. k. deželne vlado svetovalec. Holm Edvard, posestnik in bukvovez. Holm Ilugon , c. k. poštni uradnik v Sučavi. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in rokovičar. Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice. Iber Ivan, trgovec. Ivanetič Martin, načelnik dož. rač. Jak Avgnst, trgovec. Jeločnik Anton, trgovski pomočnik. Jentl Anton, trgovec. Jerič Jože, župnik v pokoji. Jurčič Josip, vrednik „Slov. Naroda*1. Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kafol Ivan, posestnik. Karun France, župnik. Kaj zel Peregrin, trg. pomočnik. Kalan Matija, cenil, poročevalec. Kapler Jos., dr., zdravnik. Kaprec Ivan, c. k. nadsod. svetnik. Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k. više gimnazije. Kilar Janez, kaplan v Trnovem. Klinar Leop., knezošk. arhivar. Klein Anton, vodja Egerj. tiskarnice. Klomens France, trgovec. Klofutar Leonard, dr., prof. bogosl. Knauschner Vit., pivovar pri gg. Kozlerjih. (Knjige naj dobiva izvrsten dijak ljublj. srednjih šol.) Knjižnica bogoslovska. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Koblar Anton, bogoslovec. Kočevar France, c. k. dež. sodnijo svetovalec. Iiogl Barbara, hišna posestnica. Kokalj France, učitelj 2. mestne šole. Kolman France, trgovec. Konšek Val., prof. c. k više ginin. Kovač J., sovoditelj Egerjeve tisk. Kozina Jurij, c. k. prof. više realke. Krajec Janez, faktor pri Hlaznikovi tiskarni. Kramar France, kanonik. Kremžar Andrej, upravnik deželnih dobrotnih naprav. Kristan Jos., zastop. Slavije. Križekar Edvard, nadporočnik] 53. polkovnije nadvojvode Leojiolda. Kregar France, bogoslovec. Kržič o. Andrej, frančiškan. Kržič Anton, nunski katehet. Lapajn Ernestina, gospa. Lasnik Peter, trgovec. Lavrič Ivan, pionirski kadet v Ilain-burgu. Lazar Mih., glavni učitelj v c. k. iz-obraževališču za učiteljice. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec. Lerher Jurij, bukvar. Levec France, realni nam. učitelj. Levstik France, skriptor pri c. k. licealni knjižnici. Lichtenberg, baron, Leopold, grajščak v Habahu. Lozar Jožef, trgovec. Mali Marijana, rojena Tomanova. Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčijake učilnice. Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. Major o. Krisogon, frančiškan. Majzelj Franjo. Medič o. Kalist, frančiškan. Meleer Drag., c. k. giinn. profesor v pokoji. Mihalič Jurij, ravnatelj mestne pi-sarnice. Mlekuž Mat., zasebni uradnik. Mošž Alfons, dr., odvetnik. Mulaček Drag., mestni uradnik. Mulaček France, trgovski pomočnik. Mulej Andrej, e. k. uradnik. Murn o. Teodorik, frančišk. v Klanjcu, Murnikova Marija, gospa. N&rodna tiskarna. Nemanič Ivan. Ničman Henrik , pos. in bukvovez. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasebni uradnik. Palčič Mihael, pos. in trgovec. Papež France, dr., odvetn. kandidat. Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar. Pengal Anton, posestnik na Pšati. Petričič Vaso, trgovec. Perles France, posestnik. Perme Anton, posestnik. Perona Ljudevit, inagist. svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pfeifer Ferdin , oficijal dež. odbora. Pirce Iv., uradn. pri južni železnici. Pirnat Tomaž, hišnik. Polec Jož , c. k. notar v Mokronogu. Pogorelec Adolf, kaplan pri sv. Petru. Potočnik Franjo, nadinženir. Potočnik Mihael, nunski spovednik, Porenta Jan , stolni kaplan. Poč Martin, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pozni k Albin, drž. odvet. koncip. Praprotnik Andrej , nadučitelj 1. mestne šole. Praprotnik France, učitelj na Ježici. Pribil Janko, inženir. Puhar Dragutin, posestnik. Pustotnik Jan., dr., primarij v dež. bolnici. Premk Anton, poštni uradnik. Raič Anton, učitelj na c. k. viši realki. Raktelj Fr., učitelj 2. mestne šolo. Ravnikar Lud., dež. sod, svetovalec. Ravnikar Viktor. Rechbach, baron, jurist v terez. na Dunaji. Regali Jožef, hišnik in odbornik. Regoršek France, trgovec. Ribič Jožef, trgovec. Rode France. Rogelj Florijan, notarski uradnik. Rost Viljem, sodar v Gradišči. Schiffrer J., dr., c. kr, voju. nadlečnik. Schrcy Ivan, pekovski mojster. , Slovenski Narod“ vredništvo. Slovensko učiteljsko društvo. Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja. Smrekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar. Stegnar Feliks, učitelj kaznilnico na Gradu. Strbeuec Jožef, duh. v pokoju. Suhadobnik Lovr., kolezijski mlinar. Šašelj Feliks, okrajni komisar. Sešek Ivan. Škofič Lovro, davkareki kasir. Škrl Ivan, avskultant pri okrajni sodniji. Solmajer France. Solmajerjeva Kornelija, gospa. Šuklje Fr., e. k. gimn. profesor. Sumi France, sladkorne tovarne pomočnik v Peštu. Tavčar Dragutin, posestnik. Tekavčič Drag., oskr. pos. delalnice. Tanko Ivan, gostilničar čitalnični. Toman Helena. Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomšič Ivan, učitelj c. k. vadnice. Tratnik Antonija, fin. kom. žena. Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole. Turk Ilugon, trgovec. Tušek Ivan, gimn. profesor. Ulinan Neža, posestnica. Urh Peter, kanonik. Valenta Vojteh, magist. uradnik. Valentinčič Ignacij. Vavpetič Ivan. Več Ivan, trgovec Vičič Janez Ev., trgovec. Višnikar Franjo, uradnik pri dež. sodniji. Vizjak Ant., učitelj na c. k. učit. izobraževališči. Vončina Josip, kone. pri dež. vladi. Vrhunec Anton, trgovec. Wasclier Kajko, uradnik v hranilnici. Wiestlialer France, c. k. gimn. prof. Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zeplihal Ognjeslav, kamnopisee. Zic Nikolaj, vojni župnik. Zima Janez, učitelj v c. k. vadnici. Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zmrzlikar Franke, tehnik. Zupan Jožef, stolni dekan. Zupan Simon, duhovnik v pokoji. Zupančič Vilib., prof. ženskega uč. izobraževališča. Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žark Franjo, krojaški mojster. Žitko Jakob, vratar pri dež. glavarju. Šfev. 219. b) Ljubljanska okolica. *Krčon Anton, župnik v Rudniku. Aleš Luka, župnik v Preski. Babnik Jernej, župnik na Dobrovi, čitalnica v Šent-Vidu. Deisinger Marija, pivov, gospa v Šiški. Dernovšck Jurij, duh. adm. v Žc-limljah. Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Finec Auton, župnik v Sostrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenec Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kogelj Janez, učitelj na Brezovici. Kraj Matija, kaplan v Sostrem. Kraljič Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu. Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malinšek Marija, v Tacenu. Mandelc Anton, kaplan v Proserji. Marešič Franjo, kaplan na Brezovici. Marinko Jožef, benef. v Preski. Mencinger Lov., duh. oskrb. naGolem. Namrč Anton, župnik v Šmartnem. Pipan Andrej, kaplan v Polhovem gradeu. Potočnik Auton, župnik v Šent-Vidu, Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Potočnik Martin, učitelj v Sori. Povšt) France, župnik na Ježici. Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih. Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi. 2. Dekanija Škofja Loka. — *Dobeljakova rojstna hiša na Visokem št. 2, v Poljanski fari. *I)olinar France, župnik na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki, Ahčin Anton, župnik v Retečah Polec Janez, kaplan na Trati. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Jereb Matej, župnik v Javorjih. Jczetšek Janez, v Gorenji vasi. Lavrič Matija, duh. adin. v NoviOslici. b) Poverjenik: '■''Gestrin Dragutin , dr., e. k. sodu. pristav. *Hemie Primož, mest. župnik v Loki. Brulec France, katehet nunske dekliške šole v Loki. Bukvarnica učiteljska v Loki. Čitalnica v Loki. Deisinger Jurij, trgovec v Loki. Deisinger Terezija v Loki. Fabiani Karol, lekar v Loki-Gašperin Jak., ključ, mojster v Loki. Golob Gašpar, posestnik v Loki. Gusel Janez, trgovec v Loki. c) Poverjenik: ^Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih. *Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Kržen Balant, kmet v Rudnem. Globočnik A., posestnik v Železnikih. Sovincc Anton, duh. v pokoji na Gameljnah. Svetina Valentin, rudarski nadzornik v Knapovžah. Štrukelj France, duh. na Šmarni gori. Tavčar Ignacij, župnik v Želimljah. Zupan Davorin , železniški uradnik v Zalogu. Štev. 35. a) Poverjenik: Matej Kozah. Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu. Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Kamoveš Jernej, župnik v Poljanah. Rožman Lovro, ekspozit v Žabuici. Strupi Jakop, kaplan v Poljanah. Zupan Ulrik, duh. adm. v Leskovci. Žan Janez, kaplan v Škofji Loki. Štev. 35. Dragutin Gestrin. Homan Josip, posestnik v Loki. Jeriha Matija, nunski spovednik v Loki. Kadilčeva Radevojka v Loki. Mohar Antonija, kovaeiea v Loki. Naglič Rudolf, trgovec v Loki. Bamoveš Andrej, kaplan v Loki, Sušnik Jovana v Loki. Sušnik Jovana v Loki. Triler Janez, c. k. notar v Loki. Wolkensberg Avguštin, baron, posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki. Štev. 21. .Jože Levičnik. Hafner Anton , rudarski uradnik v Železnikih. Jamnik Anton, kaplan v Selcih. Jereb Matej, župnik v Sorici. Lapajne Jan., duh. adm. v Dražgošah, Levičnik Jožef, posestnik in učitelj Tušek Gregor, posestnika sin v Me-v Železnikih. gušnici. Štev. 11. Major Vincencij, župnik v Selcih. 3. Uckailijil Kranj. — Poverjenik: Dragutiu Savnik. ^Debeljak Jan., župnik v Predvoru. *Florijanova Nikica, gosp. v Kranji. ^Globočnik Edv., dr. , zdravnik v Cerkljah. *Jugovec Leopold, zasebnik v Kranji. 'Krašovic Jur., župnik v Šmartnem, '■'Muli Ognjeslav, dr., okr. zdravnik v Kranji. 'Mežnarec Anton, dekan v Kranji. ■''Omersa France, trgovec v Kranji. *Pirec Matej, trgovec v Kranji. "•'Pleivveis-ova Ivana, posestnica v Kranji. *Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učence, ki je v slovenščini najizvrstnejši.) *Prevec Tine, dr., zasebnik. *Ros Matej, trgovec v Kranji. *Sajovic Ferd., trgovec v Kranji. ^Steiner Janez, dr., c. kr. bilježnik v Kranji. :i:Šavnik Dragotin, lekar v Kranji. *Savnik Sebastian, posest, v Kranji. 'Urbančič Lujiza, gospa grajščakinja na Turnu. *Widmar Jernej, dr., knezoškof. *Zarnik Anton, župnik v Naklem. *Zupan Toma, gimn. prof. v Kranji. Aljaž Jakob, kaplan v Tržiču. Arhar France, beneficijat v Vogljah. B(51ar Jožef, kaplan v Smledniku. Bohinec Fr., župnik v Križah. Čebin Peter, ljudske, šole učitelj v Kranji. Čitalnica, društvo v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Golob Janez, kaplan v Tržiču, Golobič Anton, župnik v Cerkljah. Gregorič Igu., župnik na Trsteniku. Hočevar Jakob, farmacevt v Kranji. Kmet Vincencij, učitelj v Šmartnem. Košmelj Janez, kaplan v Šent-Jurji. Krisper Rajin., trgovec v Kranji. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Košmerl Jurij , župnik v pokoji v Kranji. Kuster Mihael, nadučitelj v Kranji. Mencinger Janez, dr., odvetnik v Kranji. Mohar Peter, duhoven v Predosljih. Novak Martin , poštni odpravnik v Kranji. Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji. Pec Drag., c. k. uradnik v Kranji. Povše Martin, župnik v Šent jurju pri Kranji. Prcželj Matej, župnik v Mavčičah. Robič Simon, beneficijat na Šentjurski gori pri Cerkljah. Stare Ferd., c. kr, sodnik, pristav. Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah, Šoklič Blaž, kaplan v Smartuein. Tavčar France, kaplan v Kranji. Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja. Urbančič Janko, grajščak v Turnu. Vavken Andrej, učitelj in posestnik v Cerkljah. Vomberger Blaž , župnik v pokoji na Primskovein. Zupančič Anton, kaplan v Cerkljah. Štev. 58. 1. Dekanija Radovljica. — a) *'Jerala Janez , kaplan v Bohinjski Bistrici. Burger Martin, obe. nik v Bohiuski Bistrici. Dobravec Milia, kaplan v pokoji v Bohinjski Bistrici. Gnjczda Štefan, župnik na Bohinjski Beli. Jereb France, župnik v Zaspetn. Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi. b) Poverjenik: Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Keršič Janez, župnik na Jesenicah. c) Poverjenik: *Beruik Lovro, žup. v Kamnigorici. '^Sajevec Janez, župnik v Mošnjah. Avsenik Neža , rojena Tomanova v Lescah. Berlic Janez, kaplan v Kropi. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Grilec Janez, posestnik na Zgošah. Hauptman Janez, »trojar in posestnik v Kranjski gori. Keše Silvester, dekan v Begunjah. d) Poverjenik: llabč Janez, župnik na Ovsišah. Kapuz Janez, župnik v Kropi. Soršak Matej v Kropi. f>. Dekanija Kamnik. - 1 * Fabijani o. 1’lacid, frančiškan. *Kokalj o. Rainerij, frančiškan. *Starč Alojzij, administrator na Rovi. * Stranj eka fara po Mih. Dobovšekovi Poverjenik: Anton Umek. Mali Ignacij, duhoven v Ribnein. Mencinger Jakob, učitelj v Bohinjski Bistrici. Mesar Jan., župnik v Boh. Bistrici. More Anton, kaplan v Gradu. Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje). Žumer Janez v Spodnjih Gorjah. Štev. 1 4. Janez Keršič.. Robič Jak., poa. v Kranjski gori. Žužek Simon, kaplan na Jesenicah. Štev. 4. Silvester Keše. Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Resman Janez v Radovljici. Steuovec Anton, kaplan v Bčgunjah. Tavčar Janez, kaplan na Brezniei. Teran Janez, župnik v Ljubnem. Vurnik Janez v Radovljici. Zupan Neža. posest, hči v Smokuču. Štev. 16. Matej Soršak. Zabrezovnik Jurij, duh. v pokoji v Kamnigorici. Zupan Janez v Kropi. Štev. 5. \jr :rjenik: Janez Debevec. ustanovi. (Gosp. župnik jo prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdn.) ^'Nabernik Ivan , c. k. sodil, pristav. ■'"'Parapat Janez , duh. oskrbnik v Vranjipeči. Albrecht Leopold, župnik v Dobu. Bralno društvo v Robu. Bukvarnica učiteljska, okraja kamniškega. Čitalnica v Kamniku. Debevec Janez, posest, v Kamniku, Eder Janez, župnik v Mekinjah. Hiti Janez, župnik na Ilomcu. Iloffern pl. Viljemina , grajščinska gospica na Brdu. Hribar France, posestnik na Križu. Iglič Janez, trgovec v Lukovci. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kmetič Mihael, župnik v Stranji. Krsnik Jožef, c. k. okrajni Bodnilc na Brdu. Kljun Janez, kaplan v Kamniku. Knjižnica v Repnjali. (i. Dekanija Moram*. — '"Marec Jernej, župnik v Dolu. *Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Sranec Stanko, župnik v Hotiču. *Urbanček Janez, župnik v Krašnji. Brodnik Anton, kaplan v Moravčah. Brvar Gotard, mlinar in posestnik Podzidoin. Gros Jakob, župnik v Zagorji. Jošt Mihael, učitelj v Zagorji. Kcpcc France, duh. adm. v čcšnjicah. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Kosmač Simon, duh. adm. na sv. Gori. Krištofič Lovro, duh. adm. v Št. Osvaldu. 7. Dekanija Šmarje. — *Bartol Baltazar, župn. na Lipoglavu. *Brolih Matija, dekan v Šmarji. *Štritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent-Jurji. Kuhelj Matija, administr. v Gozdu nad Kamnikom. Levec Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Jan., posestnik v Trami. Lomberger Jož., benef. v Komendi. Mrvec Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku. Pečnik Anton, kaplan na Brdu. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Rode Josip, meščan v Kamniku. Suhi J., trgovec v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Stare Mih., inženir v Mengišu. Špendal France, kaplan v Mengišu. Švajgar J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej , župnik v Komendi. Tomšič Štefan, učitelj v Tunjeah. Vidic o. Fortunat, frančiškan. Zorec Janez, župnik v Mengišu. Štev. 42. Poverjenik: Janez Toman. Mogolič M., župn. pri sv. Lambertu. Petrič Blaž, župnik v Blagovici. Pleško France, beneficiat na Vrhpolji. Preša Jožef, župnik v Počah. Romč France, župnik v Cemšeniku. Stupar Janez, duh. adm. pri sv, Gothardu. Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez, dekan v Moravčah. Vrančič France, duh. v pokoji. Vode Jožef, trgovec na Dolskem.v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v Ihanu. Štev. 2<>. Poverjenik: Matija Brolih. Boiatuik Janez, nadučitelj v Smarji. Cirheimb Cene, baron, kaplan v Šeut-Vidu. Drčar Martin, župnik na Polici. Hinek J., župnik v pokoji v Zatičini, Hočevar Anton, župn. v Kopanji. Jakelj Gregorij, župnik v Žalini. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavee Matija, župnik v Šent Vidu. Kumer France, kaplan v Šent-Vidu. Legat Fr., zdravnik v Višnji gori. Lukan Jak. , zdravnik v Sent-Vidu. Mazek Anton, župan v Smarji. Oblak Lorene, kaplan na Krki. Podboj Ivan, kaplan v Šent-Vidu pri Zatičini. Razpotnik Jakob, žup. v Višnji gori. llotschiitz Emil, baron, grajščak v Smreki. Steska Edvard, c. k. okr. sodnik v Zatičini. Vrančič Ignacij, kaplan v Smarji. Zorec Jurij, župnik na Krki. Štev. 23. 8. Dekanija liilija. — Poverjenik: Jakob Rus, dekan. *Kobler Aloj., posestnik v Šmartnem. *Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. *Zupan Miha, župnik na Prožganji. Abzec Matija, kaplan v Šmartnem. Adamič Fr., nadučitelj v Šmartnem. Blaž Božidar, trgovec v Litiji. Celar Janez, župnik v Svibnem. Dovič Janez, župnik na Doleh. Esih Josip, železn. čuvaj v Litiji. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Jcretin Martin, tajnik okraju, glavarstva v Litiji. Ključevšek Ign., kaplan v Šmartnem. Kunstelj Franc., duh. adin, na Jančem, Petek Andrej, župnik v Polšniku, lložnik Anton, c. kr. sodnijski ad-junkt v Litiji. Rus Jakob, dekan v Šmartnu. Vestenek Jul., dr., vitez, c. k. okr. glavar. Stev. 17. 11. Dekailijil Trdino. — Poverjenik: Jan. Kovačič. *Barbo Waxenstein grof J., grajščak v Rakovniku. *Košir Janez c. k. sodn. v Trebnem. *Kovačič Janez, dekan v Trebnem. *Martinak Jožef, c. k. sod. adjunkt v Žužemberku. *Vovk Matej, duhovnik na Mirni, llarbo Miha, kaplan pri sv. Lovrencu. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert). Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Dolinar Jan., župnik v Št. Janžu. Gerear Andrej, učitelj v Šont-Ru-pertu, Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Hofer Karol, lokalist v Čatežu. Jaklič Jožef, kaplan v Trebnem. Košir Alojzij, župnik v sv. Rupertu. Kunšič Anton, učitelj v Trebnem. Lenasi Anton, kaplan v Doberničah, Lotrič Leop., kaplan v Žužemberku. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Miiller Jan., župnik na Mirni. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačar Andrej, gozdnar v Zagradcu. Pogačnik Jan., kaplan pri sv. Križu. Pož Dragotin, davkarski adjunkt v Mokronogu. Sovan Leopold na Mirni. Steklasa France v Št. Rupertu. Švajgar France, kaplan v Trebnem. Šular Janez, župnik v Trebelnem. Tomšič Matilka, gospica v Trebnem. Tramte Anton, kaplan v Št. Rupertu. Trepal Anton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, farni predstojnik v Ambrusu. Vašič Liud., dr., zdravnik v Trebnem. Štev 32. 1. Poverjenik : Edvard Polah. 10. Dekanija Leskovec. — *Bušič Jožef, posestnik v Št. Jerneji. :i:Grivce France, kaplan v Leskove«. "Hočevar M., posestnik in državni poslanec na Krškem. *Kapler Janez, posest, pri sv. Duhu. "''Kuralt Ivan, avskultant na Krškem. ■'‘Polak Edvard, dekan in čast. kanonik v Leskovcu. *Pekovec Jožef, kaplan v Št. Jerneji. ‘•'•Rudež Dragotin, grajščak v Gra-earskem turnu. ‘Sajč Miha, kaplan na Studencu. ‘•'‘Sola Št. Jernejska. ♦Tavčar Anton, župnik na Raki. *Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu. Hukvarnica Sol. okraja na Krškem. Murnik Valentin, učitelj v St. Jerneji. Ferfilja Anton, kupČ. opravnik na Krškem. Gašperlin Gašper, župnik v Bučki. Jarec France, kaplan v Leskovcu. Knavs Janez, vikarij na Krškem. Koželj Miha, kaplan v Skocijanu. Lavtar Anton, župnik pri sv. Križu. Mavrer Gustav, posestnik na Kaki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Petrovčič Franjo, kaplan v sv. Križevem. Pfeifer Viljem, župan na Krškem. Pogorelec And., kaplan v Dolini. Poznik lladivoj, uradnik na Krškem. Saje Janez, učitelj v Sent-Jerneji. Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Šos Mihael, župnik na Studencu. Šušteršič Mat., posest, na Krškem. Tavčar Ignacij, župnik v Dolini. Virk France, trgovec v Leskovcu. Vovk Janez, župnik pri sv. Jerneji. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu. Stev. 34. 2. poverjenik: Janez Lesjak. *'Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici. Bele France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici. Podboj Jožef, c. k. okrajni v Kostanjevici. sodnik Settnec Fr., trgovec v Kostanjevici. Štev. 4. 11. Dekanija Novoniesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sim. Wilfan. ‘■'‘Babnik Janez, župnik v Soteski. ‘•''Grašič Anton , kanonik v Novem mestu. * Langer Fr., pl. Podgoro, grajščak v Podganicah. *Mlakar Anton, župnik v Mirni peči. ■'Rome Jožef, župnik pri sv. Petru. *Skubec Mihael, župnik v Poljanici. *Strucelj Juraj, c. k. pristav v Ku-dolfovom. ‘■'‘Vojska Andrej, dr,, c. k. okrajne sodnije svčtnik v Novem mestu. ‘•' Volčič Janez, župnik v Šmarjeti. Bačnik Janez, župnik v Prečini. Čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Novem mestu. Golf Ivan. Gruden Ivan, davkarski kontrolor v Novem mestu. Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi. Hren Jakob, c. k. državni pravdnik v Novem mestu. Hrovat Florcntin. Kalčič Ant., trg. v Novem mostu. Klofutar Janez, kaplan v Prečni. Knjižnica c. k. gimnazije. Majtinger Ivan, vodja gruntovuiee, Mrzel Jožef, župnik v pokoji v Toplicah. Mohar Martin, uradnik v Novem mestu. Oblak Valentin , trgovec v Novem mestu. Ogorek Josip, gimn. profesor v Novem mestu. Poljanec Janez, gimn. profesor v Novem mestu. Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu. 12. Dekanija Metlika. — '•''Mahkot Janez, c. k. okr. glavar v Črnomlji. Aleš Anton, dekan v Semiču. Barle Janez, učitelj v Podzemlji. Borštnik Pavel, učitelj na Prcloki. Bregant Val., kaplan v Črnomlji. Dev Edvard, c. k. okrajni sodnik v Črnomlji. Dolžan Jernej, župnik v Radoviči. Gorenjec Leop., župnik v Adlešicah. Haring Sofija, gosp.A v Črnomlji. Kavčič France, učitelj v Dragatušu. Khern Rudolf, c. k. sodn. pristav. Kolbezen Jan., posestnik v Črnomlji. Križaj Nikolaj, kaplan v Semiču. Kuralt Božidar, c. k. sodnijski pristav v Črnomlji. Lilek Franjo, posestnik v Črnomlji. Mervec Janez, kaplan v Starem trgu. Muhič Franjo, učitelj na Vrhu. b) Poverjenik: * Lampe Jožef, c. k. uradnik v Metliki. Furlan Franjo, posestnik. Gangel Lavoslav, posestnik. Guštin Franjo, župan. Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda. 13. Dekanija Kočevje. — * Lovšin Simon , župnik pri fari v Kostelu. Rozina Anton v Novem mestu. Rozina Jož., dr., adv. v Nov. mestu. Stavdaher o. Ignacij, gimn. katehet v Novem mestu. Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu. Verbič Lovro, c. kr. davk. adjunkt. Virant Janez, duh. adm. v Podgradu. AVilfan Simon, prošt v Novem mestu. Žajdel Nande, filozof. Zbašnik Franjo, kaplan v Mirni peči. Zagorjan Martin, duh. v pokoji. Žitnik Ignacij. Štev. 38. a) Poverjenik: Anton AleŠ. Pavlič Igu., dr., okrajni zdravnik v črnomlji. Pihler Jožef, c. k. okrajni tajnik v činomlji. Poklukar Jože, kaplan v Vinici Potokar Jože, e, k. davkar. Režek Peter, župnik v Poljanah pri Starem trgu. Stanonik Nik., učitelj v Starem trgu Šola farna v Starem trgu (plačuje g. dr, Jur. Sterbenec). Sutej Matija, župnik v Vinici. Tomazin Janez, duh. adm. v Dragatušu. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Učiteljsko društvo v Črnomlji. Kalan Rajmund, duh. adm. na Vrhu. Zarnik Matija, duh. adm. v Prcloki. Štev. 30. Anton Navratil. Kapele Janez, oskrbnik komendski. Navratil Anton, zasebnik. Premer Anton, zasebnik. Prosenik Anton, trgovec. Sturm Vaclav, učitelj. Štev. 10. Poverjenik: Josip Novak. '■''"Novak Josip, dekan v Kočevji. Abram Lavos., učitelj v Nemški Loki. Bučar Žiga, dr., c. k. okrajni zdravnik v Kočevji. Gašperin Viljem, kaplan v Mozolji. Gantar Lovro, kaplan v Kočevji. Kalan Jakob, provizor v Spodnjem Logu. Kolar Matija, kaplan v Koprivniku. Lebar Jakob, kaplan v Kočevji. Komljanec Janez, katehet gimn. v Kočevji. 14. Dekanija Hibnica. '■‘•'Jereb Jožef, župnik v Dragi. * Kij u n Marjanica, posestnica v Slat-niku, 2. *Lesar Janez, posestnik v Hrovači, 4. *Lesar Martin, posestnik v Sušji, 23, *Lovšin Micika, pos. v Jurjeviči, 34. *Skubee Martin, dekan v Ribnici. *bušje, vas. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici. Jaklič Stefan, župnik v Dolenji vasi. Nekerman France, c. k. uradnik v Kočevji. Olipič Janez, fajm. v Koprivniku. Sušnik Jakob , duh. pomočnik pri Stari cerkvi. Treitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki. Videmšok Matija, kaplan na Reki. Štev. IG. a) Poverjenik: A. Skubic. Jenčič Alojzij, c. k. sodu. adjunkt. Knific Srečko, kaplan v Ribnici. Kobilica Janez , duh. pomočnik v Dolenji vasi. Merhar .Jože v Ribnici. Pristov Simon, duh. pomočnik v Ribnici. Ratelc Lovro, c. k. sodec v Ribnici. Ricoli Alojzij, trgovec v Ribnici. Varl Tomaž, kaplan v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražiči. Štev. 20. h) Poverjenik Candolini Vojteh , c. kr. sodnik v Laščah. Cibašek Anton, župnik v Sent Kocijanu pri Turjaku. Frelih Matej, župnik v Laščah. Grjol Lovro, duh. adm. pri sv. Gregorji. Hočevar Matija, poštar v Laščah. 15. Dekanija Vrhnika. — '•' Kotnik France, posest, na Vrhniki. *Markič Matej, župnik v Logatcu. '•^Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Borštnik France, profesor (knjige v Borovnico št. 8.) Borštnik Janez, posestnik v Dolčh. Crne Anton, župnik v Hotedršiči. Dolinar France, kaplan v Horjulu. Letopis 187(>. III. : Matej Vrelih. Hočevar M., trgovec Pod-Turjakoin. Jan Primož, župnik na Robu. Jaklič Josip, posestnik v Vidmu. Karlin Janez, kaplan v Laščah. Murgelj Julij, c. k. pristav v Laščah. Razboršek Jožef, kaplan v Dobrc-poljah. Štev. 11. Poverjenik: Šlibar Martin. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Justin Blaž, provizor v Črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtah. Lavrič Jožef, župnik v Zaplani. Molek Martin, kaplan v Preserji. Papler Fr., nadučitelj v Borovnici. Pipan Andrej , kaplan v Polhovem Gradcu. IG Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik na Vrhniki. Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. liozman Jurij, župnik v Hakitini. Vidmar Matej, župnik v Rovtah. Ki. Dekanija Idrija. — a *Majnik Janez, župnik v Žir<5h. *Občina mestna v Idriji. Demšar Janez , administrator na Ledinah. Eržen France, kaplan v Spodnji Idriji. Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v pok. in ces. svetov, v Idriji. Horvat Miha, župnik v Sp. Idriji. Inglič Jakob, nadučitelj in ravnatelj rudarske šole v Idriji. Juvan Janez, beneficijat in glavne šole katehet v Idriji. b) Poverjenik: ^Svetličič Fr., župnik v Godoviču. Bezeljak Fr., kmet. sin v Črnem Vrhu. Čitalnica v Črnem Vrhu. Domicelj Anton, vikarij v Črnem Vrhu. Gostiša Jožef, kmet. fant v Črnem Vrhu. 17. Dckauija Cerknica. — «) ^Dolenec Henrik, dr., c. k. soduijski adjunkt v Ložu. *Kaplenek Jan., župnik na Oblokah. '•‘'Obreza Adolf, posest, v Cerknici. Jan Simon, župnik pri sv. Trojici nad Cerknico. Klinar France, učitelj v Šent-Vidu. Končnik Dav., kaplan v Starem trgu pri Ložu. Kosec Jem., župnik v Šent-Vidu. Krašovec Ant., posest, v Dolenji vasi. Lenček Blaž, župnik v Star. trgu. Volčič Jurij, e. k pristav na Vrhniki. Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Štev. 21. Poverjenik: Jožef Kogej. Klobus Valentin, admin. naVojskem. Kogej Jožef, dekan v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji. Lipold Marka Vincencij, c. k. rudn. predstojnik in viši svčtnik v Idriji. Pivek Janez, župnik v Zavracu. Stranecky Jožef, trgovec v Idriji. Treven France, rudar v Idriji. Treven Valentin, trgovec v Idriji. Urbas Leopold , ces. kr. topilnični oskrb. v pokoji v Idriji. Verbajs Anton, kaplan v Zirčh. Štev. 18. Domicelj Anton. Majnik Miha, kmet v Črnem Vrhu. Mikuš France, rokodelski umetnik v Zadlogah. Plešnar Anton, župan v Onem Vrhu. Vovk Josip, učitelj v črnem Vrhu. Štev. 9. Poverjenik: Končnik Davorin. Ljudska šola v Bdgunjah. Mandelc Iv., nadučitelj v Starem trgu. Oblak Janez, dekan v Cerknici. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah. Sterle France, trgovski pomočnik v Markovci pri Ložu. Švajger Martin, zdravnik v Ložu. Vilar Jak., trgov, v Pudobu pri Ložu. Werdovac Josip, c. kr. sodnik v pokoji v Starem trgu. Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem. Štev. 18. h) Poverjenik: Bernard Val., kaplan v Studenem. Blažon Jakob, posestnik v Planini. Dolenec Jožef, posestnik v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini. Kovšca Franco, posestnik v Planini. Lavrič Jurij , posestnik na Rakeku. IS. Dekanija 1‘oslojina. — *Globočnik Anton, c. k. predstojnik. ^Globočnik Janez, župnik v Slavini. ‘Kržič Gregor, c. kr okrajni sodnik v Senožečah. ^'Lavrenčič Andrej, posestnik. *Občina v Razdrtem. *Razpet Martin, dr., okrajni zdravnik v Postojiui. *Vidmar Jožef, župnik v Vremah. Bezeljak Pavel, ces. kralj, notar v Postojini. Blaznik Jakob, župn. v Hrenovicah. Burgar Amalija, omožena Kautzner (kolodvor Postojina). Čadež Janez, kaplan v Matenji vasi. Čitalnica v Postojini. 1U. Dekanija Trnovo. — '■'‘Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. *česnik Jurij, trgovec v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec vZagorji. *Jenko Skender, trgovec v Trnovem. *Ličan Skender, trgovec v Trnovem. Bralno društvo v St. Petru. Budnar Janez, župnik v Vreinu. Čitalnica v Zagorji. Dekleva Ivan, posestnik v Zarečju. Drobnič Andrej, župnik v Knežaku Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Klemence France, vikarij v Zagorji Kranjec Matija v Trnovem. Legan France, kurat v Nadanjemselu France Rihar. Lovičnik Valentin, c. kr. fiuančn. komisar v Planini. Modrijan France , c. kr. uradnik v Planini. Poženel Ivau, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini. Žitnik Simon, c. k. kancelist. Štev. 12. Poverjenih: Janez Hofstetter. Dekleva Andrej, posestnik v Vremah. Dekleva France, trgovec v Slavini. Ditrih Ant., pekovski sin v Postojiui. Fetih-Frankheim Anton, kaplan v Postojini. Jalen Simon, kurat v St. Petru. Lunder Janez, eksposit v Trnji. Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Pegan Lavoslav, učitelj. Samec Maks, železnični zdravnik v Postojini. Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Zelen Jožef, posestnik v Senožečah. Zgur Anton, kaplan v Hrenovicah. Štev. 24. Poverjenik: France Legan. Legat Andrej, učitelj v Zagorji. Lukanec Jožef, kurat v Suhorji. Mežnar Jože, posestnik v Harijah. Pavlič Damijan, župnik v Zagorji. Ponikvar Anton, kurat v Harijah. Satran Anton, logar v Koritnicah. Torkar Matija, župnik v Košani. Valenčič Jože, trgovec v Narinu. Valenčič Meta, posestnica v Trnovem, Zarnik Martin, učitelj v Trnovem. Žagar France, duh. pom. v Košani, Žnidaršič Jakob, prof. v Vremu. Štev. 26. 20. Dekanija Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan. •Erjavec Matija, vikarij v Šturijah. *'Grabrijan Jurij, kan. in dekan v Vipavi. *IIiti Luka, beneficijat v Vipavi. ■''Kavčič F ranče, posest, v Šent-Vidu. '!'Koder Matej, kurat v Slapu. Adlešič Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bilec Janez, benef. v Lozicah. Bric Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi. Čitalnica kmetijska v Podragi. Čitalnica narodna v Vipavi. Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v St. Vidu. Ganter Janko, učitelj na Planini. Habe Jože na G očali. Hiti Simon, učitelj na Slapu. Hladnik Janez na Lozicah. Janža Ivan, kurat v Podvclbu. Štev. udov v ljublj. škofiji: Ivete Jožef, strojar v Vipavi. Košir Jakob, vikarij v Šcnt-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Lušin Anton, kurat v Podkraji. Mercina, učitelj v Vipavi. Malnaršič Jožef. duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrbpolji. Kačič Alojzij, učitelj v Vipavi. Silvester France, pek. Stupar Janez, kurat v Budanjah. Šapla Anton v Vipavi. Šola vinorejska na Slapu. Šraj Valentin, kurat v Podragi. Uršič Anton, posestnik v Vipavi. Vidrich Anton, posestnik v Vipavi. Zarnik Ivan, učitelj v Budanji. Žepič Franjo, prof. na gospodarski šoli na Slapu. Zgur Anton, posestnik v Podragi. Štev. 3(5. ustanovnikov . . . 194 letnikov.................755 Skupaj . 949 II. Lavantinska škofija. 1. Dekanija Maribor. — ^Čitalnica narodna. *Dominkua Ferko, dr., odvetnik. "'Gregorec Lavoslav , dr. , profesor bogoslovja. '^Knjižnica gimnazijska. '^Knjižnica semeniška. *Kosar Franjo, kanonik. *Kovačič Martin, sem. podravnatelj in profesor bogoslovja. *Majciger Janez, c. k. gimn. prof. *Modrinjak Matija, korar. * Ogradi France, špiiitual v sem. *Radej France, dr., c. k. bilježnik. ■^Hapoc France, c. k. bilježnik. 'Skuhala Janez, profesor bogosl. Poverjenik: Janez Majciger. *Srnec Tanko, dr., odvetnik. *'Valenčak Martin, c. k. profesor. *Zorčie France, stolni prošt. Bračko Mihael, kaplan pri sv. Križu. Bralno društvo v Rušah. Brdajs Davorin, trgovec. Brelih France, prof. više realke. Fcuš, duhovnik. Ferk Feliks, dr., zdravnik. Flek Jožef, stolni vikar. Gaberc Davorin, bogoslovec. Glančnik Jernej, dr., odv. koncip. GrosskopfM., žup. v pokoji v Selnici. Ileržič Jožef, stolni kaplan. Jentl Bernard, trgovec. Kocmut Janez, nadučitelj v Rušah. Koren Matija, župnik v Solnici. Koser Makso, dr. odvet. koncip. Lavtar Luka, prof. na o. k. učitelj, izobraževališči. Lednik Anton, kaplan v Rušah. Miklošič Ivan, učitelj na e. k. učit. izobraževalniei. Modrinjak, dr., zdravnik. Morič Maks, trgovec. Napotnik Miha, bogoslovec. Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pri Mariboru. Novotnj' Eman. , e. k. okr. sodnik v Gornjem gradu. Orozel Janez, dr. odvetnik v Mariboru. Pajek Jatiko, profesor in posestnik tiskarnice. Pajek Jožef, dr., gimn. profesor. Pečko Jakob, dr., odvet. koneip. Pernavsel Štefan, župnik v Kainici. Praprotnik France, kaplan v Selnici. Purgaj Jakob, e. k. gimn. prof. v Mariboru. Robič Pr., uč. na c. k. uč. izobra-ževalnici in okr. šolski nadzornik. Šijanec Alojzij, kaplan v Selnici. Šoštarič Ferdinand, bogoslovec. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji. Zmavec Jurij, kaplan v Kainici. Žuža Janez, knezoškof. tajnik in pridv. kaplan. Štev. 52. Dekanija Jarcnina. — Poverjenik: Jožef Cucek. Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu. Simonič Janez, kaplan. Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini. Šeibela Jože, cerkovnik v Jarenini. Štev. 5. It. Dekanija Braslovče. — Poverjenik: Lavoslav Šventner. *Balon Anton, župnik v Polzeli. *Bohinec Jak., dekan v Brašlovcah. *Šentak Fr., župan na Vranskem. *Šventner Lav,, trg. na Vranskem. Cilenšek Blaž, kaplan na Vranskem, čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem. Južna Valentin, trg. pri Št. Jurji. Kreft Alojzij, kaplan v Braslovčah. Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Meglič Šimen, učitelj na Vranskem. Oset J. S., trgovec na Vranskem. Polec France, k j plan na Vranskem. Soršak Matija, učitelj na Vranskem. Škoflek Jak., nadučit. na Vranskem. Šorn Gašper, župan v Grajski vasi. Ulrili Fr., e. k. notar na Vranskem. Vovšek Franjo v Brašlovčab. Štev. 18. 4. Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: Lovro StepiSni/c. Ceneč Gašpar, žup. pri sv. Martinu. *Arsenšek Matija, žup. v Poličanah. *Hajšek Anton, žup. v Makovljah. *Ratej France, biijcžnik v Slovenski Bistrici. *Trafenik France, župnik v zgornj. Poljskavi. *Vi'az Janez, kaplan v Laporju. Črnko Jožef, kaplan v Laporjih. Drnjač Vekosl., učitelj v Slov. Bistrici. Hirti Fr., kaplan v Slov. Bistrici. Knjižnica učitelj, okr. v Slov. Bistrici. Levičnik Vojteh, c. kr. adjunkt v Slov. Bistrici. Limavšek Peter, gostilničar v Slov. Bistrici. Moge Mih., učitelj v Slov. Bistrici. Napast Davorin, kaplan v Laporjah. Prešerni Janez, kaplan v Slovenski Bistrici. Kakošc M., kaplan v Mako vij ali. Smogavec Jurij (Kotnik), kmet pri sv. Vineeslaji. Stepišnik Lovro, posestn. in trgovec v Slov. Bistrici, blambcrger Anton v Slov. Bistrici. Vrabelj Jan., kaplan v Najšbergu (Mansberg). Železnikar Ivan , notar, uradnik v v Slov. Bistrici. Žigart France, kmet v Šmartuu. Štev. 22. Dekanij a Celje. a) Poverjenik: clr. Stefan Kočevar. ^Čitalnica narodna v Celji. ^Janežič Jakob, rudninski uradnik v Grižah. * Kap us France, trgovec v Cclji. *Kočevar Št., dr., okr. zdrav, v Celji. *Krušič Ivan, gimu. prof. v Celji. ‘■"Občina selska v Tcliarjih. *Orešek Jan., c. kr. gimn. prof. ^Podružnica kmetijska v Celji. ;rSovič Jožef, kaplan v Grižah. *Tarbauer Jožef, dr. zdravništva. Topljah Jožef, učitelj v Celji. Žuža Ivan, rudninski pos. v Grižah. Baš Lovro, bilježn. koneip. v Celji. Bobisud Jakob, učitelj v Celji. Jeretin Edvard. Jesenko Greg., ranocelnik v Celji. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Koderman Filip, učit. v Frankovljah. Lukežič Janez, ranocelnik v Štorah. Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Pirnat Jakob, odvet. koneip. v Celji. Presečnik Gregorij, kaplan v Galiciji. Roze France, ranocelnik v Vojniku. Kupnik Janez, učitelj v Svetini. Sernec Josip, dr., advokat v Celji. Stare Ant., dr., c. k. vojn. nadlečnik. Troha Jernej, učitelj v Sent-Pavlu pri Bolski poleg Celja. Turin Jožef, kaplan v Celji. Zelenec Jože, župnik v pokoji. Štev. 29. b) Poverjenik: Miha Zolgar. Dolinšek Rafael. Gaberšek Ivan , uradnik pri okraj. glavarstvu. Geršak Vinko, kaplan na Teharjib. Končnik Peter, c. ki', profesor in okrajni šol. nadzornik. Koželj Matej, not. koneip. Knjižnica gimnazijska v Celji. Krašan France, c. k. profesor. Kregar Boštjan , učitelj v Celjski okolici. Miklavec Janez, učitelj v Celji. Rudolf Janez. Švarenik Tone. Vrečar Gašper, učitelj na Teharjih. Weiss Josip, učitelj v Celji. Žolgar Miha, c. k. gimn. profesor. Štev. 14. *Jeraj Jožef, župnik valeč v Žavcu. *Vučnik France, nadučitelj v Žavcu. Bergman Mihael, dr. zdravništva v Žavcu. c) Poverjenik: France Vučnik. duh. sveto- terg. pomočnik Bratanič Herman , v Žavcu. Hausenbuchler Janez, tržan. Hribovšek Karol, kaplan v Žavcu. Plešnik Mih., kaplan v Žavcu. Potočnik Gustav , nadučitelj v Petrovčah. Roblek France, tržanov sin v Žavcu. Širca Ernest, trgovec v Grižah. Širca Jožef, trgovec v Žavcu. Šo ljudska v Žavcu. Vrečko Franjo, podučit, v Perovčali. Žagar Jožef, tržanov sin v Žavcu. Štev. 14. Dekanija Dravsko polje. (p. Kača, Kranichafeld). a) Poverjenik: Rath France Ser. *Straujšak Martin, nadžupnik v Iločah. Golob Andrej, učitelj v Fravhajmu. Hren Anton, nadučitelj v Fravhajmu. Kranjec Toma, župan v Fravhajmu. Mcrkuš Anton, kaplan v Slivnici. b) Poverjenik: Antolič Ivan. (P. Neustift bei Pettau). Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori. Pezdevšck Dragotin, učitelj v Slivnici. Sket Martin, kaplan na Ptujski gori. Frav- Rath France Ser., župnik v hajmu. Ribar Anton, kaplan v Iločah. Ruta Rupert, kaplan v Fravhajmu. Štev. 8. Šparovec Andrej, župnik pri sv. Lorencu. Štev. 4. 7. Dekanija Gornji Grad. ^Potočnik Lovro, dekan v Gornjem gradu. Bičman Josip, upravnik v Gornjem gradu. Ermenec France, župnik v Bučah. Fišer Anton, kaplan v Solčavi. Germcl Kristijan, posestnik v Solčavi. Hren Ivan, pos. v Gornjem gradu. J er še Fr., uradnik v Gornjem gradu. Kramar Konstancij, pos. v Solčavi. Kranjec Jož. pos. v Gornjem gradu. a) Poverjenik: Potočnik Lovro. Krenner Ivan, župnik in dekan pri sv. Frančišku. Kruleč Josip, posestnik v Gornjem gradu. Novotni Emil, e. k. okrajni sodnik. Poretič Albin v Gornjem gradu. Pusteslomšek Ant., učitelj v Bučali. Strnad Anton, kmet pri Novi Štifti. Strnard Matija, župnik v Ljubnem. Tratnik J., kmet pri Novi Štifti. Št. 17. b) Poverjenik : Jož. Lipoicl. (Pošta Mozirje.) *Lipold Jožef, posestnik, v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Jaklič Anton, klerik v Nazaretu. Jeraj Anton, kmet na Rečici. Jereb o. Romuald , frančiškan v Nazaretu. Kotnik Josip, podučitelj v Mozirji. Krajnik o. Atanazij , frančiškan v Nazaretu. Pirc Feliks, učitelj na Rečici. Pirš Jože, okr. tajnik v Mozirji. Štev. n. H, Ljutomer. Poverjenik: Jan. Lapajne. *Žinko Božidar, župnik. Farkaš Janez, zdravnik. Božič Anton, posestnik. Gomilšak Jožef, uraduik. llochtl Karol, c. k. notar. Huber J. D., knjigar. Jurinec Alojzij, mladeneč v Banovcih. Kastelcu Janez, c. k. okr. sodnik. Kocuvan Ant., kaplan pri sv. Jurji na Ščavnici. Košar Jernej, posestnik na Janini. Kožar Jernej, posestnik v Slavatincih. Kukovec Ivan, posestnik. Lapajne Jan., nadučitelj in ravnatelj ljudske šole v Ljutomeru. II. l>ekanijii Konjice. '^'Bezenšek Jurij, župnik v Cadrainu. ^Knjižnica župna. *Kovac Jožef, šivar v Zrečah. *Modec Janez, župnik v Tinjah. *Ulaga Josip, dr., dekan v Konjicah. *Vrlič France, župnik v Stranicah. Brus Anton, dr., odvetnik v Konjicah. Dornik Ivan, not. koneipijent. Erjavec Peter, župnik v Zrečah. Hecl Avguštin, kaplan na Prihovi. Hrepevnik Janez , učitelj v Prihovi. Jaklič Dragotin, župnik v Špitaliču. Lorenčič Andrej, župnik pri Mali nedelji. Mikuž Kaf., uradnik v Ljutomeru. Mravljak Anton, dr., odvetnik. Rošker Fr., kaplan pri Mali nedelji. Simončič Jož , župnik pri sv. Jurji. Suhač Anton, duh. v pokoji pri sv. Jurji. Štuhec Marko, kaplan. Zemljič Mat., trgovec. Zorman Božid., učitelj pri sv. Jurji. Stev. 22. Poverjenik: Dr. J os. Ulaga. Petan France, župnik v Venceslavu. Pintar Fr., provizor v Št. Jerneji. Smole Jaka, kaplan v Kočah. Sepec Ivan, trgovec v Konjicah. Šerbec Martin, kaplan v Cadrainu. Sijanec Franjo, učitelj pri sv. Duhu Kočah. Tribnik Karol, kaplan v Konjicah. Virk Jožef, župnik pri sv. Duhu v Ločah. Voh Jernej, kaplan v Konjicah. Štev. 21. 10. Dekanija Kozje. — Poverjenik: Janez Bosina. *Knjižnica učiteljska v Kozjem. Arnuš France, kaplan v Ulimji. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dobršek Anton , not. koneipijent v Kozjem. Dvoršek Ant., župnik v St. Vidu. Janžek Eduard, kaplan v Podsredi. Kukovič Avguštin, kaplan v Kozjem. Lenart Janez, kaplan pri sv. Petru. Marinka Jurij, župnik v Dobji. Purgaj Oroslav, kaplan v Pilštanji. Sredenšek Jan., župn. v Podčetrtku. Zabukošek Iv., trgovec in posestnik v Tuhelju. Stev. 12. II. Dekanija Laško. — Poverjenik: Anton Žuža. *Masten Jož., župn. pri sv. Rupertu. *Skrbec Davorin, kapi. v Trbovljah. 'Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, dekan v Laškem trgu. Benedičič Janez , železu, uradnik v Trbovljah. Boheim Jan., kaplan v Laškem. Cajhen Jan., kmet v Trbovljah. Drobnič Ivan, posestn. v Laškem. Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Esih Jožef, železn. stražnik. Frece Matija v Laškem trgu. Jenko Jožef, posestnik v Hrastniku. Kolarič Jožef, kaplan v Trbovljah. Mož Vckosl., gospodičina v Hrastniku. Skrta Jožef, kurat pri sv. Miklavžu. Sola ljudska v Jurjevem kloštru. Sumar Mih., kaplan v Laškem. Tainše Valentin, kaplan v Loki pri Zidanem mostu. Stev. 18. 12. Dekanija lMiirubcrg. — Cocej Jernej, župnik v Cemšniku. Kranjce Val., kaplan v čemšniku. Sparlmkl Ivan, kurat pri Osvaldu. Poverjenik: Svareč France. Svareč France, župnik na Muti. Štev. 4. 13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Celji.) — Poverjenik: Franjo Juvančič. *Kos Alojzij, kaplan v Novi cerkvi. Brezovnik Anton, učitelj v Vojniku. Oernoaa Šimen, župnik v Crešničah. Dolinšek Blaž, župnik v Frankoljah. Gajšek Dragotin, kaplan v Dobrni. Juvančič Franjo, dekan pri Novi cerkvi. Labuh Martin, provizor pri sv. Joštu. Fremozer Jožef, zasebnik v Vojniku. Pirkovič France, kaplan v Dobrovi. Potočnik Anton, kaplan v Vitanju., Smrečnik France, kaplan v Vojuiku. Valenčak Jože, kaplan v Dobrni. Zupančič Jakob, kaplan pri Novi cerkvi. Žičkar Jožef, kaplan v Vojniku. Štev. 14. 14. Dekanija Pluj. — Poverjenik: Kraner Andrej. '!:IIrtiš o. Ben , minorit na Ptujem. ^Kancler minorit o. Pavel v Ptujem. ^Kukovec Jožef, kaplan pri sv. Lov-renciju. *Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju. *Murko Matija v Ptuju. *Petanjak o. Lav., minorit. ^Trstenjak Jakob, beneficijat na Ptujem. Aleksič o. Fidelij, guardijan v Ptuju. Canjskar Jak., kaplan pri sv. Marku. Čučko Dragotin, župnik v Ptuju. Drozg Anton, kaplan pri sv. Marjeti. Frk Matija, beneficijat v Ptuju. Gregorič Alojzij dr., odvetnik v Ptuju. Horvat Jož., nadučitelj pri sv. Urbanu. Hubad France, profesor v Ptuju. 13. Dekanija Itogalcc. — *Lapuh M aitin, kaplan v Rogatcu. *Orač, nadzornik v Rogatcu. *Stanjko A , župnik v Otopercah Frolih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi. Jan Franco, kaplan v Kostrivnici. Jaric Val., župnik pri sv. Florijanu. Kristan Anton, učitelj pri sv. Petru. Jerman Josip, c. kr. okrajni komisar na Ptujem. Kranjec France, župnik pri sv. Marjeti. Kraner Andrej, vikarij v Ptuju. Lendovšek Mihael, kaplan v Ptuju. Vošnjak Janez, dr., prošt v Ptuju. Simonič J. N. župnik pri sv. Janžu na Dravskem polju. Sinko Jožef, kaplan v Ptuju. Srnee Alojzij, učitelj pri sv. Andražu Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu. Šalamun o. Klemen, minorit. Šnta Franjo v Ptuju. Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuju. Vuk Andrej, župnik v Hajdinu. Žitck Jože, prof. na realn. gimn. v Ptuju. Štev. 29. Poverjenik: Anton Frelih. Krušič Jakob, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine. Slatinšek Anton, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine. Sabot Jurij, župnik pri sv. Roku. Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici. Stev. 11. 16. Dekanija Šaleška dolina. (P. Celje.) — Poverjenik: dr. Janez Lipold. *Lipold Jan., dr., župn. v Šmartnu. Bovec Miha, kmet v Oržmirji. Hojšck Jožef, kaplau v Skalah. Skubic Franjo, zdravnik v Molenji. 17. Dekanija Maribor (na desnem obrežji Drave). (P. Slivnica, Schleinitz). — Poverjenik: Herg Lovro. RoSker France, nadučit. v Lembahu. Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšok Val., kaplan Skalah. Štev. 6. Bralno društvo v Rušah, črnko Jožef, kaplan v Lcinbahu. Herg Lovro, župnik v Lembahu. Kocmut Janez, nadučitelj v Rušal Lednik Anton, kaplan v Rušah. 18. Dekanija Smarije. — a) Poverjenik: Martin Ivanec. *Trsteujak Dav., župnik v Poukvi. *Ulaga Jožef, župnik v St. Vidu. Ivanc Martin, dekan v Šmariji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šinariji. Šijanec Anton, kaplan v Lembahu Šrol France, župnik v Svičini. Tomažič Ognjesl., kovač v Smolniku. Štev. 9. Klinec Franjo, kaplan na Sladki gori. Pajmon Anton, kaplan v Zibiki. Skaza France, veliki posestnik v Štev. 7. h) Poverjenik: Dr. Gustav Ipavec. (P. St. Georgeu a. d. Siidbahn). 3111 ar) i. y'Hašnik Jožiif, župnik pri sv. Jurji. ‘■"Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv. Jurji. Hernah Jožef, kaplan v Dramljah. Jarec Valentin, učitelj pri sv. Jurju. Monetti Matija, uradnik južne železn. M). Dekanija sr. Lenarta v Slov. Goricah. a) Poverjenik: Jurij Tutek. Rantaša Juraj, župnik pri sv. Jurji. Puc Jurij, župnik v Dramljah. Šuster Balant, občinski tajnik pri sv. Jurji. Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gaspar, posestnik v Lokarjah. Štev. 9. Bračko Miha, kaplan pri sv. Jurji. čitalnica pri sr. Jurji. Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Frk France, kaplan pri sv. Jakobu. Goliuar Jožef, župnik pri Snežnici. Hošovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu. Jurčič Jož., kaplan pri sv. Benediktu. Klobasa Fr., župnik pri sv. Antona. Kolenko Martin, kaplau pri Snežnici. Lorenčič Andrej, kaplan pri sv. Ani. Milošič Mih., župnik pri sv, Benediktu Rajšp Matej, učitelj pri sv. Jurji. Hcpa France, župnik pri sv. Jakobu. Sadnik Rudolf, dr. zdravništva pri sv. Lenartu. Samostan frančiškanski pri sv. Trojici. Skamlič Jaka, učitelj pri sv. Benediktu. Slanic Fr., župnik pri sv. Bolfenku. Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu. Suliač Ant., kaplan pri sv. Lenartu. Tutek Jurij, dekan pri sv. Lenartu. Vitmajer Karol, kaplan v Negovi. Zadravce Jožef, kaplan pri sv. Rupertu. Štev. ‘23. b) Poverjenik: *Jančar France , duhoven pri sv. Petru. *Simonič Jan. Al., kaplan pri av. Petru. Borovujak Jožef, kaplan v Gornji Lendavi. Borovnjak Jožef, župnik v Čankovci. Cobelj Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni. Fekonja Ivan, notar, koncipijent v Radgoni. Gregorič Janko, organist v Radgoni. Kocuvan Bartolan, učitelj v Ižakovcih. Kovačič Marko, župnik v Crensloveih. Kramberger Marko, mizar pri Kapeli. Kurnik Jan. , župnik pri sv. Petru c) Poverjenik: Golnik Dom., posestnik na Drvauji. Bauingartner Vincencij , učitelj v Selnici pri Dravi. Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu. Gozdnik Jakob, učitelj in posestnik pri sv. Benediktu. Jug J., dr., pri sv. Lenartu. Košar Matej, kaplan pri sv. Benediktu. Kramar Janez, kaplan v Hollenecku. Kukovec Miroslav, pos. na Velki. 20. Dekanija Velika nedelja. ^Knjižnica učiteljska , okrajna v Ormužu. *Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji. ‘■''Petovar Ivan, odvetnik v Ormužu. Fric Matijaš , dekan pri Veliki nedelji. Gajšek Janez , župnik pri Sesvetih poleg Ormuža. Goričan Ferko, usnjar pri Veliki nedelji. Jurij Cobelj. Kvas Tone, učitelj pri sv. Petru. Mihelič N., učitelj pri Kapeli. Markovič Janko, učitelj v Bclotineih. Niederdorfcr Marko, kaplan v Apačah. Pajtler Jak., kaplan v Radgoni. Ratkovič Vcndclin, plebanoš pri sv. v JU1'JL Stiftar Jož., žup. v Gornji Lendavi. Šlander Emeran, adoinontski benediktinec pri sv. Petru. Šreibar Matija, kmet v Zetineih pri Radgoni. Veren Stefani plebanoš pri Kapeli. Zemljič Štefan, župnik v D. Siniku. Žižek Marko, župnik v Belolineih. Štev. 23. v- Dom. Čolnik. Okrajna učiteljska bukvarnica pri sv. Lenartu. Ornik Anton, učitelj pri sv. Ani. Perko Leop., podobar pri sv. Trojici. Polič o. Bonaventura , kapucin v Dalmaciji. Rajšp Alojzij, podučit, pri sv. Jurji. Veber Tone, koncip. pri sv. Lenartu. Vengar Jožef, posestnik na Vukovskem vrhu. Vrbanič Benedikt, učitelj pid sv. Ani. Štev. 16. — Poverjenik: Anton Jesih. Gršak Ivan, dr., notar v Ormužu. Horvat Božidar, krojač v Ormužu. Jesih Anton, bilježn. pisatelj v Ormužu. Jurša Ivan, učitelj v Ormužu. Kelemina Matjaš, kaplan pri Včliki nedelji. Kotnik France, posestnik v Ormužu. Kovačič Štefan , učitelj v Središču. Magdič Anton, dr. med., v Ormužu. Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu. Kupic Mart., učitelj pri sv. Nikolaji. Slekovoe Matej, kaplan v Središču. Sova Blaž, mestni pos. v Ormužu. Stuhcc Anton, učitelj na Kumu. Šporn Jožef, župnik v Ormužu. Švinger Albin, duh. v Središču. Topljak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenartu. Trampuš J., župnik pri sv. Bolta uku. Vihar Filip, kaplan v Ormužu. Žinko Josip, učitelj v Središču. Ste v. 26. 21. Dekaniji) stari trg (Slov. Gradec). — Poverjenik: Anton Jazbec. Pustinek Anton, mlinar v St. Vidu. liutnik Rajko, zasebnik v Št. Ilu. Sattler Jože, kaplan v Starem trgu. Sever Jože, župnik v Podgorji pri Slov. Gradcu. Vivod Jožef, mlinar v Št. Vidu. Waltcr Franjo, župnik v St. Vidu. Štev. 15. *Sorglechner Jož., kaplan v Šmartnu. *Šribar Janez, župnik v Pamečah. *Šuc J., dr., prov. v slov. Gradcu. Barle Jožef, učit. v Slov. Gradcu. Bovnik Fr., kaplan v St. Ilu. Jan Ferdinand, župnik v Šmiklavži. Jazbec Anton, kapi. v Starem trgu. Klavžar Fr., župnik v St. Ilu. Ogrinec Vilelm, c. k sodil, adjunkt v Slov. Gradcu. 22. Dekanija Brežice. — *Hepič Andrej, župnik v Kapelah. ^Knjižnica učiteljska v Brežicah. *Lenček Alojzij, pos. na Blanici. 'Mikuš Franjo, dekan v Brežicah. *Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah. '''Ripšel Drag. Ferd., župnik v Vidmu. ^Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji. ^Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah. Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici. Cerjak Franjo, posestnik v Rejhen-burgu. Hlebec o. Bogomir, gvardijan v Brežicah. Jamšek Franjo , nadučitelj v liaj-henbergu. Poverjenik: Ivan TanŠek. Janežič Janez, posest, v Brežicah. Janžekovič Lovro , kaplan v Raj-henburgu. Jožek Ljudovit, c. k. okr. glavar. Kavčič Jak., knjigovodja v Brežicah. Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici. Ostrožnik Anton, kaplan v Rajhen-burgu. Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah. Ramor Ferdinand, župnik v Pišecah. Schopf Dragotin, frančiškan v Brežicah. Tanšek Ivan , koncip. in posestnik. Učiteljska knjižnica v Sevnici. Večaj Jožef, uč. pri sv. Antonu. Štev. 24. 23. Dekanija Vuzenica — Poverjenik: Luka Držečnik. (P. Frescn-Keifnig, Kiirntner Balin.) ‘•'Držečnik Luka, župan v Jauževcm Globočnik Maks, župnik v Ribnici. Vrhu. Medved Jak., Ožbaldov sin v Lelini. *Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov- Meško Martin, duhovnik. renciju v Vuhrudu. Miklavcc J., gostilničar v Ribnici. Miklavec Peter, kmet sin v Ribnici. Vamlek Valentin, kmet. sin v Rib-Stopujnik Jurij v Janžev. vrhu. nici. štev. 10. Sola Ribniška. 24. Dekanija Zavreč. — Poverjenik: Božidar linic. »Mlinarič J., župnik v Leskovci. »Sovič Aleks., /.up. pri sv. Trojici. (P. Ptuj.) »Trampuž Ivan, dekan v Zavrčah. »Raič Božidar, župnik pri sv. Barbari. Kornfeld Edm., kaplan v Halozah. *Rejsinger France, posestnik iu trg. Pignar France, kaplan v Zavrčah. v Dobravi. StRV- 7- Sv. Martin na Palci (pošta: Schonstein). Kocmut Janez, učitelj. Število udov v lavant. škofiji: nstanovnikov ... 91 letnikov .... 408 Skupaj . -199 III. Krška škofija. 1. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Simon Janežič. »Čitalnica narodna. Huter Ivan, bogoslovec. »Einspieler Andrej, realke profesor Janežič Jožef, posestnik v Lesah, in deželni poslanec. Janežič Simon, poročnik. »Janežič Evgen, sin 'j' g. Antona Janežič Valentin, dr., reg. zdravnik. Janežiča, profesorja. Sv. Mohor, družba (v zameno). »Pribošič Janez, vojni duhoven. Mortl Franjo, c. k. notar v Celovcu. Alijančič Andrej , stolni korar in Pesjak Franjo, trg. opravnik. dekan. Podobnik F., učitelj pri sv. Jakobu. Ambrož Matija, župnik v Svečah. Poljak Gvido, bank. pooblastnik. Božič Valentin, župnik v Podkrčah. Robida o. Drag., dosluž. profesor v Breznik Jožef, c. k. finančni komisar Celovcu. v Celovcu. Rossbacher Bernard, trgovec. Čare Peter, župnik v Porečah. Šašelj Martin, duh. svetovalec. Einspieler Lamb., konz. sv. in knezo- Wiescr Andrej, stolni kaplan v Ce- skof. tajnik. lovcu. Hauptman Franjo, profesor na c. k. Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve. učit. izobraževališči v Celovcu. Štev. 25. 2. Dekanija Beljak. — Poverjenik: Habjan Anton. Habjan Anton, notarski koncipijent Stockl Simon, župnik v Št. Lenartu v Beljaku. (p. ArnoldBtein.) Pintar Peter, Zelanov na Strmiču. Šuster Ivan, kaplan v Podkloštru. Vuti Matija, kmet. Štev. 5. 3. Dekanija ,DobcrIavcs. (Eberndorf.) — Poverjenik: Stefan Vraničar. *Šervicelj Matej, župnik pri sv. Roblek Ožbalt, posest, na Jezeru. Kocijanu. Sajovic Josip, posestnik v Labodski Božič Ivau, duhoven v Koritu. dolini. Mudeu Simon, župnik v Železni Šenk Jurij, srenjski pisar na Jezeru. Kapli. Vrankar Stefan, župnik na Jezeru. Muri Peter, posestnik na Jezeru. Štev. 9. Pušel Tomaž, rokodelec v Priblevasi. 4. Ljcše. (P. Prevali.) — Poverjenik: Ivan Gostenčnik. Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah. Lipold Marko, rud. urad. v Lješah. Gostenčnik Ivan, trg. v Lješah. Štev. 3. 5 Dekanija Pliberk. (Bleiburg). — Poverjenik: Lovro Serajnik. Borgtnann Val., župnik pri Fari. Leskovar Josip, župnik v Svabeku. Jerman Jurij, kaplan pri Pari. Serajnik Lovro, dekan v Pliberci. Kolenik Valentin, kmet v Pliberci. Štev. G. Lakner Janez, župnik v Koprivnici. fi. Sv. Pavel. — Poverjenik: Pirec o. Franjo Sal. *Piree o. Franjo Sal., predstojnik Venedig p. Herman, gimn, profesor, gimn. konvikta. Mlakar p. Maksim., samost, dohod- St. 3, ničar. 7. Dekanija Tinje. (Tainah, pošta Velikovec). — Poverjenik: Jakob Westermayer. Drobilnik Jurij, orglar v Medgorjah. Westermaycr Jakob, inf. prošt in dekan v Tinjah. Žrjav Matej, farni oskrbnik v Medgorjah. Stev. 3. S. Dekauija Velikovec. — Poverjenik: Ignacij Gecelj. Gecelj Ignacij, kanonik. Krofič Mihael, župnik. Kikelj Tomaž, župnik na Rudi. Štev 3. II. Dekanija Ziljska dolina. (Spodnja). — Poverjenik: dr. Jernej Levičnik. Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv. Vigcle Ferdo, posestnik v Ziljski Mohoru. Bistrici. Ožgan Fr., župnik pri sv. Štefanu. Vilčnik Kaspar, učitelj v Gorjah. Stembal Davorin v Gorjah, Stev. 0. Vavtižar Luka, župnik v čačah. 10. Dekanija Zgornji Rož. (P- Vclden, Karaten). Poverjenik: Val. Lesjak. Lesjak Valentin, župnik v Dvor«. Sumper Janez, župnik v Skočidolu. Lipič Janez, mlinar v Dulah. \Yeis Peter, kmet v Dvoru. Marinič Jan., župnik v Lipi. Štev. 6. Oblak Anton, župnik v Gozdanjah. 11. Dekanija Spodnji Rož. — Poverjenik: Janez Goder. Colarič Franjo, orglar v Glinjah. Sablačan Lovro, mizar. Godec Janez, župnik v Glinjah. Štev. 3. 12. Savoilllje. (Gmiind). — *Hraševec France, okr. načelnik. V 13. Zal)Iliče (v Kanalski dolini). Ferčnik Lambert, župnik. Vidovič Janez, farni oskerbnik na Bregant Jurij, nadučitelj v Žabnicah. Kokovem. Kup Franc, duhovnik v Žabnicah. Wieser Janez, župnik na Pontablu. Štev. 5. 14. Šl. Jakob. Knaflič Radoslav, kaplan (p. St. Jakob, Obcrroscnthal, Kiirnten.) Število udov v Krški Škofiji: ustanovnikov . 7 letnikov . . 72 Skupaj . 7 9 IV. Goriška nadškofija. 1. Goriea in njena okolica. — Poverjenik: Andrej Marušič. *Golmayer And., dr., knez in nadškof. Benko Janko, učitelj v Sovodnjah. '•''Bensa Štefan, kanonik. Bregar o. Albin frančiškan. *Budal Bernard, stud. viših šol. Cibič Anton, vikarij v Kozani na ^Globočnik Janez, monsinior, nad- ^ Brdih. škofov tajnik. Čebular Jakob, c. k. prof. realke. *Grča Blaž, kaplan v Cepovanu. Dimeč Ljudovit, c. kr. gozdnarski 'C. k. knjižnica študijska. nadzornik. ^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor Dolenec Viktor, trgovec in privatni in častni kanonik. uradnik. '■^Knjižnica centr. bogosl. semenišča. Erjavec Franjo, c. k. realke prof. ^Marušič Andrej, ginin. profesor. Ferfilja Franjo, trgovski uradnik. *Tonkli Josip, dr,, advokat. Fister o. Pacifik, frančiškan. *Vales Marko, vikar v Oseku. Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof. Baje Anton, učitelj v Renčah. Goljevšek France, mašnik. Hafner Franjo, gimn. prof. Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jaklič Anton, Venceslaj, klerik v Kostanjevi. Jeglič Andrej, vodja dež. račnnarijc v Gorici. Jug Anton, kaplan v Prebačini. Jug Tomaž, učitelj v Solkanu. Kafol iStefan, nadškof, kancelar. Knjižnica učiteljska goriSkc okolice. Knjižnica učenška c. k. gimnazije. Knjižnica više realke. Kodelja Josip v Topoljani. Komel Mih., c. k. srednje šolske pripravljavnice učitelj. Kumar Val., učitelj na c. k. vadnici. Kuralt France, asistent kmetij, šole. Lasič France, posestnik v Renčali. Lazar Mat., gimn. profesor. Lukežič Janez, vikarij v Gabrijah pri Mirnu. Ljutman Ivan, kmetijske šole dijak. Ljutman Matej, phil. studiosus. Luser o. Konstantin, frančiškan. Malmič Anton, prefekt v mladenš-nici kn. nadškofovi. Makuc Štefan, mlinar. Marušič Anton, posestnik v Mirnu. Mašera Jožef, vikarij v St. Mavru. Moc Jožef, profesor na učit. izobra-ževališču. Nanuti Antoniu, duhoven v Gorici. Okorn Franjo, stotnik v pokoji. Pahor Fr., trgovec v Renčah. Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavletič Jožef, kaplan v Solkanu. Pavlin Josip, kmet v Vrtojbi. Perozzi Alojzij, c. k. poštar v Bukovici. Persoglija Hinko, učitelj. Povše Franjo. profesor, voditelj kmet. šole. Premeri Ljudev., železu, voditelj in uradnik. Rojic Aleks., dr., zdravnik. Uudež Anton, izšolan bogoslovec. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Schaffenhauer Franjo, gimn. vodja v pokoji. Semenišče mladenško, knezoškof. Solkanski Andrej (za čitalnico Solkansko). Stres Ivan, vikarij v Podsabotinu. Savnik Anton, posestnik v Biljah. Škrabec o. Stanislav, frančiškan. Tonkli Nikolaj, dr., advok. kandidat. Velikonja Josip, spovednik na sv. Gori. Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivec Franjo, c. k. profesor in okrajni šol nadzornik. Vodušek Matevž, gimn. profesor. Zavodlav Fr., posest, v St,. Andreži. Žnidarčič Andrej, kmetij, šole dijak. Štev. 74. 2. Dekanija Bovec. — Poverjenik: Kobal Peter. Ceket Franjo, kaplan v Srpenici. Flandcr Anton, vikarij v Srpenici. Gaberšek Franjo, uradnik v Bovcu. Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Iloban Ivan, nadučitelj v Bovcu. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kobal Peter, dekan v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici. Leban Andrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Bovcu. Smrekar Franjo, vikarij v Logu. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Urbančič Andrej, vikarij v Trenti. Volarič Valentin, podučitelj v Bovcu. Žagar Andrej, posest, v Srpenici. Žagar Franjo, posestnik v Srpenici. Štev. 17. 3. Dekanija Cirkno. — Poverjenik-. Josip Jeram. Harmel Adolf, provizor v Šebretjih. Ilovar France, kaplan v Cirknem. Jeram Josip, dekan v Cirknem. Jereb Joahim, kurat v Jagerščeh. Lazar Anton, kurat v Ravnali. Seljak Anton, vikarij v Novakah. Sitar France, župnik na Bukovem. Širca Jan., nadučitelj v Cirknem. Starman Jožef, vikarij v Orehku. We8ter Janez, vikarij v Otaležu. Štev. 10. 4. Dekanija Črnico. (P. Ajdovščina.) — Poverjenik: Simen Gaberšček. *„Edinost“ društvo. Balog, bratje, v Ajdovščini, čigon Dragotin, kaplan pri bv. Križu. Faveti Anton, posestnik v Skriljah. Gabršček Šimen, prov. v Ajdovščini. Juh Andrej, vikarij v Lokavcu. Logar Jakob, župnik pri sv. Križu. Rejec Janez, vikarij Šent-Tomažu. Rjavec Blaž, župnik v Batujah. Rustja Franjo, posestnik v Skriljah. Samostan kapucinski pri sv. Križu. Setničar Jakob, nadučitelj. Vodopivec Jan., trgovec v Kamnji. Štev. 13. 5. Devin. (P. Nabrežina). — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu. 0. Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici. 7. Dekanija Kobarid. — Poverjenik: Andr. Jekše. Bandel Blaž, kaplan v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu. Crv Jan. Nep, vikarij na Sedlu. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj pripravnice v Kobaridu. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Mancini Ant, kaplan v Starem Selu. Milek Dragojila, učiteljica v Kobaridu. Peternel Jurij, vikarij v Borjani, Podreka Jožef, župnik v Broginji. Slokar Janez, vikarij v Logeh. Štrukelj Miha, vikarij v Trnovem. Štev. 11. 8. Dekanija Kanal. — Poverjenik: Andrej Wolf. *Wolf Andrej, dekan v Kanalu. *Wolf Ivan, župnik v Šlorencu. Čitalnica narodna v Kanalu. Golja Jožef, vikarij v Lomu. Juh Janez, vikarij v Lokovcu. Kodre Janez, kaplan v Kanalu. Kodelja Josip, kaplan v Rošinju. Kragelj Jožef, vikarij v Levpi. Makarovič Ivan, krčmar v Avčah. Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Letopis 1876. III. Tomažič Ferd., vikarij na Srednjem. Tomšič Jožef, kaplan v Kanalu. Ukmar Anton, vikarij Marija-Celjski. Vogrič Janez, učitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Kalu. Zega Miha, podučitelj v Kanalu. Žnidarčič Andrej, vikarij na Banj-šicah sv. Duha. Štev. 17. !>. Dekanija Komen. — a) Poverjenik: Gregorčič Šim. (P. Iiilienberg pri Gorici.) *'Kavčič J., notar v Kornenu. Božič Anton, vikarij v Batah. Gregorčič Sim., kapi. v Rihcnbergu. Kolavčič Jan., kaplan v Dornbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Leban Franjo, kaplan v Koinenu. Ličen Janez, župan v Rihenbergu. Pečenko Andrej, duh. v Rihenbergu. Pečenko A., pos. sin v Rihenbergu. Polšak France, župan Šmarijah. Poniž Ambrožij, učit. v Rihenbergu. Šinigoj And., pos. sin v Dornbergu. Tomšič Fr., učitelj v Rihenbergu. Štev. 14, b) Poverjenik: Josip Ferfolja. (P. Ajdovščina.) Ferfolja Josip, kaplan v Šmarijah. Pipan Jožef, vikarij na Vojščiči. Štev. 2. c) Poverjenik: Stefan Fagenelj. (P. Ipava.) Fagenelj Štefan, kaplan v Štjaku. Mozetič Štefan, vikarij v Štjaku. Lukančič Tomaž, učitelj v Štjaku. Rudcž Jožef, posest, v Kobilji glavi. Makuc Anton, vikarij v Kobilji glavi. Vuga Peter, kurat v Škrbini. Štev. 6. 10- Dekanija Tomin. '•^Čitalnica narodna v Tominu. ^Knjižnica, okrajna učiteljska v Tominu. Bevek Janez, vikarij v Grahovem. Burger Martin, občinski tajnik na Grahovem pri Tominu. Črv Anton, vikarij v Roči. Devetak Anton, pisar. Doljak Jakob, dekan v Tominu. Fischer Albertina, gospica. Gabršček Janez, trgovec v Tominu. Gabršček Andrej, trg. v Tominu. Gregorčič Anton, vikarij v Libušini. Hebat France, župnik administrator na sv. Vidški gori. Ivančič Jožef, notar v Tominii. Kogoj Peter, učitelj in vodja. Kovačič Nace, posest, pri sv. Luciji. Poverjenik: Jaltob Doljak. Krkoč Štefan, kaplan v Podinelcu. Lužnik Fr., kaplan pri sv. Luciji. Marinič France, duhovni pomočnik v Tominu. Mlekuž Jožef, kaplan v Tominu. Močnik Luka, vikarij v pokoju v Stržišči. Pencin Drag., kaplan v Tominu. Pervanje Martin, kaplan v Tominu. Pipan Anton, vikarij V Kamnu. Dr. Premerstein Jan., pl., bilježnik, Rutar Tomaž, župnik pri sv. Luciji. Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Skrt Andrej, kaplan v Tolminu. Šorli Ivan, osmošolec iz Podmelca. Štrukelj Miha, pisar. Zarli France, c. k. oficijal. Štev. 30. Število udov v Goriški škofiji: ustanovnikov . 17 letnikov . . 179 Skupaj . 196 V. Tržaško-koperška škofija. 1. Trsi in njegova okolica. — ‘Dobrila Jurij, dr., škof. 'Bučar France, trgovec. *Cegnar Franjo, viši telegrafist. ^Čitalnica narodna. *Fegec Franjo, c. k. namestnijski svetovalec. ‘•'Gorup Jožef, vel. trgovec. '!'Kandernal France, gimn. profesor. '•'Kastelec France, trgovec. '^Klodič Anton, c. k. deželni šolski nadzornik. *Komar Vekoslav, uradnik deželne glavne blaga j niče. * Krsnik Ferko, trgovec. ('Lavtman Janez, trgovec. *Pertot Janez, posestnik v Barkoli. '!'Schweiger Jurij, polic, komisar. '^Sušnik Gašper, stotnik brigade-au-ditor. "''Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud. *Vovk Janez, župnik v Bazovici. *Winkler Andrej, c. kr. namestil. svetovalec. *Zorman Jož., župnik v Katiuari. *Žvanut Matija, trg. pomočnik. Baron Kulmov polk št. 17. v dar. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bonin Jurij, učitelj v Rojanu. Bunc Franjo, učitelj v Nabrežini. Crne Janez, kaplan pri sv. Jakobu. Čitalnica v Bojani. Dekleva France, trg. agent. Deželna višja sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar.) Dolinar J., na Dovgani. Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici. Durn Rok., trgovski pomočnik. »Edinost'1 društvo. Geržel Anton, trg. knjigovodja. a) Poverjenih: Ivan Dolinar, Glavina Blaž,, duhoven v koperski kaznilnici. Gnjezda Franjo, katehet. Godina Jožef, finančni komisar. Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu. Ilut Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katiuari. Jarina Vekoslav, uradnik južne železnice. Jereb Gregor, c. k. telcgr. uradnik. Kališ ter Ivan, zasebnik. Kapus Šimeu, škofov sluga. Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton. Klemenčič Ivan, telegr. uradnik. Kocijan Jakob, kaplan pri včliki Materi Božji. Križman Jos., duhoven pri sv. Ivanu. Kurent Maks., trg. agent. Leban Josip. Legat Jan. Nep., katehet dekliške šole in škofov tajnik. Macak Ivan, c. k. zemljemerec. Mankoč Josip, trgovec. Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Podkrajšek Prostoslav, postajni nad-zorovatelj v Greti pri Trstu. Pogorelec Ivan, telegr. uradnik. Poženel Anton, telegr. uradnik. Potočin J., trgovinski pomočnik. Remec France, telegrafijski uradnik. Remec Fr., kop. pri nov. sv. Antonu. Stavdahar Ferd., častni korar in gimn. katehet. Schopf Josip, župnik v pokoji. Sust Jan,, dr., bogoslovja profesor in škofov kancelar. Truden Miha, trgovec. Urbas Viljem, c. k. profesor višo realke. Uršič Alojzij, pisar. Valenčič Ivan, trgovec, Vesel Jožef, tehtovec v c. k. dogani. b) Poverjenik: Gorjup Ivan, posestnik v Proseku. Marcina Ivan, učitelj v uč. pripravnici v Proseku. Z. Dekanija Dolina (pri Trstu). *Jan Jurij, dekan v Dolini. Jank Jože, kaplan v Klanjcu. Golmajer Urban, župnik v čubcdu. Juriševee Štepan, gostilničar v Milah. Klemenčič Jernej, župnik v Prod-loki. Koren Ivan, kmet v Podgorji. Košič Martin, učitelj v Brezovici. Vodnov Davorin. Wratschko France, giinn. prof. Štev. 72. Ivan Nabergoj. Nabrgoj Ivan, župan iu posestnik v Proseku. Valentič Anton, učitelj v Proseku. Štev. 4. — a) Poverjenik: Jurij Jan. Metlika Anton, trgovec na Klancu. Pavli Lojze, kaplan v Borštu. Renko Franjo, dacar v Boljuncu. Sancin Jožef, kaplan v liicmanjili. Svet Ivan, kaplan v Podgorji. Vatovec Jožef, posestnik v Padežu. Vončina Lipe, kaplan v Dolini. Štev. 14. b) Poverjenik: Rekar Janez. (P. Lokva (Corgnale) pri Divači). *Notar Tono, duh. pomočnik v Brezovici. Kraljič Franjo, duh, pomočnik v Brezovici. Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Rekar Janez, kaplan v Lokvi. Sila Matija, župnik'v Rodiku. Štev. 8. 3. Dekanija Jelsane. — a) Poverjenik: Valentin Pušavec. Benigar France, dacar v Jelšanah. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. čitalnica v Jelšanah. Jenko Štefan, vikarij v Podgrajah. Štev. 4. b) Poverjenik: Fr. Šabec (P. Illir. Castelnuovo). *Sabec France, trgovec v Podgradu. Kokole Franco, c. k. davkar v Pod-*Šinkovec Jožef, župnik v Munah. gradu. Benedik Ivan, duhovnik v Hrušici. Kuntara Anton, posestnik in poštni Breceljnik Ivan, župnik v Hrušici. opravnik v Podgradu. Klemence France, duhovnik v Hrušici. Poklukar Martin, župnik v Vodicah. Pretnar Ivan, župnik v Golcu. Rebek Anton, c. k. davkar v Podgradu. Rogač Anton, duhovnik v Podgradu. Šubic Primož, ckspozit v Staradi. Zajec Anzelm, kaplan v Mavnali. Žvokelj Ivan, c. k. davkarski pristav v Podgradu. Štev. 15. 4. Dekanija Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brence. *(3rne 1 Anton, posestnik v Tomaji. Rcnigar Anton, učitelj v Tomaji. Brence Jernej, duh. v Dutovljah. Cvek Lavoslav, nadučitelj v Sežani. Dutovlje, vaška knjižnica (plačuje g. Tavčar v Ljubljani.) Gulič Franja, posestnikova žena v Sežani. Knjižnica učiteljska, okraj, v Sežani. Legat Edv., duhoven v Lipici. Narobe Janez, duhoven v Tomaji. Strle France, predstojnik železniške postaje v Sežani. Treven Jan., farman v Rcpcntabru. Uršič Anton, trgovec v Sežani. Zupan Jožef, kaplan v Sežani. Živec France, posestnik v Skopem. Štev. 14. 5. Dekanija Kopni’. — Poverjenik: Jakob Bila. Sila Jakob, katehet na uč. priprav- Švab Dragutin, profesor na uč. pri-nici v Kopru. pravnici v Kopru. Štev. 2. (1. Dekanija Kastav. — Poverjenik: Miha Šobar. Bole Franjo, občinski tajnik v Kastvu. Sovdat Anton, c. k. davkarski nad- Čitalnica narodna. zornik v Volovskem. Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. Šobar Mihael, duh. pom. v Volov-Legat Franjo, c. k. pristav v Vo- skem. loškem. Zamlič Vinko, kaplan v Opatiji. Perko Andrej, c. k. živinski zdravnik. Štev. 8. 7. Dekanija Piran. — Poverjenik: France Ravnik. Skočir Avguštin, kaplan pri Materi Božji na Krasu. Štev. 3. Matjan Valentin, kurat v Risani. Ravnik France, župnik v Dvoru. 8. Pazin — Pičansko. — Poverjenik: Herman Venedig. *Volčič Jakob, kaplan v Zarečji. Afrič Franjo, c. k. profesor v Pazinu. Belec Ivan, duh. pomočnik v Kanfanaru. Benigar o. Adjut, frančiškan v Pazinu. Berbuč Ivan, c. kr. gimn. profesor. Bruner o. Julij, samostanski predstojnik v Pazinu. Budal Leopold, c. kr. sodnik v Tominu. Bukovec Franjo, kaplan v Žminji. Fabris Anton, duh. pomočnik v Livdaru. Goreč plov. Franjo, oskrbnik v Barbanu. Ivančič Jože, c. k. profesor v Pazinu. Jclušič Iiajm., duh. pomočnik v Pičanu. Kalac Anton, duh. pomočnik v Pazinu. Križaj Bartol, duh. pomočnik v Žminji. Orlič Franjo, plovan v Žminji. Sajevec Jakob, kurat v Borutu. Tomšič Franjo, inženir v Pazinu. Vcnedig Herman, e. k. profesor v Pazinu. Zimerman Matija, župnik v Gradištji. Štev. 19. 9. Dekanij.'! Buzet. (Pinguente). — Poverjenik: Anton Petelin. Grosman Edvardo, kaplan v Buzetu. Markič Matej, kaplan v Laniščali. Petelin Anton, kaplan v Buzetu. 10. Pcrinani. Pezdič Miha, poštni opravnik. 11. TrilŠkO (P. Koper). Kosec France, župnik v Truškah. Mikuž Josip, kaplan v Truškab. 12. Umaga* (Istra). — Rovnik. Pirano ; — Jugo M., župnik v Materadi pri Umagi. 13. Ucršce (Istrija). Logar Franjo, župnik. Število udov v tržaški škofiji: ustanovnikov . 25 letnikov . . 146 Skupaj . 171 VI. Sekovska škofija. I. Admoill. —■ Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan. *Lajh o. Korbinian. Rešek o. Enrik, bogosl. profesor. ^Matevžič o. Eginard. Švare o. Alkuin, kaplan. *Pivec o. Maksimiljan. Trček o. Egidij. *Vagaja o. Rudolf. Štev. 7. 2. Cmiirck: Pavalee Jurij, kaplan v Cmureku. Stramič France, c. kr. davkarski uradnik v Cmureku. !!. (»Padce. Poverjenik: dr. Simen Šubic. *Ipavec Benj., dr., zdravnik. "Krek Greg., dr., prof. slav. slov. na vseučilišču. *Macun France, bivši sodn. pristav (Ungargasse št. 3, I. nadstropji). ^'Muršee Jožef, dr., realk, profesor v pokoji. Pribošič Janez, duhovni kaplan. 'Simonič France, dr. uradnik Ivanej-vskc knjižnice v Gradcu. "Švajger Gabrijel, gvardijan minorit. samostana. "Vošnjak Miha, inženir južno železnice (Babenbcrger Strasse Nr. 1.) Dreisiebner Jož,, dekan Vildonski. Goršič Ivan, učitelj. Herrman M., c. k. sodnik in dež. odbornik. Hoffer Edv., dr., profesor na viši realki. Kocijančič Alojzij, kamnosek. Kovačič J., župnik v Vrbovji. Kranjc Ivan, jub. blagajniški kontrolor. (Carl-Ludwigring, Nr. 9. II. Stock.) Lavrič Josip, učitelj mestnih ljudskih šol. Lupšina, ravnatelj v zastavnici. Dijaki na vseučilišču Kosi Anton. Lasbaher Josip, Lendovšek Josip, filozof. Novak Bogoslav, pravoslavec. 1’ihlar J., phil. Macun Ivan, c. k. gimn. profesor. Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik. Mol Lavoslav, duhoven delavnice. Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztis. v dar.) Paltauf Jak., župnik v pokoji. Petelin J., magistr. blagajnik. Polak P. Alojzij, minorit, prokurator. Polič Dragotin, župnik v gradj. bolnici. Ravnikar Dragotin (Miinzgraben 28.) Regala France, uradnik. Robič Mat., dr., bogosl. profesor. Samec France, meščan. Seifrid Lud\vig, Seelsorger in dor k. k. Strafanstalt in der Karlau, Graz. Selevšek Ivan, realni profesor. Senior, dr., zdravnik. Skodlar Henrik, kupec. ,,Slovenija" društvo. Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču. Slik Jož., župnik pri sv. Margareti na Vabi. Šubic Šim., dr., c. k. prof. vseučilišča. \Vallner Peter, niž. realke katehet. Zamuda France, knjigovodja v hranilnici. Štev. 39. (Mitnzgrabcn št. 28.) Rojnik Kronoslav, filozof. Sinkovič Davorin, kand. profesor. Sinkovič Dragotin, filozof. Turkuš Tone, stud. filozofije. Štev. 9. i. V oran: Kramberger Feliks, kanonik. Tl. (Jrailcil (p. Koflah): Kolenko Jožef, župnik. K. Lipnica (Lcibnitz): Ambrožič Blaže, učitelj. 7. Mlirail: Sepec Dragutin, c. kr. davk. prigleduik. 8. St. Peter v Obcrsbacbu: Polič Karl, učitelj. !). Sl. Peter pri Judenburgu: Kitak Franjo, kaplan. Število udov v sekovski škofiji: ustanovnikov . 12 letnikov . . 51 Skupaj . 63 ---///jiv."/. ■— VII. Udje v raznih krajih. 1. Bisilg (b. Brezniea pri Varaždinu): Vojaka Lavoslav, župnik. 2. Itllda-Pest: *Turner Pavel, učitelj. 3. Črililog. P. Lokve pri Reki (Fiume). Poverjenik: Franjo Ahčin. Ahčin Franjo, učitelj v črnemlogu. Stefančič Mate, trgovec v črnem Durbešič Avguštin, posestnik na logu. Grobniku. Vlašič Rade, župe opravitelj v Pra- putniku pri Bakru. Štev.'4. 4. Dubrovnik (Ragusa): Namar France, zapovednik žandarmerijskega postaja (Postenfiihrer) v Lovrecu. 5. Dunaj. A. Rajevskij Mih., biškup., častni ud. '*Cigalo Matej, e. k. minist. tajnik. '*Conrad Sigmund, baron Eybesfeld, c. k. namestnik Doljno-avstrijski, *Dolcnec Matija, dr., advokat. *Firbas Franco, odgojitelj, Wallner-strasse I. Nr. 3. ^Miklošič pl. France, profesor na vseučilišču. *Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji. ^Pogačnik Ferd., dr., odvetnik. *Šuman Janko, prof akad. gimn. *Žvegel Josip, vitez, minister, svetovalec v minist. vnanjih oprav. (Ballplatz). Frjančič Andrej, avsk. pri sodniji. Godnič Jos., duhoven v Avgustineji. Hribar Ivan, asekur. uradnik. Jeglič Anton, duh. v Avguštincumu. Jelcnec Janez, prefekt v Terezi-janišču. Jevnikar Jakob, pristav pri mini-stcrstvu za deželno bran. Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornice. Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez, akademiji. Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih v(5d v Avgustineji. Novak Peter, prefekt v Terezijanu. (Kngjio v Kamno Gorico št. ‘22.) Pirnat Janez, c. k. cenilnir komisa pri fin. ministerstvu. Sajovic Matija, inženir. Sežun Žiga, bankini uradnik. Štev. 23. B. Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu. Godnič Josip, v višjem duh. ixobra-ževališču. Gogala Ivan, stud. jurist. Karlin Jože, stud. phil. Kos Anton, modroslovec. Kos Franjo, stud. phil. Lapajne Štefan, stud. jur. Lasič Josip, pravdnik. Nemanič Davorin, modroslovec. Orozem Franc, stud. phil. Pogdornik. Slovenija, akad. društvo. Smola Albin, jurist. Schreiner Enr., prirodoslovec. Štajer, jurist. Suhač Matevž, vseučiliščnik. Šušnik, modroslovec. Urbanija Jakob, poštni uradnik (Cen-tralbahnhof, Frachtenausgabe). Višnikar Franc, jurist. Zmerzlikar France, kem. in tulili, vodja fabrike za kotranove izdelke v Angernu pri Beču. Žerjav L. v Terezejivšči na Dunaji. Štev. 21. 0. Delnice: Majnarič Jakob, učitelj. 7. JillflrillOV Ilradcc Iia Češkem: Mašek Ignacij, gimn. profesor. 8. Hallsladt: Križnicka Dragutin, računovodja pri c. k. rudn. upravi. 0. Pariz: Picot Emile, podkouzul v Parizu (knjige pod napisom: Mons. Emile Picot, Viceconsul de France 3 Plače d’ Eylau Pariš. (Durch Giite des Herrn Speyers Duran bei der Franzosischen Botschaft in Wien). 10. Karlabag: Raič, o. Ivan Kapistran, guardijan. II. Karlovec: Poverjenik: Pfeifer o. Milko. Kuroš Jakob, kr. sudac v Čemer- Pfeifer o. Gratus (Milko,) vikar in nici pri Ogolinu. provizor v Karlovcu. Majtniger dr Vojtck, gradski fizikus. Unterlugauer Josip, pukovnički licč-Sopf o. Dragutin, frančiškan v Kar- nik. Štev. 5. loven. 12. Kovačiča V belovaraki županiji na Hrvaškem: Anton Vraniean, ko- tarski sudac. 13. LOVOV: 'Clioeliolovšek Einanvel, zemljemcree. Preis Amalija rojena Grcgoračeva (Grilne Gasse, Nr. 19). II. Lokve: (pri Keki). Poverjenik: Mujnarič G juro. Konic Josip, kotaraki lečnik. Majnarič Gjuro, poštar. Vilfan Ivan, poreznik, 15. Materija: (v Istri). PerniSck Blaž, narodni učitelj. 11). Šibenik: Miglič Peter, dr. nadlečnik 18. polka pešcev. 17. Oderberg: Milič Anton, poštni oficijal (kolodvor). 18. ()Sek: (Androj Kodrič.) Gradišnik Franjo, vodja brzojava. Kodrid Andrej, gimn, profesor. Hržič Anton, gimn. prof. Kolarič Baje, ravnatelj štedionice. Hoker Franjo, telegrafist. Leitner Franjo, telegrafist. Horvat Matija, pravoslov. Jazbee Ivan, nadtelegrafist. Štev. 8. I!). IMttOIl (Spodnja Avstrija): Oirman Anton, učitelj. 211. Sl. PdltCII (Spodnja Avstrija): Nemec Anton, poštni upravnik. 21. Praga. Beseda umetniška. 1’alaeki Franjo, častni ud. Cerny Jan. Ladisl,, agent ljubljan- Prvi spolek Gabelsbergcrjcvih steno- ske banke ^Slovenije1', za Cesko, grafov. Moravsko in Šlcsko. liieger Franjo, Ladislav, častni ud. M;itica češka, Spolek pravniški. Štev. 7. 22. Požega (Slavonija): *Mazek Anton, gimn. ravnatelj. *Stcklasa Ivan, profesor. 23. lickil- Poverjenik: Anton Kos. *Blaž France, trgovec. Barčic Erazem, dr Cičigoj Jakob, gimn. prof. Derenčiu Marian, dr. Fiamin Ivan, dr., kanonik i župnik. Knjižnica oo. frančiškanov na Keki. Markovič Ivan, realk, vodja. Slamnik Ljudovik, gimnazijalni ravnatelj. /lipan Jan., gimn. profesor. Štev. 0. »4. Zlitini' (Hrvatska): Rožič Valentin, grajščinski rendator. 25. Sisek: Pavlica Stevo, trgovec. 20. SlIIlij: /or Lovro, okrajni zdravnik. 27. Dckailnvac (p. Cakovac v Medjumurju): Luci Anton, župnik. 28. Trsat: Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikaiij. — O. Velee Avguštin, kapucin. — Fabor Anton, kapucinski klerik. 20. Varaždin. ■'Bradaška Franjo, gimn. vodja. Valjavec Matija, gimn. profesor. * Francelj Bar., učit. na niži realki Valon Josip, svetnik sodnije v Go- Stare Josip, gimn. prof. spiču v vojn. krajini. Križan Josip, dr., gimn. profesor. Žugčič Štef., nam gimn. učitelj. Štev. 7. 30. Villkovce V Slavoniji: Ogrinec Jože, profesor. 31. Zagreb: Poverjenik: Anton Kos. Rački Franjo, dr., častni ud. ^Jelovšek Mart., realk, profesor. ^Kastelec Franjo, kapetan 53. polka pešcev. ^Kopač Jož., dr., odvetnik. 'Kos Anton, tajnički pristav banskega stola. ‘"Košiček Ubaldo, mestni kaplan. *Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj v pokoju. *Vančas Aleks., dr., zdravnik. *Weber Adolf, kanonik. 'Zoričič Peter, realke profesor. Steklasa Ivan, prof. v Bclovaru. Eisenhut Miroslav, stolar in posest. Fogl Emil, župnik v Kupčini. Fon Jos., dr. v bolnici milosrčnikov. Gnejzda Anton, trgovec. Grbec Franjo, pevec hrv. opero. Kukuljevic, pl. Sakcinski, Ivan. Lipež Viktor, realke profesor. Magdič Franjo, profesor. Marn France, profesor. Matavšek Ferdo, kr. državnega nad • pravdnika namestnik. Mesič Matija, rektor sveučilišča. Mrazovič Ladislav, vladni perovodja. Naglic Ivan. Novak Josip, vrhovni blagajnik v pokoju. Pažur Jos., mestni kaplan v Zagrebu. Sevnik Vinko, vččnik kr. bunskoga stola. Simončič Gjuro, profesor preparan d ij c. Smičiklas Tade, gimn. profesor. Strožir Ivan, prof. kr. velik«; realke. Snler Franjo, učitelj, Tomše Jože, vojni kurat. Društvo sv. Jeronimo Jugoslovanska akaden Matica hrvatska. Tomšič Ljudevit, učitelj. Vnkanovič Jar., prist. kr. stola sed. morice. Vidovič Ante, katehet v samostanu milosrčnih sester. Vidrič Lovro, dr., odvetnik. Vršeč Anton, finančni uradnik. Weingrl Josip, dr. v bolnišnici mi-losrčnikov. Weis Franjo, kavarnar. Zeininger Benjamin, pek. Žepič Sebastijan, gimn. profesor. Žugčič Josip. (po 1 odtis), ija (po 3 odtiskc). Štev. 45. 32. Za Rusijo. — Poverjenik: g. Miha Rajevskij. Mihael Rajevskij, škof pri ruskem poročništvu na Dunaji, častni ud. *Bol6 Davorin, profesor. *Slavjanski dobrodelni komite v St. Petersburgu. Lamanskij Vladimir, prof. Ivanovič. Razni Jedlička Otokar. Jošt Miha. Kocelji Dragutin dr. Lipold France. Perko France. Nobee France, profesor. Štiftar Franjo, pripravnik za profesuro v Petrogradu. 12 iztisov za društva, s katerimi jc ,,Mat,icau v zvezi književne vzajemnosti Štev. 18. udje. *) Ravš France dr. Koš Sebastijan. Tomšč. Tosc Jožef. Šket R. Štev. 10. Število udov v raznih krajih: ustanovnikov . 28 letnikov . . 159 Skupaj . 187 V djanski zvezi književne vzajemnosti je „Nlatica“: 1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1. 2. „ srbsko v Novem Sadu od 1864. I. *) Prosimo, da ti in drugi, ki so morda še tu izpuščeni, naznanijo svoja bivališča, da jim pošljemo knjige. 3. Z Matico gališko-rusko v Lovovu od 1865. 1. 4. ilirsko v Zagrebu od 1866. 1. 5. Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1. *) 6. Z društvom sv. Jeronima Zagrebu od 1869. 1. 7. Z Matico češko v Pragi od 1866. 1. 8. Z besede umetniško v Pragi od 1866. 1. 9. Z društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1. 10. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870. 1. 11. Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1. 12. Z društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1. 13. Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1. 14. Z občestvom za izdavanjc narodnih spominkov v Vilni od 1869. 1. 15. Z Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 1869. 1. 16. Z knjižnico slavljanskega komiteta v Moskvi od 1869. 1. 17. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v Sankt Petersburgu od 1869, 1. 18. Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevoshoditeljstvu Petov Aleksejeviču Lavrovskemu, Rcktoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1. 19- Z Universiteto v Moskvi od 1872. 1. 20. Z arheologiškim občestvom v Moskvi od 1872, 1. 21. Z občestvom ljubiteljej istorij i drevnostej rosijskih v Moskvi od 1872. 1. 22. Z Universiteto imperatorsko novonasijsko v Odesi od 1872. 1. 23. Z občestvom filologiškim v Voronežu od 1872. 1. 24. S Smithsonovo ustanovil (Smithsonian Institution) v Washingthonu. 25. S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1. 26. Z moravsko Matico v Brnu od 1969. 1, 27. Z gosp. Louis Legerjem, profesorjem slovanske literature v Parizu od 1869. 1. 28. Z občestvom sv. Vasilija Včlikega v Ungvaru od 1870. 1. 29. Z Matico slovansko v Plznu. 30. S kraljevo Universiteto v Kristianiji od 1872. 1. 31. Z bolgarskim učenim društvom v Brnjli. „Matica“ svoje knjige daruje: 1. Slavni c. k. pravniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise). 2. Slavui c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic (po 1 iztis). 3. Slavni c. k, okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnje kaznilnice (po 1 iztis). *) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije iztisi vsako knjige : eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršočevi ■4°lji daje najizvrstnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču. 4. Slavni čitalnici v S. Frančiško v Kaliforniji od 1869. 1. (po 1 iztis). 5. C. k. baron Kutinovemu polku št. 17. od 1869. 1. (po 1 iztis).] 6. Sl deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1. 7. Sl. katol. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis). 8. Slovencem v severni Ameriki, in sicer po Dr. Felisu Flugelu, generalconsulu (Leipzig) v roke. Prečastitemu in milost, škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biscop at Marquette-Michigan North America). 9. Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5. iztisov) • 10, Učiteljskim izobraževališčcm, v dar za onega pripravnika poslednjeg11 leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer : a) Ljubljanskima (moškemu in ženskemu), b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, e) petrinjskemu, d) pakraškemu, e) djakovaškemu, f) samoborskemu, in g) kragujevaškemu. 11, „Hervatskomu pedagogijskomu književnomu sboru.l< 12, Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani. Štev. 28. Pregled vseli Maričinih udov. V škofiji Častnih udov ustanov- nikov letnikov skupaj I. Ljubljanski .... r> 194 755 949 II. Lavantinski .... — 91 408 499 III. Krški — 7 72 79 IV. Goriški — 17 179 196 V. Tržaško-koprski . .— 25 14G 171 VI. Sekovski — 12 51 64 VII. V raznih krajih . 28 159 187 Skupaj f> 374 1770 2144 I. Del. Podučni in zabavni del. Stran Slovenski elementi v Venetščini. IH. Spisal Davorin Terstenjak I. Venctsko-ruske besede.......................................................... 7 II. Nova pričala iz slovanskih jezikov k uže razloženim venetskim besedam ..................................................................... 17 III. Na novo raložene venetske besede............................................. 20 IV. Poznamovauja za barve v venetščini....................................... 03 V. Imena ladij in nekterih posodvij ........................................ 30 VI. Imena za oblačila............................................................. 43 VIII. Imena za obutala............................................................... 48 Dodatki ............................................................................. 50 Priloga I. Ostanki iz jezika armorskih in britanskih Venetov......................... 85 Priloga II. Skipetarščina različna od Venetščine..................................... 87 Možgani. Spisal dr. M. Samec........................................................ 91 Doneski k zgodovini Kranjskih mest, sostavil Janez Parapat....................125 Kanibalizem1 spisal dr. M. Samoe ....................................................144 Numismatični spominki iz lota 1848. in 1840., priobčil Janez Parapat . 154 Nekoliko odlomkov iz Korana. Poslovenil Mihael Verne.................................100 Odlomek iz 2. sure Koranovo, razodeto v Medini...............................102 Odlomek iz 4. sure Koranove, razodete v Medini...............................107 Državna in narodna imena. Spisal Josip Staro ...............................171 Pavel Mihajlovič Loontjcv. (Životopisna črtica). Spisal P. M. Štiftar . . 179 Bibliografija slovenska. Sestavil Ivan Tomšič........................................193 II. Del. 1‘oročilo o delovanji „Matice Slovenske11 v Ljubljani od 20. novembra 1875. leta do konca meseca decembra 1870. leta. 30. skupščina Matičinoga odbora 10. svečana 1870. leta.............................220 Zapisnik gospodarskega odseka „Matice Slovenske1' 27. februarja ob 11. uri dopoludne o zadevi tiskarničnih ponudob...................................222 Zapisnik seje odseka za izdavanjo knjig 10. junija 1870. leta .... 223 37. skupščina Matičinoga odbora 13. julija 1870. leta................................224 Upravništvo „Matice Slovenske" 1870. leta............................................227 Ddbor................................................................................228 Imenik Matičinih udov................................................................229 ; Naznanilo. Matične knjige imajo na prodaj: V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercher; O. S. Till; Otok. Klerr. V Celovcu: J. Leon; K. Liegl. V Trstu: P. H. Schimpf; Julius Daše. V (lorici: P. Vokulat; G. tornoii; Julius Daso. V Celji: l)rexol. V Pragi: Grogr & Dattol. IM« Roki: .liilius Dase. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 1‘2. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. HO. 31. 32. 33. 34. Družbinim knjigam p a k je ta-le cena Zgodovina slovenskega naroda, velja .... Vojvodstvo Kranjsko . „ .... Vojvodstvo Koroško „ .... Slovnica češkega jezika z berilom, spis. Marn Narodni koledar in letopis za 18«7. I., volja . Narodni koledar in lotopis za 1868. 1., velja . Štirje lotili časi veljajo............................ Rudninoslovje po Felloekerji, volja .... Narodni koledar, sporočilo iu letopis za 1869.1., volj: Olikani Slovenec volja................................ Slovenski Stajer I. snopič, velja..................... Schoedler. Knjiga prirodo. I. snopič Fizika Nauk o telovadbi 1. dol s 50 podobami, velja Atlant. 1. snopič: Pohiti, Evropa in Avstrija . V. Vodnik, posili .................................. Jovan Vesel-Koseaki. Razna dela z njegovo podobo Atlant. ‘2. snopič : Azija, sovorna Amerika, južna Amerika ...................................... Slovenski Stajer. III. snopič......................... Schoedler. Knjiga prirode. 2. snopič. AmIi-oho- mija iu Kt-inija.............................. Letopis za 1871. 1. s 40 podobami..................... Schoedler. Knjiga prirode. S. snopič. M mera- logijn in ftcoKiio/.ija....................... Atlant. S. snopič: Afrika, 'Avstralija, evropska Rusija........................................ Živalstvo po Pokorniji, Fr. Erjavec................... ■ Rastlinstvo po Pokorniji, Iv. Tušok . . . Letopis za 1872 in 1873. 1. z 2 podobami . . Slovanstvo z dvema zeinljovidoma...................... Lotopis za 1874. 1.................................... Prirodoznanski zemljepis, J. Jesenko . . . . Letopis za 1875. 1.................................... Schoedler. Knjiga prirode. 4. snopič, liotanlka in Zoologija.................................. Telegrafija, iz letopisa 1875. I. posoboj vezana, spisal dr. Šubic.............................. Lotopis za 1876 1..................................... Dr. Lovro Toman..................................... • • Atlant. 4. snopič: Francija, Britanija in Skandinavija .............................................. — gl d. 60 kr. 40 34 60 40 50 40 50 40 50 80 40 5 60 50 50 40 50 70 5 85 50 50 50 „ 60 „ 50 „ 90 „ 80 „ Opornim. (lastiti družbeniki naj gg. poverjenikom povernojo stroške, ki jih ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem družbinih knjig.