i mv
KURIR
NOVO MESTO 28. febr. 1978 leto VII. st. 2
Časopis kolektiva industrije motornih vozil
Nič več dvomov
Informacija o dejanskem stanju v zvezi s fizično likvidacijo nekurantnih ostankov materiala od bivše konsignacije
BMC in opuščene proizvodnje austin
Ko se tudi na straneh Kurirja, glasila delovnega kolektiva Industrije motornih vozil, lotevamo dogodkov ob uničenju odpisanih avtomobilskih delov, ki so zaradi komentarjev v sredstvih obveščanja povzročili takšno vznemirjenje javnosti, kakršnega ne pomnimo že vrsto let, želimo naše delavce še dodatno informirati o tem. Delovnemu kolektivu IMV, ki je bil o dogodkih v Ljubljani že obveščen z informacijo, ki sojo pripravili samoupravni organi in družbenopolitične organizacije (informacija je bila izdana 30. januarja 1978), hočemo posredovati samo nekaj podrobnosti, ki naj zadevo do konca razjasnijo, da ne bo več dvomov in sumničenj, kaj se je v Ljubljani v resnici dogajalo.
Po nekaj obdobjih kriznih odnosov je leta 1972 postalo sodelovanje IMV z angleškim partnerjem BMC zelo problematično. Nadaljnje poslovno-teh-nično sodelovanje in dolgoročna industrijska kooperacija je bila praktično onemogočena. Partner je bil zelo površen v dobavah, cele mesece nismo dobivali delov za proizvodnjo avtomobilov, za napačno poslano blago je s preveliko zamudo pošiljal ustrezne dele, vrhu tega pa so bile nove pošiljke polne pomot in pomanjkljivosti in so odpirale nove probleme.
Ker ni BMC ničesar kupoval od nas in ni upošteval nuje po protidobavah, se kooperacija ni mogla nadaljevati, zato proiz-
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih - Ureja uredniški od bor — Glavni urednik: An drej Dular - Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič -
Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
vodnja vozil Austin v IMV ni imela perspektive.
Nastali položaj je obravnaval na svoji 5. redni seji 2. 10. 1972 centralni delavski svet IMV.
Na podlagi „Predloga programa proizvodnje avtomobilov" strokovnih služb je delavski svet odločil, da se prekine proizvodnja v sodelovanju z BMC in da se potrdijo začeta dogovarjanja s firmo Renault. Odločitev naj se ne publicira, dokler tega ne bo IMV sama uradno objavila, ker bi radi izpeljali idejo, da bi delno še nadaljevali sodelovanje z BMC. Skozi to sodelovanje bi zagotovili manjkajoče dele, brez katerih ni bilo mogoče kompletirati nekompletnih garnitur in dokončati proizvodnje Austin vozil.
Te poteze nismo mogli izvesti zaradi tega, ker je bila novica prehitro objavljena, najprej v slovenskih, nato pa tudi v jugoslovanskih časopisih, čeprav so bili novinarji na seji delavskega sveta opozorjeni, da ne gre za pomembno poslovno skrivnost in zaprošeni, da o tem ne poročajo, dokler IMV odločitve sama ne posreduje javnosti.
BMC, ki je po tej poti spoznal naše namere, nam je čez noč odpovedal sodelovanje in dokončanje proizvodnje Austin ni bilo izvedljivo, pa tudi prehoda na Renault ni bilo mogoče izvesti organizirano.
Proizvodnjo modela Renault 4 smo morali začeti pospešeno in vsiljeno.
Zaradi pomanjkanja prostora za istočasno skladiščenje montažnih delov Austin in delov nove proizvodnje Renault je bil na vztrajanje Tovarne avtomobilov popisan ostanek montažnega materiala Austin. Ker za proizvodnjo ni predstavljal nikakršne vrednosti, je bil brez vrednosti prenesen na centralno skladišče rezervnih delov Prodajno servisne organizacije z namenom, da se ta angažira za čimvečjo odprodajo tega ostanka.
S povečanjem proizvodnje vozil Renault v Novem mestu se je naglo pojavila potreba po večjem centralnem skladišču za rezervne dele Renault. Obstoječe skladišče je postalo pretesno kljub predhodni razširitvi. Ne-kurantni rezervni deli od opuščene proizvodnje Austin so bili v napoto. Ker je takrat pod okriljem IMV-Zastopstva inozemskih firm v Ljubljani že obstajalo skladišče rezervnih delov
BMC, ki jih je Zastopstvo odkupilo od carine in je imelo še nekaj nezasedenega prostora, je bil leta 1973 en del montažnih delov Austin iz Novega mesta priključen temu skladišču. Gledali smo, da je bil prepeljan v Ljubljano tisti material, za katerega smo predvidevali, da bo zanj kaj več interesa. S tem smo tudi želeli omogočiti IMV servisom in drugim kupcem, da na enem mestu poiščejo vse rezervne dele za BMC vozila in da bi se kupci rezervnih delov za Austin zainteresirali tudi za dele iz ostanka bivše konsignacije BMC.
S prodajo materialov iz opuščene proizvodnje Austin iz
Novega mesta in z ostanki bivše konsignacije BMC je bil krit le neznaten del potreb tržišča. Lastnike vozil Austin smo ves čas oskrbovali in jih oskrbujemo še danes z rezervnimi deli BMC iz uvoza, ki jih imamo v centralnem skladišču rezervnih delov v Novem mestu. Ti rezervni deli seveda nimajo nič skupnega z materialom iz bivše konsignacije BMC.
Del materiala, ki ni bil prestavljen v Ljubljano ter tistega, ki je bil vrnjen iz Ljubljane v Novo mesto ob fizični likvidaciji skladišča pri Gospodarskem razstavišču, se še vedno nahaja v Novem mestu pod nadzorom centralnega skladišča rez. delov.
:
i
:
:
•
:
:
•
:
:
i
s
!
i
s
• Dragi bralci, i spoštovani sodelavci!
Vabimo vas k sodelovanju!
Mnogi med vami so z nezadovoljstvom opazili, da smo začeli sedmi letnik Kurirja z dokaj skromnim obsegom. Vse, ki delamo pri našem glasilu, so take pripombe razveselile. Pomenijo namreč, da Kurirja berete, da vam pomeni enega izmed virov obveščanja o dogajanjih v temeljni organizaciji združenega dela in seveda v delovni organizaciji kot celoti. Hkrati pa moramo izraziti globoko nezadovoljstvo nad vašim sodelovanjem, ki ga skoraj ni. Prepričani pa smo, da moramo naše glasilo ustvarjati vsi skupaj. Več sodelavcev bo imel Kurir, pestrejša bo njegova vsebina, več bo v njem branja o dogodkih v tovarni, delovni skupini, o tozd idr. Ko trdimo, da bi moral imeti Kurir več sodelavcev, izhajamo iz prepričanja, da nimamo samo pravice, da smo obveščeni, marveč tudi dolžnost obveščati vse ostale o našem delu bodisi v naši delovni skupini, tozd ali skupnih službah. Pri tem naj ne bi šlo samo za soočanje različnih stališč do posameznih vprašanj, temveč tudi za izmenjavo izkušenj tako pri reševanju težavnih vprašanj kot pri doseganju proizvodnih, organizacijskih in drugih uspehov. Poleg tega gre za ustvarjanje zavesti o vzajemnosti, povezanosti in soodgovornosti pri opravljanju delovnih nalog.
Kaj pogrešamo?
V našem glasilu bi radi pisali o vsaki seji delavskega sveta, o vsakem sestanku osnovne sindikalne organizacije, ZK, o novih investicijah, delovnih zmagah, uspešnih razrešitvah proizvodnih in organizacijskih problemov. Pogrešamo tudi vesti o inovacijah, izboljšavah delovnega procesa. Pogrešamo več poslovnih vesti o dogajanjih na zunanjih trgih, o prodaji na domačem trgu itd.
Zato prosimo vse predsednike delavskih svetov, vse predsednike osnovnih organizacij sindikata, vse sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov, vse vodje strokovnih služb in njihove sodelavce, da nam pošiljajo materiale o sejah in sestankih, da nas obveščajo o vsem, kar nameravajo v prihodnosti izvesti v ,,svojem" delavskem svetu, osnovni organizaciji, službi ali tozd.
Vse bomo radi objavili v našem glasilu!
UREDNIŠTVO
Vsem ženam in dekletom, zaposlenim v Industriji motornih vozil, čestitamo za njihov praznik, 8. marec — mednarodni dan žena!
Konsignacija rezervnih delov BMC je bila organizirana pri IMV Zastopstvo inozemskih firm v Ljubljani takrat, ko je leta 1967 prevzelo zastopanje angleške firme Britsh Motor Corporation. Od bivšega zastopnika te firme je bila na konsignacijsko skladišče pri IMV -Zastopstvo inozemskih firm, prenesena vsa zaloga, kije že do tedaj nismo mogli prodati, ker je vsebovala pretežno rezervne dele za stare modele angleških avtomobilov, katerih na naših cestah ni več.
Ob prekinitvi pogodbe o zastopanju firme BMC je IMV Zastopstvo inozemskih firm dobilo nalogo od BMC, da blago na konsignaciji preda carini. IMV—Zastopstvo	inozemskih
firm je za 150.030 din na licitaciji odkupilo od carine zalogo bivše konsignacije. Računalo je, da se bodo tudi v bodoče oglašali kupci za rezervne dele vozil, ki jih IMV sicer ni proizvajala, niti ne dobavljala, jim pa bo na ta način ustreglo in pri tem tudi samo ustvarilo določen dohodek.
Za prodajo ostankov montažnega blaga od opuščene proiz-
vodnje Austin in rezervnih delov od bivše konsignacije BMC je bila zadolžena Prodajno-servi-sna organizacija.
V letu 1977 je bil registriran minimalen premik rezervnih delov obojega porekla, hkrati pa je bilo tudi odpovedano skladišče v Ljubljani, kjer je skladiščnik IMV-Zastopstva inozemskih firm skrbel za blago iz bivše konsignacije BMC v Ljubljani in priključene materiale od ostankov proizvodnje Austin v Novem mestu. Skladišče je bilo potrebno izprazniti, zato je delavski svet TOZD COMMERCE sprejel za svojo blago sklep, da se material, ki bi morda še prišel v poštev za uporabo, prepelje v Novo mesto, kar je bilo tudi narejeno. Tisto blago, ki za potrošnjo ni zanimivo in katerega je tudi v Novem mestu še v velikih količinah, naj se odproda DINOSU oz. česar le-ta ne
prevzame, pa odpelje na komunalno odlagališče.
Ker se je ves material nahajal v skupnem skladišču Zastopstva inozemskih firm v Ljubljani in ker je bila izključni kupec blaga iz bivše konsignacije v Ljubljani Prodajno servisna organizacija, je vodstvo Zastopstva inozemskih firm zaprosilo vodstvo Prodajno servisne organizacije v TOZD Commerce, naj bi komisija TOZD Commerce po istih principih odpisala tudi dele iz ostanka bivše BMC konsignacije.
Strokovna komisija, ki jo je imenoval delavski svet TOZD Commerce 19. 11. 1977, je dobila za svoje delo 6. 1. 1978 odločbo in pismeno navodilo. Iz zapisnika — poročila, ki ga je podala komisija ob zaključku dela je razvidno, da je pravilno razumela naloge in da jih je pri delu zanesljivo izvajala. Tudi iz poročil dveh delavcev TOZD Commerce, ki sta bila zadolžena za organiziranje, nadzor in usmerjanje dela komisije je razbrati, da je delo potekalo ustrezno strokovno in kvalitetno.
Del materiala je bil oddan DINOS-u kot edini specializi-
rani organizaciji, ki se ukvarja z odkupom odpadnih surovin. Tisti materiali, ki jih DINOS ni hotel prevzeti, so bili s tovornjaki Komunalnega podjetja Ljubljana odpeljani na javno odlagališče odpadkov. Na odlagališču se stalno nahaja buldožer Komunalnega podjetja, ki ravna pripeljane odpadke in urejuje odlagališče. Torej v našem primeru ni šlo za zakopavanje materialov po naši izrecni zahtevi, kot so to skušali predstaviti nepoučeni sestavljalci komentarjev v sredstvih javnega obveščanja, ampak je šlo za stalno rutinsko delo na odlagališču.
O dogodkih, ki so sledili izpraznitvi skladišča pri IMV—Zastopstvu inozemskih firm Ljubljana in odvozu blaga so razpravljale vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi delovne organizacije in posamezne TOZD. Zadevo obravnavata tudi odbora samoupravne delavske kontrole TOZD Commerce in DO.
Dokončna poročila in ugotovitve obeh odborov samoupravnih delavskih kontrol bomo objavili v naslednji številki Kurirja.
★ SAMOUPRAVNI ORGANI ODLOČAJO
Milan Kukovec, predsednik centralnega de- Branko Košir, sekretar sveta 00 Z K Indu-lavskega sveta DO IMV.	strije motornih vozil.
Jože Turk, predsednik konference 00 sindikata.
Zadnji mesec preteklega leta in poldrugi mesec letošnjega leta sta minila v znamenju izredno živahne družbenopolitične dejavnosti. Sprejemali smo samoupravne sporazume o združitvi temeljne organizacije združenega dela in samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Industrije motornih vozil. Hkrati smo sprejeli samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno uporabo. Izvolili smo delegate, ki nas bodo zastopali v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Ker predsednike delavskih svetov v vaših tozdih skoraj vsi poznate, prav tako pa bržkone poznate predsednike izvršnih odborov sindikata v vaši temeljni organizaciji, smo se to pot odločili, da vam predstavimo samo vodje osrednjih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Predsednik centralnega delavskega sveta DO IMV Milan Kukovec, rojen v Novem mestu 1930, strojni tehnik, bo v naslednjem mandatnem obdobju predsednik centralnega delavskega sveta delovne organizacije Industrije motornih vozil. V IMV je zaposlen od leta 1955. V tem času je bil član upravnega odbora, član delavskega sveta, sekretar osnovne organizacije ZK. Ob prevzemanju funkcije predsednika delavskega sveta delovne organizacije je povedal za Kurirja:
„Naloga delavskega sveta je, da se bori za spoštovanje zakona o združenem delu in za doseganje proizvodnih nalog, katere smo si zastavili s planom. Glede na to, daje Industiija motornih vozil sprejela težko breme nosilke avtomobilske industrije v Sloveniji, je odgovornost našega delovnega kolektiva pred družbo še toliko večja kot doslej. Ker sem bil za predsednika osrednjega samoupravnega organa izvoljen prav v tem času, mi izvolitev pomeni veliko priznanje. Zavedam pa se velikih obveznosti, ki sem jih s to izvolitvijo prevzel. Še bolj kot doslej bo treba živeti z delovno organizacijo in za to bo treba žrtvovati marsikatero prosto uro. Jasno pa je, da bo moje delo uspešno le, če se bom z delegati centralnega delavskega sveta „ujel“ v pravi delovni ritem. Prepričan sem, da se delegati zavedajo odgovornosti, ki so jih prevzeli, zato bo naše sodelovanje prav gotovo uspešno in plodno.."
Sekretar sveta ZK IMV
Branko Košir se je rodil leta 1944 v Gorenjih Lazah, po poklicu pa je inženir varstva pri delu. V Industriji motornih vozil je zaposlen neprekinjeno od leta 1969. Do zdaj je deloval v samoupravnih organih, kjer je bil predsednik delavskega sveta in v ZK, kjer je bil sekretar osnovne organizacije in namestnik sekretarja sveta osnovnih organizacij ZK v IMV. Letos je prevzel funkcijo sekretarja sveta 00 ZK v IMV. Za Kurirja je povedal:
„Delo sveta osnovnih organi-
zacij ZK IMV temelji na nalogah, ki jih imajo komunisti pred XI. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije in pred VIII. kongresom Zveze komunistov Slovenije. Med nalogami, katerih se bomo še posebej skrbno lotevali, naj omenim nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu in dograjevanje samoupravnega socialističnega sistema. Za bodoče uresničevanje nalog, ki nas čakajo pri tem, bomo komunisti pripravili akcijski program, ki ga bomo objavili tudi na straneh Kurirja. Prav zdaj tečejo konkretne akcije za uresničevanje zakona. Predvsem so to težnje k popolni samoupravni organiziranosti — sprejemanje samoupravnih aktov, ki morajo biti odsev dejanskih potreb delovnih ljudi IMV in njihovih skupnih dogovorov. Naj povem, da smo bili komunisti tudi do zdaj nosilci samoupravnega dogovarjanja, pri čemer seveda ne smemo izvzeti ostalih družbenopolitičnih organizacij, ki so pri tem dejavno sodelovale.
Poleg teh nalog čaka nas komuniste tudi zavzemanje za dosledno uresničevanje proizvodnega programa za tekoče leto ter srednjeročnega programa. Oba programa sta plod skupnega dogovarjanja in prizadevanj vseh delavcev, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov, s katerimi ves čas plodno sodelujemo."
Predsednik konference 00 sindikata
Jože Turk se je rodil 1943 v Novem mestu, po poklicu pa je
strojni tehnik. V IMV je zaposlen neprekinjeno od 1961. Do zdaj je opravljal več pomembnih funkcij: bil je predsednik komisije za šport in rekreacijo, član izvršnega odbora sindikata. Poslej bo še eno mandatno obdobje opravljal nalogo predsednika konference osnovnih organizacij sindikata v Industriji motornih vozil.
Za Kurirja je povedal:
„Sindikat v IMV se bo v prihodnjem obdobju vključeval v priprave in razprave o kongresnih dokumentih, sodeloval bo pri usklajevanju osnov in meril za delitev osebnih dohodkov ter pri sprejemanju samoupravnih aktov. To pomeni, da bo še naprej sodeloval in se zavzemal za razvoj samoupravne organiziranosti. Hkrati s tem bo sodeloval pri uresničitvi našega razvojnega programa, pri čemer bomo morali še več naših sil usmeriti v dvig produktivnosti in racionalizacije proizvodnje. Seveda ta akcija ni in ne bo smela potekati brez nenehnega spremljanja in izboljševanja delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Tu je treba reči, da bomo morali posvetiti več skrbi rasti družbenega standarda delavcev:	prehrani, počitniški
rekreacijski dejavnosti, kulturnemu življenju itd.
Glede na to, da smo delavci IMV sprejeli zahteven razvojni načrt, katerega uresničitev nam obeta velik dvig proizvodnje, bomo lahko dosegli večji ostanek dohodka, ki nam bo omogočil doseči te cilje."
★ SAMOUPRAVNI ORGANI ODLOČAJO
Na priučitvi plačani po delu
Delegati delavskega sveta tozd Tovarna avtomobilov so razpravljali na 3. redni seji, kije bila 26. januaija, o referendumu za sprejetje pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Obravnavah so tudi prošnjo za varstvo pravic.
Najprej je spregovoril predsednik osnovne organizacije sindikata v tozd Tovarna avtomobilov in predlagal, da se referendum o pravilniku razpiše. Potem pa so delegati poslušali pripombe na pravilnik.
začeten
I.	letnik	80%
II.	letnik	95 %
III.	letnik	110%
Tehnični sektor je predlagal, da je treba 65. člen pravilnika brisati, ker je dnevnica 80 din premajhna. Prav tako je tehnični sektor predlagal, daje treba preveriti, če je 74. člen pravilnika v skladu s sindikalno listo.
Delavski svet je sprejel sklep, da je treba usklajena dopolnila
Delegati delavskega sveta tozd Tovarna prikolic so razpravljali na 4. redni seji, ki je bila 26. 1. 1978, o pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Delavski svet je sprejel sklep, da bomo izvedli referendum 10.
2.	1978. V sklep so sprejeli naslednje pripombe na osnutek pravilnika:
— predlagajo, da strokovne službe proučijo 40. člen. Predvsem so bili mnenja, da dosedanji dodatki za omejevanje fluktuacije niso dovolj spod-
Tehnični sektor je predlagal, da se spremeni 40. člen tako, da se zgornja meja 5 % zaključi s sedmimi leti. Ostale razdelitve po odstotkih prepuščajo komisiji.
Osnovna organizacija sindikata montaže osebnih vozil je predlagala, da se višina nagrade delavcem na priučitvi oblikuje po doseženem učnem uspehu v šoli, po oceni na delovnem mestu in po delovni uspešnosti po uvajalni dobi. Višina nagrade naj znaša glede na uspeh in glede na letnik toliko odstotkov I. kategorije:
prav dober	odličen
85 %	90 %
100%	105%
115%	120%
z javne razprave vnesti v pravilnik še pred referendumom.
Delavski svet je na seji obravnaval tudi predlog materialnega knjigovodstva, da se revalorizirajo vsa osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, ki imajo indeks rasti cen za leto 1977
budni. Predlagajo, da se poveča stimulacija za prva leta dela v IM V;
—	55. člen je treba dopolniti tako, da delavce po 6-mesečni priučitvi vključimo v nagrajevanje po delu, to je po obstoječih normativih dela.
Materialno knjigovodstvo je poslalo delavskemu svetu dopis, da moramo revalorizirati vsa osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, ki imajo indeks rasti cen za leto 1977 izpod 10%. Iz revalorizacije pa izvzamemo lahko:
-	predmete, katerih življenjska doba, določena v 28. členu
manj kot 10%. Izven revalorizacije pa ostanejo:
—	predmeti, katerih življenjska doba, določena v 28. členu zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela, je v celoti potekla;
—	predmeti, ki so trajno izven uporabe.
Po razpravi so delegati sprejeli predlog materialnega knjigo-
Vsakoletna, letos že lahko rečemo tradicionalna akcija slovenske izdaje časnika Komunist „Teden Komunista", je vedno dala presenetljivo dobre rezultate, tako spodbudne, da jim je okvir samo Komunista postal že kar pretesen. Marsikje v Sloveniji je aktivnost Komunista v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v republiki in občini sprožila široko zasnovane družbenopolitične akcije, ki še trajajo. Tako je bilo s Ted-
ZZD o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela, je v celoti potekla;
— predmete, ki so trajno izven uporabe.
Pred koncem seje so delegati obravnavah pritožbe glede neurejenih sanitarij, viličarja, ki prekomerno onesnažuje okolje z dimom, in zapiranje vrat, ki vodijo v proizvodne prostore tovarne prikolic. Delegati so sprejeli sklep, da morajo biti te nepravilnosti odpravljene v enem mesecu.
C. T.
vodstva.
Delavski svet je obravnaval tudi predlog predsednika inventurne komisije, da se:
-	stružni noži, ki so jih do sedaj vodili kot drobni inventar, poslej vodijo ko potrošni material;
—	spremeni vrednost orodne markice z dosedanjih 10 din na 50 din. Delegati so predloga soglasno sprejeli.
nom Komunista na temo 50 let partijske tiskane besede pred dvema letoma kot tudi z lansko akcijo „Človek, delo, kultura".
Letošnja akcija „Človek, znanje, produktivnost" je nadaljevanje in dosledno uresničevanje tega, kar imajo na to temo zapisanega v svojih programih zveza komunistov, socialistična zveza, sindikati, mladina, samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje in znanost, različna društva, marsikje pa tudi v statutih organizacij združenega dela. Na kratko povedano: gre za spodbujanje domače znanstvene misli, uporabo inovacij in drugih tehničnih dosežkov, ki so plod spoznanj domačih delavcev in konstruktorjev, za pametno uvažanje tuje tehnologije ter za seznanjanje sveta z našimi tehničnimi, organizacijskimi in drugimi dosežki. Akcija torej, ki smo jo vsi že sprejeh za svojo, le da s Komunistovo pobudo dobiva organizirano družbeno politično razsežnost. Da jo izpeljemo, smo odgovorni vsi, delavci in samoupravljala, sindikat, socialistična zveza, še posebej pa člani zveze komunistov, povezani tu in v drugih oblikah samoupravnega združevanja po interesih.
MATJAŽ VIZJAK (DE)
Razpravljali o delitvi OD
Človek, znanje, storilnost
Široko zasnovana družbenopolitična dejavnost, ki naj prodre do slehernega delavca in samoupravljavca
Pred sejo delavskega sveta je še vedno čas za zadnji pogled v „materiale".
★ SAMOUPRAVNI ORGANI ODLOČAJO
Urejeno določanje tajnih podatkov
Delavski svet tozd Tovarne avtomobilov je na 2. redni seji obravnaval osnutek pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in o sprejemu pravilnika o določanju tajnih podatkov LO in o načinu njihovega delovanja. Seji, na kateri so obravnavali omenjena vprašanja, je prisostvovalo 37 delegatov delavskega sveta, člani samoupravne delavske kontrole, sekretaiji 00 ZK v Tovarni avtomobilov, predsedniki OOS in direktor tozd. Sejo je vodil
Na 3. redni seji delavskega sveta tozd Tehnoservis so delegati razpravljali o predlogu novega pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke, z njim v zvezi pa tudi o referendumu.
Na seji, vodil jo je predsednik delavskega sveta tozd Tehnoservis Marko Rudman, so se delegati najprej zaustavili pri posameznih točkah novega pravilnika. Podan je bil predlog, da naj bi šoferjem avtoparka, ki vozijo nevarne snovi, ponovno ocenili težavnostno stopnjo dela. Za to nalogo so delegati zadolžili osnovno organizacijo sindikata, strokovne službe in službo varstva pri delu.
Po razpravi so delegati sklenili, da gre predlog novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov na referendumu, ki bo 10.
2.	1977. Pripomnili so še, da moramo po zaključnem računu, ko bodo poslovni rezultati že znani, pripraviti popolnejšo stimulacijo zaposlenih. Volilna komisija, ki bo spremljala potek
predsednik delavskega sveta Jože Hren.
Vsebino osnutka novega pravilnika je obrazložil delegat izvršilnega odbora delavskega sveta DO inž. Leopold Ribič. Povedal je med drugim, daje novi pravilnik izdelan v skladu z zakonom o združenem delu, s sindikalno listo za leto 1978 in v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za skupno porabo, katerega smo delavci sprejeli 28. 12. 1977 na referendumu. Po razpravi so delegati sprejeli
referenduma, je sestavljena takole: Janez Kolenc je predsednik, Janko Badovinac in Katarina Avsec pa sta člana.
Eden izmed delegatov je vprašal, kako je s sredstvi, kijih dajemo za razširitev počitniških zmogljivosti. Ta sredstva smo od regresa odvedli že lani, poročila o njihovi porabi pa še ni. Delavski svet je zaprosil predstavnika osnovne organizacije
Na seji delavskega sveta tozd Tovarna oken in kovinske galanterije, ki je bila 1. 2. 1978, so delegati obravnavali pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Delegati delavskega sveta so sklenili, da sprejmejo naslednja dopolnila in spremembe:
- 48. člen predloga pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in
sklep, da bo osnutek novega pravilnika v javni razpravi od 16. 1. 1978 do 26. 1. 1978,-
Predsednik delavskega sveta je seznanil delegate s temeljnimi značilnostmi pravilnika o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja. Po razpravi je delavski svet sprejel sklepe:
1.	pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja je sprejet;
2.	delegati so soglašali, da se pravilnik lahko uporablja v vseh tozd Industrije motornih vozil;
sindikata za podrobno poročilo o porabi teh sredstev.
Delegat delavskega sveta iz avtoparka je poročal o preobremenitvi posameznih avtobusnih prog. Predlagal je uvedbo večjega števila avtobusov na posameznih progah. Delegat je dobil naročilo, da naj odgovorni delavci v avtoparku preverijo dejansko stanje in naj sprejmejo ustrezne ukrepe.
delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je potrebno črtati, ker v zakonu o delovnih razmeijih o pravici delavca do odsotnosti z dela, medtem ko si išče novo zaposlitev, ni določbe;
— k 55. členu je treba dodati novi 2., 3. in 4. odstavek, ki se morajo glasiti takole:
„Ce delavci na priučitvi opravljajo delovne naloge v pro-
3.	o tajnih dokumentih bo voden poseben protokol v smislu 23. člena pravilnika, ki začne veljati 1. 1. 1978.
Decembra smo sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd Tovarna avtomobilov in samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMV. S temi samoupravnimi dokumenti je bila lahko ustanovljena tozd. Na podlagi teh dveh samoupravnih sporazumov smo lahko postavili tudi v. d. direktorja. To dolžnost je doslej opravljal inž. Božo Kočevar. Direktorja sicer lahko imenuje delavski svet pojavnem razpisu na predlog razpisne komisije. Vse to bo mogoče izpeljati šele po sprejetju statuta, ki pa je še v pripravi. Do takrat bo po sklepu delavskega sveta dolžnost direktorja opravljal inž. Božo Kočevar.
Delegati delavskega sveta so sprejeli še sklep, da posamezne komisije pri delavskem svetu-odbor za medsebojna razmerja in komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti — še naprej opravljata svoje dolžnosti.
izvodnji, jih nagrajujemo po doseženem delovnem uspehu."
„Delavcem na priučitvi se lahko dodeljujejo delovne naloge v proizvodnji šele po opravljeni uvajalni dobi za to delovno nalogo."
„Za čas nagrajevanja po doseženem uspehu delavcem ne pripada nagrada po prvem odstavku."
—	v 63. členu spremenimo zadnji odstavek:
„Direktorju tozd izda nalog predsednik delavskega sveta tozd."
—	v 84. členu je treba spremeniti tretji odstavek:
„Pravico do nadomestila za ločeno življenje ugotavlja in višino nadomestila določa delavski svet tozd na predlog direktorja tozd."
Za 3. odstavkom je treba dodati novi 4. odstavek:
„Nadomestilo za ločeno življenje odobrimo le v primem, če je ob sklenitvi delovnega razmerja to pismeno dogovorjeno."
Delavski svet je po končani razpravi z večino glasov sprejel predlagane spremembe.
Kako je bil porabljen denar?
V Šmarjeti več sprememb
Na razširjenem sestanku političnega aktiva IMV, ki je bil 19. januarja na osnovni šoli Grm v Novem mestu, je generalni direktor IMV obrazložil srednjeročni program razvoja. Več kot 200 delegatov aktiva je pozorno prisluhnilo obrazložitvi. Pred koncem sestanka so delegati postavljali vprašanja o našem bodočem razvoju.
Delavski svet DO IMV
Delegati in njihovi namestniki:
Tovarna avtomobilov Novo mesto
1.	Cvetkovič Gabrijel
2.	Črnič Miha
3.	Dravinec Marija
4.	Grubar Franc
5.	Galič Artur
6.	Gregl Mirko
7.	Derganc Brane
8.	Gajič Dušan
9.	Hren Alpjz
10.	Javanovič Biljana
11.	Košak Peter
12.	Luzar Tone
13.	Kukovec Milan
14.	Novak Slavko
15.	Nemanič Stane
16.	Oštir Ivan
17.	Prašnikar Tomo
18.	Piletič Boris
19.	Pucelj Mitja
20.	Pavlič Ivan
21.	Platinovšek Karel
22.	Tomšič Jože
23.	Videtič Jože
24.	Zorko Jože
Andolšek Franc Barbič Janez Butala J ože Erlah Jernej F ridel Srečko Gregorčič Slavko Gregorčič Pavla Hadjur Vatroslav Grastovščak Josip Kalanj Branko Kezele Branko Kraševec Ivan Kovačič Sonja Kužnik Polde Kodrič Jože Ograj šek Miro Janžekovič Alojz Repše Franc Petaros Zmago Rajkovača Marko Rangus Anton Šaver Brane Sever Slavko Turk Franc
Tovarna prikolic Novo mesto
1.	Dolinar Jože	Horvat Božo
2.	Hrastar Franc	Koračin Jože
3.	Kastelic Vid	Luzar Jože
4.	Kulovec Jože
5.	Opalk Marjan
6.	Plut Tončka
7.	Zupančič Franc
Rešetič Dušan Strajnar Franc Vraničar Marija Vrb os Marija
Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice
1.	Lopatič Vlado	Hotko Ivan
2.	Šumljaj Zvone	Gašperin Marija
3.	Urek Franc	Pavlovič Anton
Tovarna opreme Mirna
1.	Brate Jože
2.	Strmole Ant
3.	Fink Avgust
4.	Zore Albin
5.	Gačnik Peter
6.	Kodrič Ciril
Grčar Franc Janežič Franc Kostanjevec Dušan Leskovec Franc Prijatelj Alojz Kraševec Ignac
Tovarna oken in galanterije Šmarjeta
L Redek Anica	Grahut Jožica
2.	Gradišar Alojz	Čarman Darinka
Tovarna opreme Črnomelj
1.	Jakša Boris
2.	Lozar F rane
3.	Pintarič Cvetka
4.	Starešinič Anton
5.	Šimec Stane
Jundič Stane Matkovič Alojz N ovak Anton Planinc Franc Štefanič Alojz
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Tvornica servisne opreme Beli Manastir
1.	Čavič Miličko	Markovič Vjekoslav
2.	Perger Vjekoslav	Vujatovič Milorad
3.	Migles Marko	Zrilič Dušan
Tovarna „Podgorje" Šentjernej
1.	Vrhovšek Jože	Grgovič Janez
2.	Sluga Slavko	Globevnik Martina
Tehnoservis Novo mesto
1.	Buisač Vlado	Vidovič Tono
2.	Molan Darko	Cerovšek Drago
3.	Suhorepec Peter	Brodar Štefan
Razvojni inštitut Novo mesto
L Rudman Stanko Gradiča Janko
Commerce Novo mesto
1.	Dragičevič Boro Čefarin Anton
2.	Negovanovič Čedo Tome Clavdia
3.	Švajger Branko Živanovič Dragan
Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana
1.	Mam Igor	Erban Ivan
DS SS NOVO MESTO
L Jakše Nada
2.	Tovšak Ivan
3.	Kodrič Franc
4.	Ban Ivan
5.	Dunato Anton
Božič Marija Kebelj Anica Vidmar Jožica Klinar Antonija Valentič Slavka
★ SAMOUPRAVNI ORGANI ODLOČAJO
Novoizvoljeni delegati v Črnomlju
Pretekel je dober mesec, od-kar smo na lanskih volitvah za člane samoupravnih organov volili nove delegate. V predkan-didacijske in kandidacijske konference je bilo vključenih veči-
Objavljamo seznam delegatov samoupravnih organov, ki so bili izvoljeni lani decembra v TOZD PODGORJE Šentjernej. Izvoljeni so bili tile novi delegati delavskega sveta TOZD Tovarne PODGORJE Šentjernej:
1.	Bratkovič Franc
2.	Cvelbar Franc
3.	Hudoklin Jože
4.	Globevnik Martina
5.	Jevnik Milka
6.	Luštek F rane
7.	Lešnjak Jože
8.	Narat Jernej
9.	Penca Janez
10.	Praznik Franc
11.	Prhne Marija
12.	Radešček Eli
13.	Sluga Slavko
14.	Šinkovec Jože
15.	Vrhovšek Jože
Odbor samoupravne delavske kontrole:
1.	Grgovič Jože
2.	Medvešek Lado
3.	Vencelj Franc
Delavski svet DO 1MV:
delegati:
1.	Vrhovšek Jože
2.	Sluga Slavko
namestniki:
1.	Grgovič Janez
2.	Globevnik Martina
Odbor samoupravne delavske kontrole DO IMV:
L Tomšič Polde
KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA
Odbor za kršitev delovnih obveznosti:
1.	Tomšič Polde, predsednik
2.	Jarkovič Franc, član
3.	Luštek Franc, član
namestniki:
L Judež Slavi
2.	Zagorc Tone
3.	Grgovič Janez
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu:
1.	Vrhovšek Jože, predsednik
na zaposlenih. Na odprte kandidatne liste so prišli kandidati, ki so uživali podporo in zaupanje zaposlenih in družbenopolitičnih organizacij.
2.	Globevnik Martina, član
3.	Cvelbar Franc, član
namestniki:
1.	Jarkovič Franc
2.	Potočar Stane
3.	Barbič Franc
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo:
1.	Grgovič Jože, predsednik
2.	Medvešek Lado, član
3.	Vencelj Franc, član
Odbor za gospodarstvo in investicije DO IM V:
Za delegate delavskega sveta so bili izvoljeni:
1.	ADLESIČ Slavo
2.	SEPAHER Ivan
3.	BELKO Jožefa
4.	GRAHEK Anton
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu DO IMV Novo mesto:
1.	Globevnik Martina
2.	Jarkovič Franc, namestnik
Stanovanjska komisija:
1.	Luštek Franc
2.	Frančič Jože
3.	Medle Martina
5.	JERMAN Vlado
6.	KOTAR Božidar
7.	KRAMARIČ Andrej
8.	PEZDIRC Jože
9.	MAJERLE Bojan
10.	RADOVIČ Alojz
11.	PLANINC Franc
12.	SIMONIČ Matija
13.	FILIPČIČ Jože
14.	PRI J ANO VIČ Vinko
15.	JAKŠA Boris
16.	PLUT Slavo
17.	MALNARIČ Janez
Novi predsednik delavskega sveta je postal tov. Slavo Adle-šič, dosedanji sekretar 00 ZK, za podpredsednika pa je bil izvoljen tov. Ivan Sepaher.
Člani odbora za medsebojna razmerja delavcev v temeljni organizaciji so postali:
1.	SAJE Anton — predsednik
2.	GORŠE Polde — član
3.	GRAHEK Anton — član
4.	GRAHEK Ivan — član
5.	ZUPANIČ Marija — član
Za delegate v odboru samoupravne delavske kontrole TOZD so bili izvoljeni:
1.	PLANINC Alojz — predsednik
2.	GOLOBIČ Rudi — član
3.	STIPANOVIČ Marko - član
4.	ŠOLAR Slavica — član
5.	VIDMAR Anton — član
Novoizvoljeni delegati disciplinske komisije temeljne organizacije:
1.	ŠINKOVEC Ivan — predsednik
2.	KLEPEC Alojz — član
3.	KLEVIŠAR Jože — član
4.	K OZ A N Mirko — član
5.	PRHNE Štefan — član
V	delavskem svetu delovne organizacije IMV bodo Tovarno opreme Črnomelj zastopali naslednji delegati:
1.	JAKŠA Boris
2.	LOZAR Franc
3.	PINTARIČ Cvetka
4.	STAREŠINIČ Anton
5.	ŠIMEC Stane.
V	odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije je bil izvoljen Alojz Planinc, za namestnika pa Tončka Planinc.
MARTINA GLOBEVNIK ELICA RADEŠČEK
Izvršilni odbor
CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA
Predsednik izvršilnega odbora: Simo Gogič, Commerce
Podpredsednik: Leopold Ribič, TA Člani: Urbančič Tone tozd TA, Gašperšič Stane TP, Tomc Stanislav Tehnoservis, Nučič Jože tozd Šmarjeta, Reba Drago tozd Rl, Jarkovič Franc tozd Podgorje, Pustavrh Ciril tozd Črnomelj, Bizjan Miran tozd Mirna, Zrilič Dušan tozd Beli Manastir, Bogme Andrej tozd ZIF, Selak Tilka in Kebe!j Anica DS SS, Stepanovič Vera tozd Brežice.
Delegati samoupravne delavske kontrole
1.	Tovarna avtomobilov Novo mesto	Piletič Jože
2.	Tovarna prikolic Novo mesto	Urbančič Franc
3.	TAP Brežice	Novak Ivan
4.	Tovarna opreme Mirna	Jerovšek Janez
5.	„Podgorje" Šentjernej	Tomšič Polde
6.	Tovarna opreme Črnomelj	Planinc Alojz
7.	Tvornica servisne opreme	
	Beli Manastir	Mičič Vladimir
8.	Tovarna oken in kovinske galanterije	
	Šmarjeta	Vidmar Leopold
9.	Tehnoservis Novo mesto	Kastelic Ivan
10.	Commerce Novo mesto	Vardijan Karel
11.	Razvojni inštitut Novo mesto	Muhič Alojz
12.	ZIF Ljubljana	Pintar Jože
13.	DS SS Novo mesto	Salmič Anica
Samoupravna organiziranost v tozd PODGORJE Šentjernej
L Vrhovšek Jože
★ SAMOUPRAVNI ORGANI ODLOČAJO
Kaj smo lani delali v TAP v
Tozd Tap Brežice ima naslednje samoupravne organe:
—	delavski svet, ki šteje 11 članov;
—	odbor samoupravne delavske kontrole, ki šteje 5 članov;
—	odbor za medsebojna razmerja, ki šteje 5 članov in 5 namestnikov,
—	odbor za zaščito delovnih obveznosti, ki šteje 3 člane in 3 namestnike:
—	odbor SLO, ki šteje 10 članov;
—	splošno delegacijo, za SIS, ki šteje 17 članov;
—	delegacijo združenega dela, ki šteje 7 članov.
Delavski svet
Delavski svet je imel v preteklem letu 12. sej. Na vseh sejah so bili delegati sklepčni, povprečno je bilo navzočih 9 članov ali 81 % udeležbe. Na sejah so obravnavah:
—	problematiko proizvodnje (na vseh sejah);
—	osebne dohodke (na dveh sejah);
—	prošnje in pritožbe (na vseh sejah);
—	inventurne razlike;
—	izid referenduma;
—	sporazume;
—	nabavo strojev;
—	periodične obračune.
Samoupravna delavska kontrola
je imela dve seji, na kateri je obravnavala družbeno prehrano in štednjo z materialom.
Odbor za medsebojna razmerja je imel 10 sej. Na sejah je predvsem razpravljal o sprejemu 90 novih delavcev in o razrešitvi 215 delavcev. Razpravljal je tudi na vsaki seji o premestitvi in razvrstitvah delavcev.
Odbor za zaščito delovnih dolžnosti	•»
je imel 8 sej in obravnaval 20 primerov kršitev delovnih obveznosti. Pri tem je izrekel naslednje kazni:
—	preneha lastnost dela v združenem delu — takoj	2
—	preneha lastnost dela v združenem delu — pogojno 4
—	odstranitev z vodilnega del.
mesta	1
—	javni opomin	8
—	opomin	10
—	kazni se je oprostilo	3
—	postopek se ustavi	1
Največkrat je bila	kršena de-
lovna obveznost glede izostanka z dela ter odklonitev dela, zapuščanje del. mesta ter vinjenost.
SLO
Odbor SLO je imel tri seje. F ormirana je kompletna civilna zaščita, kakor tudi družbena samozaščita. Odbor je bil ustanovljen šele v zadnjem četrtletju, zaradi tega še ni zaživel kot bi bilo to potrebno.
Delegacije
Splošna delegacija za SIS je imela več sestankov pred skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, na katerih so obravnavah material in določali delegata. Ugotavljamo, da je bila splošna delegacija prevelika. V bodoče naj bi bilo več posameznih delegacij, da se delo razdeli mednje.
Splošna delegacija za zbor združenega dela se je sestajala vedno pred sejo občinskega zbora združenega dela in določila delegate. Mi smo imeli v združenem delu tri delegatska mesta, skupno s kovinskim obratom. Delegacij a je predelala material, pri tem se je pa posvetovala s političnim aktivom TOZD, če je šlo za kakšno večje vprašanje, ki zadeva tudi gospodarstvo.
Nesreče pri delu in izostanki z dela
V pretekem letu je bilo 32 nesreč. Od tega:
—	na delovnem mestu 27
—	na poti na delo in iz dela 5 Izguba v delovnih dneh znaša:
—	nesreče na delovnem mestu
232 dni
—	na poti na delo in z dela
40 dni
Skupaj:	363 dni
Težjih nesreč pri delu ni bilo. Največ je bilo vrezov, vbodov, se pravi mehanskih poškodb.
Kadrovska problematika
Stanje delovne sile 31. 12. 1977	226
—	struktura delovne sile
viš.	2
SS	8
VK	11
KV	53
NS	8
NK	144
Pri strukturi delovne sile nam v sistemizaciji manjka 1 z visoko, 1 z višjo izobrazbo in premik iz NK v PK, kar se ni dalo sedaj ugotoviti, razen 10 transporterjev in 4 čistilcev. Vsi ostali delavci delajo na delovnih mestih, kjer je nujno znanje specializiranega delavca.
fluktuacija:
v preteklem letu je prišlo	190	del.
odšlo	125	del.
Skupaj	315	del.
Režijski delavci v proizvodnji:
vodja proizvodnje	1
izmenovodja	4
poenterke	2
Skupaj:	7
Proizvodnja in prodaja
V preteklem letu je bilo prodanih oz. montiranih 2787 prikolic od planiranih 3101, to je okoli 90 %.
Nekaj prikolic je bilo nekompletnih zaradi pomanjkanja uvoznega materiala.
Storilnost:
v proizvodnjo je bilo vloženih 272.296 ur nadure	17.093	ur
neopr. izostanek	272	ur
državne dolžnosti	1.207 ur
dopusti	27.718	ur
prazniki	10.526	ur
bolniška do 30 dni	22.281 ur
bolniška nad 30 dni	15.652 ur
norma ur	247.880	ur
režija (priučitev)	19.543 ur
malica	17.273	ur
Če delamo primerjavo med rednimi urami in nadurami, norma urami, je bil izkoristek časa 85,6 %. Če k temu prišeje-mo oz. upoštevamo še malico, je izkoristek časa 91.6 %. Režijo imamo predvsem zaredi pri-učitve novih delavcev, izpada električne energije in podobno; če upoštevamo še to, je izkoristek časa 98,3 %. To je velik napredek, saj je lani tako izračunani odstotek znašal 72 %.
Pregled inventurnih razlik:
Skladišče	dejansko stanje
0860	23.904.200,64
0862	1.553.850,18
Skupaj:	25.458.050,82
Orodjarna
1.849.320,56
knj. stanje
23.870.687,66
1.566.413,98
25.437.101,64
1.856.921,69
presežek
350.111,37
57.052,45
407.163,82
86.51
primanjkljaj
316.598,39
69.616,25
386.214,64
7.687,64
Brežicah
Poročilo o letnih inventurah
Kot običajno je bilo tudi v preteklem letu opravljeno delo okrog inventur. Delavski svet je imenoval inventurne komisije, ki so opravile svoje delo.
Delavski svet je na drugi seji obravnaval viške in manjke in sprejel sklep, da se vsi viški knjižijo kot izredni dohodki in vsi manjki kot izredni izdatki. Hkrati je naročil službam in inventurnim komisijam, da do podrobnosti raziščejo, zakaj je prišlo do viškov, predvsem pa manjkov. O teh pročilih bo delavski svet ponovno razpravljal in zoper kršitelja predlagal postopek.
Iz popisa nekurantnega blaga smo ugotovih, daje tega v vrednosti 28.497,34 din. Največje postavke so šobe, omejilec levi-desni, zagozda vrat, držala zgoraj in spodaj, zaščita praga, omejilec noge in mejnih pokrova.
Poškodovani material je predvsem pri uvoznem blagu oz. materialu: hladilniki (98 kom raznih vrst, največ RAM 24), nadalje 52 peči TRUMA -TIČ in ALDE, ter 16 kuhinjskih prezračevalnih naprav. Poškodovani material skušamo popraviti. Poškodovanega materiala ali več razpisanega materiala (t. j. tisti material, ki se je porabil preko tehnoloških normativov) je skupno za 562.020,78 din.
Če ugotavljamo, daje bilo v letu 1976 porabljeno za tovrstno poškodovan material 3,482.004,65 din, je to velik napredek, kar zadeva štednje materiala, poškodovan material 3,482.004,65 din, je to velik napredek, kar zadeva štednje materiala.
Osebni dohodki
Vrednost točke je bila preteklo leto dvignjena 1- 1. za 10 %. Poprečni OD na zaposlenega v letu 1977 je znašal:
—	z nadurami
3.377.00	din/mes.,
—	brez nadur
3.162.00	din/mes.
Za preseganje normativov je
bilo izplačano 11.826 ur. Hkrati pa so delavci prejeli manjši OD za 16.744 ur zaradi nedoseganja normativov. Po splošni oceni je še vedno premalo preseganja normativov, to pa se včasih opravičuje s tem, da je še vedno prisotna večja fluktuacija delovne sile in da smo morah v tem letu priučiti kar 90 novih delavcev.
ERNEST SEČEN
★ DRUŽBENO POLITIČNE ORGNIZACIJE POROČAJO
Pred kongresom
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel lani konec decembra osnovne smeri dejavnosti v letu 1978. Kot je že znano, stoje v tem letu pred vso našo družbo in njenimi subjektivnimi silami izjemno pomembne in odgovorne naloge. Potemtakem so podobne obveznosti tudi pred organizacijami in organi Zveze sindikata.
Pred vsem drugim so zdaj priprave in izvedba XI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in kongresa ter konferenc zvez komunistov in zvez sindikata republik in pokrajin. Vse leto bo potekala obdelava političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kot tudi proces uveljavljanja zakona o združenem delu. Kajti z uvedbo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov po rezultatih dela in drugih samoupravnih aktov se uveljavljanje zakona šele začne. Poleg tega bo med splošnimi akcijami tekla še priprava in izvedba volitev za delegacije in delegate skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in ne nazadnje utrjevanje in izvajanje ekonomske politike za to leto.
Izhajajoč iz teh splošnih akcij je svet Zveze sindikatov Jugoslavije sprejel smeri akcije, ki bodo usmerjene na razčlembo položaja na politično-organi-zacijsko izgradnjo sindikata in njegovih organov v okviru priprav za VIII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Težišče aktivnosti na področju uresničevanja zakona o združenem delu bo na uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na osnovi zakona, doseganju in delitvi skupnega prihodka in dohodka, ustvarjanju in razdelitvi sredstev za osebne dohodke, samoupravnem organiziranju združenega dela na osnovah zakona, uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu itd.
V okviru smeri akcije sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznih odborov sindikata predvidevamo tudi sodelovanje pri izdelavi, osvojitvi in izpeljavi sistemskih zakonov na področju gospodarskega sistema, ekonomske in socialne politike, še posebej pa pri utrjevanju in izvajanju resolucije o ekonomski politiki v letu 1978.
Aktivnost bomo razširili še na plan priprav in izvajanje volitev za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih se opravlja svobodna menjava dela, v samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialne politike in socialno — zdravstvene zaščite, samoupravne in-
teresne skupnosti za materialno proizvodnjo, kakor tudi onih samoupravnih interesnih skupnosti, ki se bodo formirale na področju federacije.
Sindikat se bo angažiral tudi na področju reforme sistema izobraževanja, množičnega izobraževanja delavcev za samoupravljanje, izobraževanje sindikalnih kadrov, na področju informativne in propagandne dejavnosti.
Nenazadnje, razvijanje in krepitev mednarodnega sodelovanja Zveze sindikatov Jugoslavije s sindikati drugih dežel, posebno neuvrščenih in dežel v razvoju, se bo nadaljevalo tudi naslednje leto.
Sprejet je bil tudi plan tem, katere bomo proučevali na zasedanjih sveta ZSJ in na zasedanjih predsedništva sveta ZSJ v času od decembra 1977 domaja 1978.
INFORMATOR za sredstva informiranja tozd in komun Svet Zveze sindikatov Jugoslavije
Zvezni odbori sindikata
Tudi v tozd I ovarna priKonc se je venita večina oeiavcev	reterenauma o novem praviimKu za delitev dohodka.
~Prva naloga sindikata: razvoj samoupravljanja
Preteklo leto je bilo zelo plodno in delovno na področju nadaljnjega razvijanja samoupravnih odnosov na podlagi sprejetega zakona o združenem delu. Poleg nekaterih aktov, ki smo jih sprejeli med letom (zelo pomemben je vsekakor samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev delavcev IMV), je bilo izredno pomembno prav obdobje zadnjih nekaj mesecev. Po načrtu, ki gaje pripravila konferenca osnovnih organizacij sindikata in komisija za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu, je bil sprejet terminski plan za sprejetje in prilaganje internih aktov. V juniju je bil uspešno izveden referendum za formiranje novih tozd iz obstoječe velike tozd Tovarna avtomobilov. Oktobra smo se dogovrili na skupnem sestanku za koncept in operativno izvedbo določenih nalog in akcij v zvezi z našo organiziranostjo.
Novembra smo imeli javno razpravo o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela (oziroma DS SS) in samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMV Novo mesto. Oba sporazuma smo po uskladitvi sprejeli na referendumu 12. 12. 1977. V sredini decembra smo dali v javno razpravo in tudi v tem tednu na zborih delavcev sprejeli samoupravne sporazume o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka in samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo.
Izvedli smo volitve za samoupravne organe v TOZD in DO. Delni napredek smo napravili pri usklajevanju dela delegatov in delegacij, vendar bo potreb-
no to v prihodnje precej izboljšati. Sindikat je evidentiral in kadroval delegate v pred kandidacijskih in kandidacijskih postopkih tako izven temeljne organizacije združenega dela kot tudi v njej. Večkrat pa je bilo to delo preveč forumsko, zato bo potrebno take zadeve obravnavati med vsemi člani. Okrepiti in močno izboljšati bo potrebno delo sindikalnih skupin.
Planskih nalog v letošnjem letu nismo izpolnili tako kot smo si jih zastavili. Krivdo lahko iščemo delno pri vseh nas, delno pa tudi v objektivnih zunanjih činiteljih.
V zadnjem poletju je bil naš kamp v Pakoštanih najbolj poln odkar ga imamo. Tu gre zasluga tudi sindikatu, predvsem komisiji za počitniško dejavnost. V prihodnjem letu bo potrebno s tem nadaljevati, da bo še več naših delavcev imelo možnost
ceneje letovati. Poleti smo preko komisije za prehrano organizirali ustrezno regresirano prehrano med delovnim časom, topli obrok pa bo za delavce potrebno zagotoviti takoj ob zaključku izgradnje tovarne avtomobilov.
Rekreacija delavcev je letos dobila še večje mesto kot jo je imela doslej. Sodelovali smo na občinskem prvenstvu sindikata v smučanju (2. mesto), na republiškem prvenstvu avtomobilske industrije v smučanju (5. mesto), na zvezni motoriadi, kjer smo dosegli s 4. mestom največji uspeh in že drugič zapored smo bili zmagovalci občinskih delavskih športnih iger.
V aktivnost se je vključilo večje število delavcev in zapazili smo tudi porast udeležbe žensk, s čemer pa še ne smemo biti zadovoljni. Organizirano imamo tudi redno zimsko vadbo.
V sodelovanju z oddelkom za splošno ljudsko obrambo in civilno zaščito so bile osnovane komisije in odbori za SLO in družbeno samozaščito ter tudi informirano vse članstvo o naši organiziranosti za SLO.
Ne nazadnje je bil sindikat organizator večine proslav in strokovnih ekskurzij ter izletov. Organizirali smo tradicionalno srečanje vseh delavcev IMV na Goijancih 22. julija. Za 29. november smo organizirali skupno proslavo za vse delavce iz vseh tozd, ki so slavili 10, 20 in 30 let neprekinjenega dela v IMV v novem domu JNA v Novem mestu.
To je kratek pregled aktivnosti našega sindikata v preteklem letu na podlagi lani sprejetega programa. Seveda je bilo sproti tudi nekaj akcij, ki so bile dogovorjene in tudi izvedene na podlagi potreb še mimo programa.
»M>X
Program sindikata IMV
Program obsega delo in aktivnost osnovnih organizacij sindikata IMV v novomeški občini kot tudi konference OOS. Program je usklajen s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in upošteva smernice republiškega sveta Zveze sindikatov.
Nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in uresničevanje zakona o združenem delu
1.	Spremljanje in usmerjanje razvoja samoupravnih odnosov na osnovi zakona o združenem delu.
2.	Skrb za sprejem potrebnih samoupravnih aktov.
3.	Aktivno sodelovanje pri sprejemanju družbenih dogovorov in sporazumov.
4.	Sodelovanje pri konstituiranju novih TOZD.
5.	Usklajevanje dela delegatov in delegacij ter samoupravne delavske kontrole.
6.	Evidentiranje in kadrovanje na vseh ravneh.
Nosilec: konferenca OOS, 10 OOS
Rok: stalna naloga. Stabilizacija gospodarstva
1.	Aktivnost sindikata pri uresničevanju družbenoekonomske politike in razvoja TOZD, DO in občine kot tudi SR Slovenije v letu 1978.
2.	Prizadevanje sindikata za čimvečjo produktivnost in izvrševanje planskih nalog v TOZD in DO.
Nosilec: 10 OOS, konferenca OOS
Rok: 1978.
Delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke
1.	Aktivnost in sodelovanje pri dograjevanju dogovorov in sporazumov o delitvi prihodka, dohodka in čistega dohodka in skrb za njegovo uresničevanje.
2.	Aktivnost sindikata pri izdelavi meril za delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela.
3.	Skrb za izvajanje sindikalne liste.
Nosilec: 10, OOS, konferenca OOS.
Rok: stalna naloga.
Življenjske in delovne razmere delavcev
1.	Ugotavljanje in spremljanje stanovanjskih potreb delavcev.
2.	Skrb za oddih in letovanje čimvečjega števila delavcev, predvsem socialno šibkih in za čimboljše izkoriščanje naših počitniških kapacitet.
3.	Nosilec: komisija za stanovanjsko problematiko, komisija za počitniško dejavnost, strokovne službe, konferenca OOS.
Rok: stalna naloga.
Rekreacija in delavske športne igre
1.	Zagotoviti stalno aktivnost in rekieiranje čim večjega števila delavcev.
2.	Zagotoviti sodelovanje delavcev IMV na občinskih, republiških in zveznih tekmovanjih naše branže.
3.	Zagotoviti potrebne rekvizite in pogoje za vadbo.
4.	Organizirati aktivnosti in srečanja med TOZD in oddelki. Nosilec: komisija za šport in rekreacijo, konferenca OOS, 10 OOS.
Rok: stalna naloga.
Kadrovska politika, usposabljanje delavcev za aktivno politično delo
1.	Sodelovanje sindikata pri sprejemanju kandidatov na vodilna delovna mesta in evidentiranje kandidatov na vseh ravneh.
2.	Omogočiti udeležbo na izobraževalnih seminarjih.
3.	Člani 10 OOS morajo prejemati časopis „Delavska enotnost".
4.	Sodelovanje s klubom samoupravljavcev.
Nosilec: konferenca OOS, 10
OOS.
Rok: stalna naloga.
SLO in družbena samozaščita 1. Sodelovanje sindikata v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti preko komisij in strokovnih služb. Nosilec: konferenca OOS, 10 OOS, str. službe.
Rok: stalna naloga.
Kulturno življenje delavcev
1.	Sindikat bo sodeloval pri akciji za pridobivanje čim večjega števila delavcev za abonma v gledališču in obisk kulturnih prireditev.
Nosilec: 10 OOS, referent za kulturo.
Rok: leto 1978.
Proslave, izleti
1.	Sindikat bo organizator proslav za 8. marec, novo leto, delovnih jubilejih delavcev in srečanja delavcev IMV za 4. julij in 22. julij na Goijancih.
2.	Sindikat bo pobudnik in organizator izletov predvsem strokovnih ekskurzij.
Nosilec: konferenca OOS, 10 OOS, strokovne službe.
Rok: stalna naloga.
Program dela lahko konferenca OOS IMV ali posamezni izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata med letom spremenijo oziroma dopolnijo, če se pokažejo take potrebe ali če je potrebno izvesti posebne akcije. KONFERENCA OOS
★ DRUŽBENO POLITIČNE ORGNIZACIJE
Mlade privajamo na samoupravljanje.
Poslej večje zanimanje mladih?
Mladi naše tozd, organizirani v 00 ZSMS, bomo v naslednjem obdobju usmerili težišče svojega dela na priprave na X. kongres ZSMS in ZSMJ, na volitve 1978 in na nadaljevanje uresničevanja sklepov IX. kongresa ZSMS. To so bile osnovne smernice, o katerih smo razpravljali na 2. seji predsedstva 00 ZSMS TOZD IMV Commerce.
Razprava, v kateri so aktivno sodelovali vsi člani predsedstva, je poudarila nezadovoljivo informiranost in s tem nezainteresiranost mladih v preteklem obdobju. Jasno pa je začrtana pot k boljšemu idejno-poliričnemu delu v boju za nadaljnje
Na sestanku OOZK Tovarne prikolic Brežice, kije bila 18. 1. 1978, so navzoči člani lahko ugotovili, da so bili vsi sklepi predhodne seje uresničeni. Ko so se dotaknili proizvodnih vprašanj so ugotovili, da obstaja možnost za dosego plana proizvodnje za mesec januar, vendar le z delom ob prostih sobotah. Predvsem je treba še izboljšati odnos do materiala, katerega je bilo v lanskem letu dodatno razpisano mnogo manj kot predlani, a še vedno preveč.
Pred kratkim je izšla knjiga tov. Edvarda Kardelja: „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja". Da bi vsebino te knjige čim bolj
razvijanje samoupravnih odnosov, uresničevanje zakona o združenem delu, stabilizacijo
Nov izvršni odbor 00 sindikata Tovarne opreme Črnomelj se je 2. februarja 1978 sestal na svoji prvi redni seji. Izvršni odbor v sestavi:
1.	BAN Bernardka
2.	PEZDIRC Janez
3.	BUTALA Miro
4.	PETEH Cvetka
5.	ŠUSTER Jože
približali članom delovne organizacije, so se dogovorili, da bo 11. februarja Tone Jesenko predaval iz vsebine te knjige za vse člane OOZK, 10 sindikata, OOZSMS ter za vse vodstvene delavce. Organizirano se je treba pripraviti na teden Komunista, ki bo letos potekal pod geslom „Človek, znanje, produktivnost." Za izobraževanje članov OOZK bo tudi letos v Brežicah organizirana politična šola v obsegu 40 ur. Za direktorje in sekretarje OOZK bo tridnevni seminar. Določeni so trije člani, ki bodo letos obiskovali politično šolo.
ERNEST SEČEN
gospodarstva, življenjskih in delovnih razmer mladih delavcev. Tesno moramo sodelovati z
6.	SIMONIČ Stane
7.	GAŠPERIČ Frančiška
8.	BRAJKOVIČ Štefan
9.	VARDIJAN Darko
je za predsednika osnovne organizacije sindikata izvolil Janeza Pezdirca, za podpredsednika pa Darka Vardijana.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni :
1.	LOVRIN Andrej
2.	ŠIKONJA Dušan
3.	VAJS Drago
Za člana občinskega sindikalnega sveta je bil imenovan Vipavec Vinko, za člane občinskih strokovnih odborov pa Jaklje-vič Marija, Kač Anica, Matkovič Alojz in Švajger Janez.
V	sindikalno konferenco DO IMV so bili izvoljeni: Črnič Alojz, Skukan Veljko in Štefa-nič Alojz.
Člani izvršnega odbora so izvolili tudi sekretarja in blagajnika IO OOS. Sekretar je postala Črnič Brigita, blagajnik pa Željko Milka.
Osrednja točka prve seje je bil program dela za leto 1978 ter priprave za prvo temeljno kandidacijsko konferenco zaradi volitev delegatov oz. delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine in skupščine SIS.
ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, vendar pri tem ne smemo zanemarjati dejstva, da se delo 00 ZSMS ne bo razvijalo ustrezno smeri, če mladi ne bomo pokazali večjo mero zainteresiranosti do vprašanj, s katerimi se srečujemo. Le tako bo naša osnovna organizacija izpolnila, kar od nas pričakuje samoupravna socialistična družba. V ta namen so bile v predsedstvu formirane komisije (skupaj 9), ki bodo na osnovi smernic OK ZSMS Novo mesto in programa ostalih DPO delovale pri uresničitvi akcijsko političnega programa 00 ZSMS v TOZD IMV Commerce.
B. D.
00 ZSMS TOZD COMMERCE
KOVINARSKA HIMNA
Plamenim srcima zastave smo tkali,
Čelik smo kovali, snagu zemlji dali.
Pjesme smo slagali za naše ljepše dane, tmine smo razgnali sloboda da svane.
Vatru smo palili za slavu našeg rada, ljubav smo kalili bratstva duh da vlada.
S Titom smo stasali do sunca i slave rasli i klasali uzdignute glave.
Priprave
na teden Komunista
Prva seja novega izvršnega odbora
POROČAJO
Tudi politična sanacija?
27. januarja so imeli v Brežicah v tozd Tovarne prikolic občni zbor sindikata. Po izvolitvi organov zbora je predsednik 10 sindikata Branko Kovačič prebral poročilo o delu izvršnega odbora sindikata v preteklem mandatnem obdobju. Po poročilu je bila razprava, kjer se je spet pokazala stara slabost, da le redki sodelujejo, največkrat nihče,' Tone Jesenko, sekretar obč. sindikalnega sveta, je v zvezi s tem dejal, da bi bilo treba izvesti še politično sanacijo kolektiva, da bi bili na sestankih in sploh politično bolj dejavni. Potem je bil dosedanji izvršni odbor sindikata razrešen, izvoljen pa je bil novi, katerega predsednik je Franc Lesarj člani pa: Slavko Keber, Jože Šetinc, Ivan Tomše, Franc Vinetič, Jože Sotler, Dušan Krulc, Janez Bertole, Milena Glogovšek, Milka Rožman, Momčilo Graho-vrc, Janez Kranjc, Franc Vrane-tič, Branko Kovačič, Boža Kosi, Breda Urek in Branko Ko-pinč.
Člani nadzornega odbora so: Alojz Požar, Miro Pavlič in Boža Šepetave. Po tem delu občnega zbora so bili navzoči seznanjeni z letnim načrtom dela osnovne organizacije sindikata, ki vsebuje predvsem naslednje dejavnosti:
1.	aktivna dejavnost osnovne organizacije pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja v TOZD na osnovi določil zakona o združenem delu. NAČIN: Spremljanje, usmerjanje in analiziranje dejavnosti OOS ter ocena njihove uspešnosti. — NOSILEC: 10 OOS v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
ROK: stalna naloga. 2. Razvijanje samoupravne delavske kontrole v TOZD. — NAČIN: temeljito proučiti organiziranost in delovanje samoupravne delavske kontrole s stališč zakona o združenem delu. Podpora SDK pri njenem delovanju. Navezati stike s konferenco OOS IM V. —
NOSILEC: 10 OOS - ROK: april.
3.	Skrb za čim uspešnejše delo delegacij SIS. —
NAČIN: redno spremljati delo vseh delegacij SIS ter jih spodbujati k čim uspešnejšemu delovanju pri delu jim nuditi vso potrebno podporo. - NOSILEC: 10 OOS. - ROK: redno spremljanje.
4.	Opraviti vse potrebno v zvezi z volitvami 1978.
NAČIN:	naloga osnovne
organizacije sindikata je, da poskrbi, da se volitve uspešno opravijo. — NOSILEC: 10 OOS. ROK: februar, marec.
5.	Še naprej dosledno uresničevati vse naloge v zvezi s sanacijskim programom.
NAČIN: osnovna organizacija sindikata skrbi, da se sanacija dosledno izvaja in se bori za
čim večjo produktivnost ter delovno disciplino. — NOSILEC 10 OOS. — ROK: redno spremljanje.
6.	Ustanovitev blagajne vzajemne pomoči.
NAČIN: 10 izvede anketo in pripravi pravilnik o delovanju blagajne vzajemne pomoči. -NOSILEC: 10. - ROK: maj.
7.	Krvodajalska akcija. — NAČIN: v času krvodajalske
akcije pridobiti čim večje število krvodajalcev. — NOSILEC: 10 OOS.
8.	_ Delavske športne igre. — NAČIN: obnoviti športne dejavnosti v TOZD ter zagotoviti čim bolj množično sodelovanje delavcev na sindikalnih športnih igrah. — NOSILEC: komisija za šport in rekreacijo pri 10 OOS. — ROK: Marec.
9.	Organiziranje proslav, izletov ter tovariškega srečanja.
NAČIN: pripravljajo se proslave in izleti ob raznih priložnostih ter organizira tovariško srečanje v juniju ali juliju. — NOSILEC: 10 OOS.
Reševali bomo tudi vse naloge, ki se bodo sproti pojavile. Po poročilu nadzornega odbora, ki na delo starega 10 ni imel pripomb, je bila sklenjena razprava in zaključek občnega zbora.
ERNEST SEČEN
Sprejem
novih
članov
vZK
V vrste komunistov smo ob koncu prejšnjega leta sprejeli 7 novih članov. Razveseljivo je, da so novosprejeti člani pretežno mladi ljudje, ki so že do sedaj pokazali pripravljenost za politično delo v svoji delovni sredini kot tudi izven nje.
Osnovna organizacija ZK v TOZD Tovarna opreme Črnomelj trenutno šteje 17 članov, kar pa je premalo glede na 400-članski kolektiv. Zal še vedno niso v zadostnem številu zastopane ženske, tako da bo ena glavnih nalog kadrovske politike v prihodnosti pridobiti tudi večje število delavk.
Izvolili smo tudi novega sekretarja 00 ZK in člane sekretariata, saj je dosedanjim članom potekel mandat. Za sekretarja je bil izvoljen Anton Butala, dosedanji predsednik delavskega sveta temeljne organizacije. Novi člani sekretariata so postali Adlešič Slavo, Gusič Marijana in Alojz Planinc. V občinsko konferenco je bil izvoljen Jože Klevišar.
Volišče v tozd Tovarna avtomobilov je bilo okoli 10. ure skoraj prazno, ker so do tedaj opravili svojo dolžnost skoraj že vsi.
)
Učenci v gospodarstvu na sestanku z delavci izobraževalne službe.
Samoupravne oblike dela
z našimi učenci
V današnjem sestavku želimo seznaniti bralce „Kurirja11, kako smo z učenci obravnavali njihov uspeh v šoli in na učnih mestih ter jih pripravili za nove naloge v šoli ali na praksi.
S sprejemom novih delavcev v kadrovskem oddelku DO IM V, ki delajo na področju izobraževanja, so dani boljši pogoji za vsestransko delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Ob zaključku teoretičnih 4-mesečnih tečajev in delovne prakse je februarja ob polletju zamenjava učencev v šoli in na učnih mestih. Ta čas smo delavci v kadrovskem oddelku izkoristili ter v dogovoru z vodstvom proizvodnje organizirah skupni sestanek z učenci.
Sestanke z učenci smo zaradi velikega števila učencev, saj imamo sedaj v uku 323 učencev, in različnih vsebin organizirali v dveh skupinah. 31. 1. ob 12. uri smo sklicali sestanek za vse učence, ki so končali prakso in so sedaj v šoli, 1. 2. ob 6. uri pa je bil sestanek za učence, ki so sedaj nastopili prakso.
Namen sestanka je bil:
-	seznaniti učence o rezultatih dela v minuli praksi in učnem uspehu prve izmene;
—	ponovna osvežitev obveznosti učencev v času prakse in šole do DO in šole;
-	informirati učence o pripravah na srečanje učencev in štipendistov IMV;
—	seznaniti učence z delom mladinske organizacije IMV. Zaradi pomembnosti sestanka in informacij, ki so bile na sestanku posredovane, smo na sestanke povabili tudi predstavnike šolskega centra tehničnih strok v Novem mestu in predsednika ZSM IMV. Prvega sestanka sta se udeležila predstojnika poklicne avtomehanične šole tov. Emil Jurečič in predstojnik kovinske šole tov. Muhič. Drugega sestanka sta se udeležila tov. Muhič in tov. Marjan Bračika, ki tudi nadzirata učence med učno prakso v naši DO, ter predsednik ZSM IMV tov. Boris Piletič.
Sestanka je vodil tov. Ivan Santelj, ki je tudi podal uvodno besedo o namenu sestanka in potrebi po kompletnem delu,
vezanemu na usposobljenost učencev. Podal je tudi informacijo o pripravah na srečanje učencev in štipendistov IMV.
V analizi minule prakse in šolskega uspeha učencev, ki jo je pripravil Žagar Stane, so bila obravnavana vprašanja: uspešnost v šoli in na učnih mestih, delavniški dnevniki, disciplina, počitnice učencev, avtobusni prevozi in nezgodno zavarovanje.
Največ težav z delavniškimi dnevniki je bilo zaradi nevestnosti učencev samih, ker jih niso pisali in prinašali pravočasno. Će pa gledamo vsebino dnevnikov, je bilo opaziti naj-slabše dnevnike pri učencih prvih letnikov, ki še niso bili v šoli. V začetku prakse smo tem učencem dali pisana navodila, katera so nekateri s pridom uporabili, pri nekaterih pa tudi to ni pomagalo.
Hujših disciplinskih prekrškov v minuli praksi ni bilo. Težave so bile z nekaterimi učenci, ki so bili zaradi zastoja v proizvodnji ostali doma, potem pa niso doprinesli prostih
dni. Dogajalo se je, da učenci v času odsotnosti s prakse zaradi bolezni niso pravočasno obvestili predpostavljenih o bolniškem staležu. Zapaženo je bilo predčasno zapuščanje delovnih mest, sprehajanje učencev po oddelkih in pa neupoštevanje vseh predpisov iz varstva pri delu. O vprašanju prostih dni in dopusta smo učence informirali, da načeloma učenci z učno pogodbo lahko koristijo počitnice samo v času šolskih počitnic. Učenci imajo 6 tednov počitnic ali 42 koledarskih dni, učenci tretjih letnikov pa še 6 dni za pripravo na zaključni izpit. V letošnjem letu bodo učenci koristili počitnice po sledečem razporedu:
- učenci, ki so bili v šoli, so zimski del počitnic koristih od datuma na spričevalu do
1.	februarja, ostali del pa v avgustu; učenci, ki so bili sedaj na praksi, pa so koristili zimski del počitnic od 1. do
6.	februarja, preostali del pa po končani šoli v juniju in juliju.
Evidenca o počitnicah učencev se vodi v kadrovskem oddelku. Izredne počitnice učencev so možne samo v soglasju vodje oddelka, pri katerem učenec dela, in kadrovsekga oddelka.
Ponovno smo učence opozorili na težave, ki nastajajo zaradi nediscipliniranega obnašanja mladine na avtobusih. Vsi učenci imajo brezplačne prevoze s pripisom „stojišče", vendar učenci tega vedno ne upoštevajo, zato sprejemamo večkrat upravičene pritožbe starejših delavcev in delavk.
V novembra smo uvedli za vse učence nezgodno zavarovanje. Prispevek 10 dinarjev prispevajo učenci od svojih učnih nagrad, s tem pa pridobijo vse ugodnosti, ki izhajajo iz police nezgodnega zavarovanja.
Tov. Rudi Dular je spregovoril o pravicah in dolžnostih učencev med šolo in prakso do DO in šole. Poseben poudarek je dal na učni uspeh in poudaril, da je učenje delo, ki se meri z ocenami, podobno kot delo delavcev v proizvodnji, katerih delo se meri z normativnimi drugimi merili. Zelo smo veseli učencev, ki dosežejo dober uspeh Učence je tudi obvestil, kakšen je postopek za učence, ki tudi s popravnimi izpiti ne izdelajo razreda. Učence je opozoril, da so možnosti za ponav-
ljanje razreda zelo majhne. Učenec, ki ne izdela razreda, lahko vloži prošnjo za ponavljanje letnika. Delovna organizacija bok prošnji pridobila mnenje šole, oddelka, v katerem se učenec uči, mnenje staršev in pa mnenje mladinske organizacije in na podlagi teh mnenj odločila o možnosti za podaljšanje učne pogodbe.
Po končani šoli, popravnih izpitih in ob redovalnih konferencah so učenci dolžni obveščati DO o učnem uspehu. Kakšen šolski uspeh in kako so nas o uspehu obveščali učenci prve izmene, je razvidno iz naslednje tabele: Pregled šolskega uspeha učencev IMV v prvi izmeni:
V šoli je bilo 151 učencev:
letnik	I.	II.	III.
št. učen.	54	46	51
število
učencev
Učni uspeh po letnikih skupaj
in. ii. i.
odličen 2	—	—
prav dober	5	6	5	16
dober	25	18	15	58
zadosten	8	7	12	27
nezadosten	7	11	19	37
Skupaj:	47	42	51	140
V	DO se po končani šoli ni pravočasno javilo:
letnik:	Ul.	II.	E
št učencev	4	4	3
Več kot tri negativne ocene imajo:
letnik:	III.	II.	I.
št. učencev 12	3
Poprečni učni uspeh prve izmene je 3,3, obiskovani razred je izdelalo 73 %, obiskovani razred pa ni izdelalo 27 % učencev.
V	primera neuspeha učenca v šoli aH na praksi delovna organizacija takoj pokliče starše učenca na razgovor, kjer skušamo skupaj najti in odstraniti vzroke za učenčev neuspeh.
Besedo je povzel tudi tov. Muhič, ki je na prvem sestanku na kratko analiziral naše delo, na drugem sestanku pa spregovoril o namenu, pomenu, vodenju in pisanju delavniškega dnevnika in evidenčnih listov. Poudaril je, da sta delavniški dnevnik in evidenčni list dokumenta, iz katerih je razviden uspeh in napredek učenčevega dela. Ta dva dokumenta je učenec ob zaključnem izpitu dolžen predložiti izpitni komisiji, zato je še posebno prav, da učenec delavniški dnevnik skrbno
vodi, da mu bodo na koncu učne dobe lahko v ponos.
Tov. Boris Piletič je spregovoril o delu mladinske organizacije IMV in načrtih v prihodnjem obdobju. V načrtu je več mladinskih akcij internega značaja, kakor tudi sodelovanje v že tradicionalnih mladinskih delovnih brigadah. Tuje poudaril, da se bodo lahko udeležili mladinske delovne akcije tisti mladinci in mladinke, ki so uspešni v šoli in pri delu, ter si pridobijo zasluge za vstop v mladinsko delovno brigado z vestnim in marljivim opravljanjem delovnih dolžnosti in učenjem. Poudaril je še, da bi morali tudi učenci, ki bodo v času, ko se zbirajo kandidati za mladinske delovne brigade, v šoli, svoje prijave oddati mladinskemu aktivu DO IMV.
Družbeni razvoj in razvoj samoupravljanja narekujeta zaposlenim delavcem v kadrovskem oddelku, da aktiviramo mladino ter v delo z mladino vnašamo nove samoupravne oblike dela, med katerimi bo tudi ta, da bomo skupno analizirali rezultate učenja, sprejemali nove obveznosti v šoli in na DM, da bi čim-bolje usposobili mlade delavce — učence za delo in samoupravljanje.
STANE ŽAGAR kadrovski oddelek
Avtomatska kabina za pranje delov
Proizvodni program servisne opreme IMV obsega med ostalim tudi družino aparatov za pranje, znano pod komercialnim imenom PNP.
Glede na konstrukcijo zahtevajo ti aparati priključek na vodovodno omrežje oziroma kanalizacijo. Priključek na kanalizacijo zahteva dodatno filtriranje oziroma odvajanje olja kot posledico procesa pranja.
V servisu IMV, ki je bil tudi proizvajalec aparatov PNP, se je pred tremi meseci rodila ideja, da se aparat PNP dopolni s kabino za pranje delov, s katero bi dobili sledeče:
1.	avtomatizacija procesa pranja;
2.	prihranek vode oziroma pogonskega goriva;
3.	odpadejo problemi, vezani za predpise o varstvu človeškega okolja.
Konstrukcija kabine je prilagojena možnostim izdelave v servisu. Izdelava prototipa je izvršena iz odpadnega materiala, ki gaje servis imel na voljo. Kot pogonski agregat pralne kabine je uporabljen standardni aparat PNP 800 ali 750.
Za rotacijo košare z deli je izkoriščena sila vode, ki izhaja skozi posebno šobo. V vgrajeni vodni instalaciji znotraj kabine so 4 šobe, od katerih je ena pogonska, druge tri pa so delovne. Delovni pritisk ob pranju znaša 22 at, temperatura izhodne vode pa je 98°C.
Skupna količina vode v kabini za pranje je 450 litrov, s ka-
tero lahko normalno peremo 1 — 2 meseca.
Vrata kabine so pnevmatsko vodena in se avtomatično zaustavljajo v zgornjem odprtem in spodnjem zaprtem položaju. Kabina se lahko uporablja za pranje delov ob generalnem popravilu sklopov kakor tudi pri popravilu posameznih elementov vozila.
Prednosti takšne kabine so:
1.	ker je postopek pranja v kabini popolnoma avtomatiziran, odpade potreba po delovni sili za pranje, s čimer nastane prihranek okoli 3000 delovnih ur na leto;
2.	odpade potreba za priključitev pralne kabine na kanalizacijo, kar zmanjšuje tako stroške kot skrbi v zvezi z zakonom o onesnaževanju človekove sredine;
3.	prihranek vode na leto je pribl. 400 m3;
4.	prihranek goriva na leto: 3000 litrov. Pralna kabina je izdelana iz električno varjene alu-pločevine, za rotacijsko mizo pa so izkoriščeni deli zadnje preme vozila IMV 1600 R.
Konstrukcijo in nastavitve parametrov pralnice je izvršila tehnična služba servisa IMV v sodelovanju z oddelkom za prodajo servisne opreme, prototip pa je izdelal tov. Anton Krevs.
Na ta način je servis poleg velikega prihranka rešil problem pranja delov in sklopov, kar bo omogočilo kvalitetnejše popravilo, po drugi strani pa je rešen tudi problem odpadnih vod.
Prodor v Grčijo
V okviru velikih naporov, ki jih vlaga vsa naša skupnost v povečanje izvoza, daje svoj delež tudi naša delovna organizacija.
Akcije IMV v tem smislu niso nove. Ze pred štirimi leti smo začeli sistematično obdelovati grško tržišče kot tretje največje najbližje potencialno tržišče za ADRIA prikolice, dostavna vozila in osebne avtomobile. Enake korake smo napravili že tudi na drugih potencialno interesantnih tržiščih vzhodnih, bližnjevzhodnih in mediteranskih držav.
Ni naš namen podrobno opisovati vse priprave za povečanje izvoza naših proizvodov. Zadržali se bomo samo pri prvih kontaktih z grškim tržiščem. Že štiri leta sodeluje IMV na tradiconalnem splošnem sejmu vzorcev v Soluna Ta sejem se je izkazal kot največji sejem go-
spodarske narave v Grčiji. Sejem poteka vsako leto.
Štiri leta nazaj je IMV razstavljal na vseh sejmih. Upoštevajoč ekonomski položaj našega južnega soseda bi lahko naši začetni uspehi izgledali skromni, vendar samo v primerjavi z dolgoročnimi cilji, ki jih imamo s tem trgom. V tem letu planiramo prodor na grško tržišče karavanov in dostavnih vozil s 300 prikolicami Adria in z okoli 200 dostavnimi vozili Ocena plasmana v prihodnje pa se nagiba k trikratnemu povečanju. Tako naj bi do leta 1980 izvozili na grško tržišče 1000 prikolic in 600 dostavnih vozil. Kot je videti, si bomo na grškem trgu ustvarili pomembne temelje za nadaljnje sodelovanje z gospodarstveniki te prijateljske države.
Inž. Aleksandar Tušek in Ivan Podržaj pred pralnikom za avtomobilske dele, ki so ga skonstruirali in izdelali delavci servisa.
Takole izgleda pralnica za avtomobilske dele v notranjosti.
V ponedeljek, 13. januarja, so delavci DS SS na temeljni kandidacijski konferenci potrdili seznam delegatov, katere bomo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti volili 9. marca. Volitve v krajevnih skupnostih bodo 2. marca.
Iz
disciplinske
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je januarja izrekel ukrepe naslednjim delavcem:
Izključitev iz delovne organizacije:
1.	Simič Cvjetko, 1955, NK delavec v lakirnici drobnih delov, je večkrat zapuščal svoje delovno mesto in odhajal v adjustažo, kjer se je vozil z osebnimi vozili. Pri eni izmed takih voženj je z vozilom trčil, tako da je povzročil precejšnjo materialno škodo.
2.	Uhan Marjan, 1960, delavec na priučitvi v oddelku sestava in varjenje, je poskušal odnesti iz tovarne nekaj kosov tesnil in ležajev. To dejanje mu je bilo preprečeno. Pri kasnejši preiskavi na domu so pri njem našli tudi orodje, ukradeno v IMV.
3.	Beriša Rusten, 1947, NK delavec na montaži osebnih vozil, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela. Poleg tega se je med bolniškim stale-žem znašal nad zdravnico. Doslej je bil že večkrat kaznovan z javnim opominom in s pogojno izključitvijo iz delovne organizacije.
Pogojna izključitev iz delovne organizacije:
1.	Okički Maks, 1946, Pk varilec v oddelku montaže osebnih vozil, pride na delo v vinjenem stanju, potem pa odkloni alkotest. Večkrat ni sposoben za delo, našli pa so ga tudi, ko je spal v zaboju.
2.	Šavrin Žarko, 1956, KV avtoelektrikar na montaži osebnih vozil, je neopravičeno izostal z dela. Ukrep velja za dobo šestih mesecev.
Na območnem zboru sindikata skupnih služb smo obravnavali naše delo v preteklem letu
Servis posluje uspešno
Javni opomin:
1.	Pavlič Albin, 1961, delavec na priučitvi, je samovoljno zapustil delovno mesto, tudi sicer nima pretirano odgovornega odnosa do dela.
2.	Juršič Jože, 1955, NK delavec, je poskušal odnesti iz tovarne nekaj materiala. Poskus mu ni uspel. Obljubil je, da je bilo to prvič in zadnjič.
3.	Bogdanič	Stojanka,
1952, NK delavka, je neopravičeno izostala z dela.
4.	Jokonelovič Ljubo, 1936, NK delavec, ni bil doma, ko ga je obiskal kontrolor bolniške. Je pa doslej večkrat neopravičeno izostal z dela.
5.	Mihelič Avgust, 1934, NK delavec, je v območje tovarne prinesel alkoholno pijačo.
6.	Kastelic Ivan, 1952, NK delavec, je več dni zaporedoma izostal z dela.
7.	Vranešič Srečko, 1955, NK delavec, je samovoljno zapustil delovno mesto.
8.	Kosec Maijan, 1956, NK delavec, je predčasno zapustil delovno mesto.
9.	Vršič Josip, 1953, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela, prišel pa je tudi vinjen na delo.
Skupni promet servisa v letu 1977 znaša 21.585.826,20 din, od česar odpade na material 14.809.775,87 din in na delo
Leto	Osebna	Gospod.
	vozila	vozila
1976	1925	2321
1977	4054	2599
%	210,6	111,9
Ob takem številu sprejetih in oddanih vozil ugotavljamo še en zanimiv podatek:	doseganje
norme v posameznih oddelkih, kar ponazarja tabela:
oddelek dostavnih vozil 113% oddelek osebnih vozil 111 % motorni oddelek	104 %
ličarsko-kleparski
6.776.050,30 din.
V primerjavi z letom 1976 ugotavljamo sledečo rast storitev:
ADRIA	Ser. preg.	Ser.
prikol.	os. vozil	gosp
161	305	512
264	1663	678
163,9	545,2	132
oddelek	105 %
oddelek prikolic	101 %
oddelek servisne opreme 103 %
kar znaša, preračunano na celotni servis, 108% preseg normativov.
ZVONE MIKLIČ IMV SERVIS NOVO MESTO
1976
celotni poromet 15.850.942,04 material	10.917.123,00
delo	4.933.820,51
1977	indeks
21.585.826,20	1.36
14.809.775,87	1.35
6.776,050,33	1.37
Pretok vozil skozi servis IMV Novo mesto je bil v letu 1977 v primerjavi z letom prej takle:
Odlikovanja za človečnost
KRVODAJALCI V LETU 1977
Po enkrat so darovali kri:
1.	Bambič Silvo (21. 12. 1958)
2.	Terzič Marija (27. 1. 1943)
3.	Furar Leon (11. 1. 1958)
4.	Gašper Tatjana (23. 11. 1952)
5.	Boltez Jožica (7. 6. 1958)
6.	Fabjan Jože (16. 12. 1958)
7.	Župan Jože (3. 1. 1959)
8.	Hren Janko (26. 8. 1958)
9.	Foršček Albin (9. 4. 1956)
10.	Knapič Janez (28. 2. 1952)
11.	Gazvoda Franc (7. 9. 1955)
12.	De limar Izidor (24. 3. 1956)
13.	Rudman Vinko (3. 4. 1956)
14.	Musolin Djordje (4. 5. 1953)
15.	Prah Terezija (15. 6. 1931)
16.	Levačič Jože (12. 10. 1953)
17.	Medle Martin (29. 9. 1957)
18.	Pogačnik Mojca (28. 2. 1959)
19.	Ucman Franc (6. 7. 1952)
20.	Strahan Branko (20. 2. 1957)
21.	Pečavar Silvo (17. 12. 1955)
22.	Novak Jože (4. 1. 1959)
23.	Hočevar Janez (22. 5. 1953)
24.	Bele Martina (31. 10. 1955)
25.	Božič Jože (6. 7. 1959)
26.	Bratič Milan (25. 6. 1948)
27.	Lazarov Spasenka (26. 4. 1952)
28.	Majetič Jurij (11. 4. 1948)
29.	Novak Mitja (9. 11. 1949)
30.	Ostojič Slobodan (30. 8. 1949)
31.	Luzar Anica (10. 9. 1953)
32.	Kumelj Ivanka (16. 9. 1954)
33.	Lukse Janez (28. 6. 1959)
34.	Novak Alojz (14. 5. 1951)
35.	Sever Bruno (12. 12. 1954)
36.	Torbica Mirko (21. 10. 1942)
Po dvakrat so darovali kri:
36.	Vovko Jože (14. 2. 1958)
37.	Kramar Anton (11. 12. 1953)
38.	Novak Marija (4. 9. 1946)
39.	Škof Maijan (10. 7. 1934)
40.	Kaplan Janez (28. 4. 1950)
41.	Volf Vili (26. 4. 1955)
42.	Bartolj Janez (13. 7. 1942)
43.	Mihalič Franc (9. 4. 1950)
44.	Kosec Maijan (11. 10. 1956)
45.	Vrbanek Mirko (23. 10. 1953)
46.	Rozman Vinko (15. 7. 1948)
47.	Mervar Jože (7. 3. 1954)
48.	Škof Jože (17. 7. 1956)
49.	Seničar Maijan (15. 8. 1950)
50.	Hrastar Franc (4. 10. 1950)
Po trikrat so darovali kri:
51.	Macedoni Jože (4. 9. 1943)
52.	Deželan Martin (20.9. 1956)
53.	Hrastar Martin (16. 8. 1956)
54.	Rukše Terezija (9. 9. 1946)
55.	Ivanušič Jože (4. 10. 1956)
56.	Brezovar Daniel (7. 12. 1956)
57.	Kos Karel (25.8. 1955)
58.	Lenič Jože (18. 1. 1939)
59.	Kerč Jože (15. 5. 1953)
60.	Brine Maijan (9. 11. 1953)
61.	Fuijanič Zdenko(12. 3. 1952)
62.	Fluher Maijan (31. 8. 1955)
63.	Koračin Jože (11.2. 1944)
64.	Požgaj Marija (24. 1. 1928)
KRVODAJALCI, KI SO DAROVALI KRI....
KRVODAJALCI, KI SO DAROVALI KRI 25-KRAT ALI VEČKRAT
1.	Turk Ivan (8. 4. 1935) PP — vodstvo in tehn. priprava 27-krat
2.	Božič Ivan (30. 3. 1932) TA — vodstvo in teh. priprava 27-krat
3.	Andrejčič Franc (5. 4. 1943) PP - proizvodnja prikolic 27-krat
4.	Gazvoda Janez (20. 1. 1933) PP - sklad, osnov, materiala
28-krat
5.	Drčar Alojz (3. 6. 1933) TA — mont. dost. vozil 30-krat
6.	Šafar Martin (4. 11. 1942) PP - vodstvo in teh. priprava31-krat
7.	Čečelič Franc (10. 9. 1935) Ril	31-krat
8.	Pavlin Alojz (1. 2. 1943) TA - mont. dost. vozil. 34-krat
9.	Brulc Jože (10. 5. 1935) TA - lakirnica drobnih delov 37-krat
10.	Pavlenič Franc (23. 9. 1934) DS ) kontrola kvalitete 38-krat
11.	Mislej Janez (19. 7. 1937) DS - kontrola dela	39-krat
12.	Majetič Karlo 1.11. 1922 PP — sklad, osnov, materiala 40-krat
13.	Zupan Aleksander (17. 12. 1933) DS — kontrola kvalitete
49-krat
ODLIKOVANJA ZA 20-KRAT DAROVANO KRI:
1.	Šuštaršič Peter (29. 5. 1942) Ta — kontrola kvalitete
2.	Turk Alojz (21.6. 1946) del. za vzdrževanje transport, sredstev
3.	Kolenc Jože (23. 9. 1936) TP — proizvdnja
4.	Krašovec Anton (22. 4. 1938) TA mont. dostavnih vozil
5.	Zupančič Franc (7. 8. 1941) TA kar. dostavnih vozil
6.	Fridl Srečko (19. 8. 1932) TA vodstvo in teh. priprava
ODLIKOVANJA ZA 15-KRAT DAROVANO KRI:
1.	Rojc Lucijan (30. 6. 1942) TA - meh. obdelava
2.	Cimprič Jože (12. 3. 1938) TA - kar. oseb nih vozil
3.	Turk Martin (5. 11. 1941) TA - lakirnica avtomobilov
4.	Zorc Marta (1. 9. 1940) TA — mont. osebnih vozil
5.	Binkovski Herman (1. 11. 1943) DS — kontrola kvalitete
6.	Konček Jože (17. 11. 1940) TP — proizvodnja
7.	Matko Kristina (17. 11. 1933) TA — mont. osebnih vozil
8.	Radovan Anton (21.7. 1947) Gradbena operativa
9.	June Janez (15. 7. 1938) Gradbena operativa
ODLIKOVANJA ZA 10-KRAT DAROVANO KRI:
1.	Rajk Martin (14. 9. 1951) TA — lak. avtom.
2.	Može Martin (30. 8. 1933) TP — proizvodnja
3.	Može Anton (16. 1. 1955) TA - meh. obdelava
4.	Džudovič Milorad (12. 3. 1949) TA - meh. obdelava
5.	Smuk Alojz (30. 7. 1940) TA — kontr. kvalitete
,6. Potočar Martin (4. 1. 1951) — TA - lahka presernica
7.	Kotnik Ana (3. 5. 1933) TA — sestava in var.
8.	Petakovič Djordje (20. 10. 1940) DS SS plan. analit.
9.	Tomaževič Valentin (29. 7. 1949) Telinoservis — avtopark
10.	Pust Jože (30. 1. 1950) avtopark
11.	Jakše Milka (12. 2. 1942) TP — vodstvo in teh. pripr.
12.	Ambrožič Srečko (29. 1. 1949) TP — vodstvo in teh. pripr.
13.	Barbič Ivan (28. 12. 1934) TA — vodstvo in teh. pripr.
14.	Rajk Anton (10. 1. 1947) DS SS kontr. kvalitete
ODLIKOVANJA ZA 5-KRAT DAROVANO KRI:
1.	Golob Maijan (28. 11. 1954) TA — lakir. drob. delov
2.	Gregorčič Janez (1. 4. 1950) telinoservis
3.	Košir Brane (27. 3. 1955) TA — lahka presernica
4.	Rolih Janez (12. 3. 1954) TA - sestava in valjenje
5.	Šašek Martin (26. 10. 1955) TA — montaža dost. vozil
6.	Rukše Janko (10. 6. 1948) TP - proizvodnja
7.	Pavček Alojz (15. 9. 1926) TA - mont. dost. vozil
8.	Hočevar Anton (10. 1. 1953)TA — karos. dost. vozil
9.	Bradač Jože (21. 12. 1953) TA mont. osebnih vozil
10.	Turk Marija (16. 7. 1950) TA — montaža osebnih vozil
11.	Maksimovič Milutin (27. 5. 1948) DS SS
12.	Novak Slavko (8. 12. 19*1 TA
65.	Andrejčič Jože (14. 10. 1933)
66.	Judež Jože (23. 6. 1955)
67.	Turk Jože (18. 4. 1945)
68.	Kerč Marjan (16. 12. 1953)
69.	Erpe Silvo (18. 12. 1954)
70.	Novak Marjan (4. 9. 1946)
71.	Belaj Josip (11. 2. 1952)
72.	Kure Peter (6. 4. 1954)
73.	Per Mirko (12. 4. 1957)
74.	Erjavec Zdenko (26. 11. 1955)
75.	Mrgole Peter (6. 9. 1955)
76.	Andrejčič Drago (13. 4. 1940)
77.	Medle Martin (29.9. 1957)
78.	Kmet Ivan (9. 6. 1957)
Po štirikrat so darovali kri:
79.	Kresal Martin (4. 1. 1955)
80.	Jene Marija (18. 1. 1932)
81.	Pavlov Svetislav (14. 6. 1953)
82.	Pečnik Cveto (26. 4. 1958)
83.	Tekavec Fanika (5. 6. 1953)
84.	Kim Rajko (21.4. 1956)
85.	Ribič Leopold (15. 11. 1947)
86.	Golobič Anton (22. 11. 1941)
87.	Flajšman Jožefa (22. 7. 1929)
88.	Jordan Ivan (13. 8. 1952)
89.	Jaklič Stane (10. 4. 1952)
90.	Per Franc (11. 8. 1953)
91.	Jerele Jože (27. 3. 1944)
92.	Mlakar Antonija (27. 12. 1945)
93.	Kastelic Vid (18. 1. 1940)
94.	Ban Anton (14. 6. 1956)
95.	Redek Anica (25. 2. 1955)
96.	Cvelbar Stane (11.9. 1953)
97.	Bradač Ivan (13. 5. 1953)
98.	Barbič Marjan (6. 8. 1952)
99.	Zupančič Stane (17. 2. 1956)
100.	Franko Milan (16. 7. 1954)
101.	Klančar Jože (2. 1. 1946)
102.	Klemenčič Jože (18. 10. 1957)
Po petkrat so darovali kri:
103.	Ajdišek Miroslav (28. 7. 1955)
104.	Novak Slavko (8. 12. 1941)
105.	Gorup Milan (1. 6. 1940)
106.	Rukše Janko (10. 6. 1948)
107.	Hosta Jože (19. 4. 1954)
108.	Hočevar Anton (10. 1. 1953)
109.	Gregorčič Franc (18. 11. 1938)
110.	Gazvoda Peter (6. 3. 1957)
111.	Bojane Anton (19. 12. 1936)
112.	Ponikvar Franc (1. 4. 1955)
113.	Muhič Marija (1. 6. 1950)
114.	Kocjan Franc (2. 8. 1941)
115.	Uhan Alojz (22. 4. 1954)
116.	Filip Branko (12. 4. 1956)
117.	Sašek Željko (26. 7. 1955)
118.	Janc Jože (5. 2. 1952)
119.	Šuštar Gabrijel (28. 10. 1958)
120.	Grubič Jože (7. 6. 1949)
121.	Franko Alojz (5. 6. 1957)
122.	Nose Franc (30. 6. 1953)
123.	Barešič Slavko (19. 8. 1949)
Po šestkrat so darovali kri:
124.	Rolih Miha (9. 8. 1952)
125.	Kim Rajko(21. 4. 1956)
126.	Turk Marija (16. 7. 1950
127.	Pave Ivan (30. 10. 1954)
128.	Kastelic Franc (23. 2. 1934)
129.	Kopina Janez (4. 6. 1959)
130.	Gačnik Zvone (9. 9. 1957)
131.	Gregorčič Janez (1. 4. 1950)
132.	Bradač Jože (21. 12. 1953)
133.	Muren Jože (3. 1. 1939)
134.	Kastelic Franc (23. 2. 1934)
135.	Medic Franc (13. 10. 1953)
136.	Pavček Alojz (15. 9. 1926)
137.	Bovhan Anton (8. 9. 1952)
138.	Ravbar Janez (24. 8. 1944)
Po sedemkrat so darovali kri:
139.	Mihelčič Janez (4. 10. 1953)
140.	Kastelic Ivan (3. 9. 1952)
141.	Košir Brane (27. 3. 1955)
142.	Jenkole Jože (18. 3. 1933)
143.	Avsec Štefan (21. 12. 1954)
144.	Lah Albert (7. 9. 1946)
145.	Šašek Martin (26. 10. 1955)
146.	Oberč Darko (8. 4. 1947)
147.	Pirnar Andrej (12. 11. 1951)
148.	Boltez Jože (4. 8. 1951)
149.	Oberč Antonija(1. 1. 1950)
150.	Rolih Janez (12. 3. 1954)
151.	Tori Anton (13. 7. 1945)
Po osemkrat so darovali kri:
152.	Hočevar Martin (17. 8. 1954)
153.	Gazvoda Janez (8. 7. 1935)
154.	Kulovec Jakob (6. 8. 1952)
155.	Blažič Franc (18. 6. 1951)
156.	Luzar Ivan (3. 11. 1947)
157.	Dreža Miro (19. 2. 1950)
158.	Kalčič Ludvik (3. 3. 1956)
159.	Lindič Alojz (9. 3. 1951)
160.	Smrekar Jože (7. 9. 1936)
161.	Kulovec Jakob (6. 8. 1952)
162.	Fajfer Slavica (3. 4. 1937)
163.	Mlakar Anton (18. 10. 1941)
164.	Gazvoda Stane (4. 11. 1952)
165.	Adlešič Leopold (17. 8. 1953)
Po devetkrat so darovali kri:
166.	Šašek Albin (7. 10. 1941)
167.	Sodja Stane (22. 7. 1955)
168.	Saje Jože (11. 2. 1956)
169.	Golob Marjan (28. 11. 1954)
170.	Fink Jože (1. 3. 1953)
Po desetkrat so darovali kri:
171.	Sotlar Srečko (6. 4. 1955)
172.	Pozvek Janez (19. 12. 1950)
173.	Burger Milan (5. 9. 1942)
174.	Hočevar Martin (17. 8. 1954)
175.	Škulj Mihaela (29. 9. 1951)
176.	Lenarčič Alojz (26. 8. 1945)
177.	Brulc Viktor (4. 1. 1937)
178.	Jenič Franc (27. 9. 1938)
179.	Petakovič Djordje (20. 10. 1940)
180.	Mikola Vladimir (16. 7. 1951)
181.	Gazvoda Milan (2. 4. 1944)
182.	Erjavec Štefan (22. 12. 1955)
Skupno daroval
183.	Kovačič Miha (7. 9. 1945) 11-krat
184.	Legan Anton (12. 1. 1938) 11-krat
185.	Tomaževič Valentin (29. 7. 1949) 11-krat
186.	Kmet Rudi (1. 5. 1947) 11-krat
187.	Kovač Vladimir (12. 1. 1950) 11-krat
188.	Rajk Martin (14. 9. 1951) 11-krat
189.	Može Martin (30. 8. 1933) 11-krat
190.	Oštir Franc (30. 11. 1953) 1 1-krat
191.	Blatnik Jože (4.9. 1953) 11-krat
192.	Žabkar Alojzija (2. 6. 1935) 11 -k
193.	Barbič Ivan (28. 12. 1934) 10-krat
194.	Poglajen Avgust (6. 2. 1952) 11-krat
195.	Pust Jože (30. 1. 1950) 12-krat
196.	Rajk Anton (10. 1. 1947) 12-krat
197.	Sivec Bogomir (22. 5. 1940) 12-krat
198.	Ambrožič Srečko (29. 1. 1949) 12-krat
199.	Novak Alojz (10. 7. 1930) 12-krat
200.	Jordan Jože (11. 11. 1953) 11-krat
201.	Maksimovič Milutin (27. 5. 1948) 9-krat
202.	Muhič Jože (11. 9. 1945) 12-krat
203.	Muhič Alojz (24. 5. 1941) 12-krat
204.	Dudovič Milorad (12. 9. 1943) 13-krat
205.	Čmugelj Ivan(l. 12. 1947) 13-krat
206.	Košmrlj Jože (1. 11. 1932) 13-krat
207.	Mežnar Jože (1. 3. 1954) 13-krat
208.	Pureber Ivan (30. 12. 1947) 13-krat
209.	Bobnar Alojz (26. 4. 1948) 13-krat
210.	Nose Franc (12. 5. 1938) 13-krat
211.	Erjavec Martin (22. 10. 1952) 14-krat
212.	Može Anton (12. 1. 1951) 14-krat
213.	Kopina Jože (19. 1. 1951) 15-krat
214.	Goršin Milan (2. 3. 1947) 15-krat
215.	Staniša Franc (5. 2. 1941) 15-krat
216.	Foršek Marjan (18. 11. 1948) 14-krat
217.	Andoljšek Franc (5. 2. 1937) 15-krat
218.	Matko Kristina (17. 11. 1933) 15-krat
219.	Turk Branko (15. 11. 1938) 15-krat
220.	Gorše Srečko (4. 11. 1946) 16-krat
221.	Rojc Lucijan (30. 6. 1942) 16-krat
222.	Kim Julijan (15. 3. 1950) 16-krat
223.	Turk Martin (5. 11. 1941) 17-krat
224.	Konček Jože (17. 11. 1940) 17-krat
225.	Binkovski Herman (1. 11. 1943) 17-krat
226.	Djipalo Božidar (5. 12. 1931) 17-krat
227.	Kotar Vladislav (20. 6. 1949) 18-krat
228.	Junc Janez (15. 7. 1938) 16-krat
229.	Bele Jože (8. 10. 1942) 9-krat
230.	Kotar Vladislav (20. 6. 1949) 18-krat
231.	Rajk Leopold (26. 1. 1936) 18-krat
232.	Cimprič Jože (12. 3. 1938) 18-krat
233.	Šurla Alojz (30. 11. 1950) 19-krat
234.	Lipovec Maijan (18. 9. 1937) 19-krat
235.	Zorc Marta (28. 10. 1940) 19-krat
236.	Horvat Jože (27. 2. 1949) 11-krat
237.	Nagelj Danijel (10. 10. 1951) 9-krat
238.	Piletič Jože 24. 1. 1943) 7-krat
239.	Kavšček Daniel (5. 12. 1946) 11-krat
240.	Zupan Mihael (6. 1. 1942) 19-krat
241.	Ucman Ivan (18. 4. 1948) 9-krat
242.	Lipovec Marjan (18. 9. 1937) 19-krat
243.	Klobučar Stanko (27. 1. 1945) 19-krat
244.	Turk Alojz (21. 6. 1941) 20-krat
245.	Fridl Srečko (19. 8. 1932) 20-krat
246.	Rodič Milan (22. 12. 1954) 20-krat
247.	Tomšič Silvester (31. 12. 1939) 20-krat
248.	Radovan Anton (21. 7. 1947) 16-krat
249.	Bobič Ivan (23. 3. 1929) 21-krat
250.	Kastrevc Jože (29. 8. 1938) 9-krat
251.	Potočar Martin (4. 1. 1951) 21-krat
252.	Krašovec Anton (22. 4. 1938) 20-krat
253.	Brulc Franc (3. 10. 1929) 21-krat
254.	Kolenc Jože (23. 9. 1946) 21-krat
255.	Zupančič Franc (7. 8. 1941) 22-krat
256.	Zupančič Karolina (21. 9. 1933) 13-krat
257.	Turk Ivan (8. 4. 1935) 27-krat
258.	Jerman Janez (1. 9. 1934) 28-krat
259.	Andrejčič Franc (5. 4. 1943) 27-krat
260.	Božič Ivan (30. 3. 1932) 28-krat
261.	Gazvoda Janez (20. 1. 1933) 28-krat
262.	Derčar Alojz (3. 6. 1933) 30-krat
263.	Šafar Martin (5. 11. 1942) 32-krat
264.	Petje Anton (30. 9. 1930) 35-krat
265.	Brulc Jože (10. 5. 1935) 36-krat
266.	Pavlenič Franc (23. 9. 1934) 38-krat
267.	Majetič Karlo (1. 11. 1922)40-krat
268.	Mislej Janez (19. 7. 1937) 39-krat
269.	Čečelič Franc (10. 9. 1935) 34-krat
270.	Pavlin Alojz (1. 2. 1943) 34-krat
271.	Longar Anton (28. 12. 1945) 2-krat
272.	Hočevar Martin (17. 8. 1954) 9-krat
273.	Staniša Franc (5. 2. 1941) 15-krat
274.	Pelko Karel (5. 12. 1956) 2-krat
275.	Klobučar Slavko (14. 4. 1949) 7-krat
276.	Boltez Vinko (9. 2. 1956) 4-krat
Servisni opremi ustrezno mesto!
Intenzivnejša obdelava trga v preteklem letu, predvsem pa konkretne akcije v obdobju oktober — november 1977, ko smo večjemu številu potencialnih kupcev na širšem področju Jugoslavije praktično predstavili možnosti uporabe izdelkov iz proizvodnega programa IMV — KAERCHER, so potrdile oceno o velikih možnostih plasmana visokotlačne čistilne tehnike na domačem trgu.
Po dosedanjih izkušnjah je potencialne kupce možno opredeliti na naslednje karakteristične skupine:
1.	na interesente za nakup standardnih, mobilnih in stacionarnih in visokotlačnih čistilcev brez raznih specifičnih zahtev. To so predvsem servisi, remonti, garaže in druge sorodne organizacije, ki sicer predstavljajo zanesljivo možnost plasmana, ki so pa najpomembnejša kategorija kupcev.
2.	Čedalje več obetajo kupci serijskih naprav, tipa PNP 800, 1200 in 3000 s specialnimi dodatki in adaptacijami. Gre predvsem za JLA, civilno zaščito, komunalno dejavnost, živilsko-predelovalno industrijo in gradbeništvo. Realizacija naročil teh kupcev zahteva dodatna angažiranja v tehnično-proizvodnem in komercialnem smislu, so pa zelo zanimiva zaradi širokih možnosti kombiniranja z dragimi proizvodi, kot so n. pr. gospodarska vozila (mobilne postaje za ABK dekontaminacijo, garniture za čiščenje velikih objektov itd.). Tovrstnih kupcev je vedno več in bodo verjetno že v kratkem postali glavni odjemalci, seveda, če se bomo v IMV tako organizirali, da bomo lahko zadovoljevali njihove specifične potrebe.
3.	Najširšo kategorijo predstavljajo kupci stacionarnih čistilnih sistemov. So iz vseh vej gospodarstva, predvsem pa iz živilskopredelovalne industrije (mesne, mlekarstva, ind. alkoholnih in dragih napitkov), kemično-predelovalne industrije (rafinerije) in transporta. Gre za bolj ali manj zahtevne sisteme za samodejno čiščenje najvišje stopnje, katerih cene se gibljejo od nekaj deset milijonov do milijarde in več starih dinarjev. V teh primerih lahko govorimo že o prodaji inženiringov, kar bo zahtevalo vpeljavo povsem novih organizacijskih oblik v naših tehničnih in komercialnih službah. Sedanji projektno prodajni oddelek za servisno opremo tudi ob polni kadrovski zasedbi in ob še tako izdatni pomoči inozemskega
partnerja ne bo kos podobnim nalogam.
Da bi potencialnim kupcem čimbolj približali našo, v tem trenutku še relativno skromno izbiro serijskih proizvodov, se poslužujemo praktičnih demonstracij delovanja pri interesentih, kar se je izkazalo za daleč najbolj učinkovito obliko prodaje, saj skoraj ni bilo primera, da se kupec po praktičnem prikazu ni odločil za nakup tega ali onega stroja. Stroški demonstracij, ki bremenijo reklamo in propagando, niso zanemarljivi, zato skušamo opraviti v eni akciji čimveč demonstracij, na katere v sodelavi s poslovalnicami vabimo vse potencialne kupce na določenem področju.
Organizacija podobne akcije zahteva temeljite in obsežne priprave tehničnih sredstev in ljudi, številne kontakte s prireditelji demonstracij in dragimi interesenti, sama izvedba pa je zelo naporna. Za ilustracijo naj povemo, da smo v obdobju od 17. 10. do 5. 11. 1977 izpeljali 22 velikih demonstracij na poti, dolgi nad 2.600 km (glej skico). Ekipa je štela 4 člane vključno s Schoedlerjem, strokovnjakom iz firmee Kaercher.
Ne glede na temeljite priprave je ekipa morala večkrat izkazati veliko domiselnosti, da je lahko nadaljevala pot po začrtanem terminskem planu, od katerega nismo smeli niti za las odstopiti. Zgodilo se je, da smo v že sicer nabasan program dela morali na zahtevo kupca vriniti še eno demonstracijo (ENER-GOPROJEKT Beograd), pa tudi hudo poreobremenjena vozila so nam večkrat ponagajala. Kljub vsem težavam in psihofizičnim naporom, katerim so bili člani ekipe izpostavljeni, je akcija v popolnosti uspela. Nabrali smo si tudi mnogo izkušenj, katere bomo s pridom uporabili pri nadaljnih načrtovanjih podobnih akcij. V prvi vrsti pa je potrebno ugotoviti, da je tovrstnih akcij vse premalo zaradi vrste objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov. O tem bi v TOZD COMMERCE morali več razmišljati, saj gre za zelo perspektiven in visoko-akumulativen program, ki bi lahko ob nekoliko večjem razumevanju in angažiranju prispeval tudi k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance našega kolektiva.
Z mnogo upravičenosti pričakujemo, da bo program IMV - Kaercher enako kot tudi ostali programi servisne opreme zasedel ustrezno mesto v naši programski orientaciji in proizvodnih planih.
Ekipa, ki je več kot mesec dni potovala po Jugoslaviji, da bi interesentom za našo servisno opremo prikazala novosti iz proizvodnega programa servisne opreme, je morala z dejanji dokazati uporabnost naših naprav.
Takole pa je bilo pred demonstracijo v vinarski zadrugi, kjer je doma znameniti dingač.