(Većerno fzdntije.)
148 številka.
V Trstu, v torek dne 11. decembra 1804.
Tečaj a nt.
„EDINOST
iihdj« po trikrat na tp<t,-n t *f»tili i»-danjih ob torkih, četrtkih
in aobotuh. /jutranji' iulnnj« izhaja ob ti. uri zjutraj, Tefi-rno pa ob 7. ■ ri T«(lr. — Obojno izdimjt' Plan«- : /a )«J»n	. f. —.BO, u.vhii Avutvij« f. I.-H
za tri mwi . . . Z.SU , . , l za pol ]Ma . . , 5,— . . » x. -M VH (»tO . . . 10,— . i . 1*.— Ni naroebe hrez priložene naročnine i«
ne jemlje ozlr. Poaamićr« Storilk« no Jobi»njn v pru-Hojalnifah tobaka r 2 rut u p» a nvr.. V Gorici po 3 nvč. Sobotno večerno izdanja * 7r»tu S nf., v Gorici 4 ni.
EDINOST
O^'laai »f rn^mit, po tarifu * petitu; »a natloT-- t. •iob«'inui črkami ne plaćujti l>roPt >r, kolikor ob.nifa ■iivuttnili »r«tic. l'o-i:ina iramrtn re in jsvnaziihvnl«, do-ii.im'i otU«i itd. co 'srunajo po-eogtilfci.
V»i iiopi»i naj so pr*iijaj<i jr*ilni*tTU : nlica fanermt Al. I t. Vvako pi*>tuo mara biti frankovitno. k-«r nefrankoTana «• ao •prej J in a j o. Rokopisi »e nu trajajo.
Naročnino, reklamacija in oglaso sprejema uprnmiitvo ulica Molin« pic-bit. 3. H. ladut. Odprte reklanacij« •o proite pouuina.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
,f iMaaiN Jt m—I •
Našim naročnikom.
Bližamo se koncu leta in mungo čestitih naših naročnikov jf nu dolgu z naročnino ne le za zadnje četrtletje, nego tudi za več časa, da celo za vse leto. Naročniki so jedina nasa zaslomha ter je odvisen obstoj in napredek našega lista o<l rednega plačevanja naročnine. Prosimo torej vse mne čestite naročnike, ki niso že plačali naročnine do konca leta, naj to prej ko mogoče, a najkasneje do 15. t. m. store, ker n.tm je tlo takrat urediti svoje račune s tiskarno._
Zajedno izrekamo nado, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti tudi v bodočem letu ter da nam pridobe obilo novih naročnikov, da nam bode možno razširiti naš list z novim letom v dnevnik.
Uredništvo.
Vpravntitvo.
Zveza Primorske z notranjimi deželami.
Interpelacija poslancev Alfred« Ooroniniju na njegovo prevzviisnost gospoda ministra za trgovino.
Politika, kojo tira c. k. vlada na Pri-morakem že desetletja na škodo dinastije, ukupne države, pokrajine in dobro mislečega dela prebivalstva, je dejstvo, katerega škodljivost ao v polni meri potrdili zadnji dogodki. Žal. da je opažati to smćr tudi v prometno-politiškem pogledu, po železniški politiki, ki je v rabi tamkaj.
Kakor znano, odklanja irredentovnka atranka ▼ Trstu in v Goriei vsakoršno železniško iveao i avstrijskim notranjim ozemljem, med tem ko radostno podpira tesnojšo zvezo i sosednjo Italijo.
Mnogi na svetlo došli železniški načrti, kakor Trst-Gorica-Predil, Divača-Loka-Gorca-Ajdovščina-Postojna, Gorica Sv. Lucija-Bnhinj, ao morda iiiili ponajveč ii najboljših namenov, toda izkoriščajo se v ta namon, da so iaiivljajo nasprotstva in zmešnjave, ter da tako vspešno preprečajo vsakoršno železniško aveto s notranostjo avstrijske monarhijo.
Na drugi strani pa se jo zgradila črta TrliČ-Červinjan, katera utegne skoro, po do-aidanju prav kratkega kosa proge do S. Giorgio di Nogaro, slaviti svoje ustajenjo kot »Diretissima* med Trstom in Benetkami.
Bedaj pa se pripravljajo, da Še bolje ■vežejo mesto Goriško a državno mejo po tramvaju na par do Červinjana, za katero podjetje se, kakor za gori imenovano železnico, pozovejo tudi slovenski davkoplačevalci v deželi kot misera coatribuens plebs.
Hudo lanemarjenje slovenskega dela le pokrajine gled® na gradnjo železnic, obžalovanja vredna usoda predilske železnice, gradnja ieleanioe čez Pontebo — ki je jeden najvećih trgovinako-politiških pogreškov Avstrije izza liberalnega vladanja — to so go-
PODLISTEK. Hajduk Mirko.
Črtica iz bosanske prošlosti.
Spisal Anton Z a j o.
Bilo je nekegi jesenskega popoludneva 1893. leta. Samoten Bem korakal po ozki gorski cesti, med temnimi vrhovi nekdaj zelo aloglasne Rouaanije-planiue, proti selu Mokremu, oddaljenemu še kaki dve uri. Solnce je pripekalo neusmiljeno, znoj mi je v po-tocih lil niz čelo in pri pogledu na gorovje, obraščeno orjaškimi hrasti, na žareče solnce in trdo cesto, polotila se je neka otož-nost — ki je^poznana le onemu, koji je ke-daj potoval po bosanskih pustinjah — moje duše.
Utrujen sel sem kraj ceste, pod košat hrast, melanholično sem zrl v visoke planine, v nekdanja skrivališča bosanskih hajdukov in siromašno raje. V duhu videl sem krvo-
tovo okolnosti, ki morajo vzbujati nezaupanje in nezadovoljnost ter kazati v čudni luči dobruhotnoBt in zmožnost viad, ki so sodelovale, pri tem.
Sedanji vladi, ki je zapisala gospodarski program na svojo zastavo, hi pristojalo, d>i stori konec nesrečni prometni politiki, ki ju med glavnimi vzroki na jugu obstoječih državi sovražnih odnošajev, ter da po železnih cestah priklopi centrifugalne živijo na državo.
Prebivalstvo vipavsko doline žeti iskreno in žo davno železniške zveze G ori ca-Aj-dovščina-Postojna. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli tu pobližje pojašnjavati menjajoče se faze tega načrta, opomniti bi hotoli ie, da se je jedna prošnja za predkoncesijo za gradnjo pocestno železnice mod Gorico in Ajdovščino odklonila zato, ker jo vojna uprava zahtevala normalni tir, da je vsled tega deželni zbor poknežene grofije Goriško in Gradiščanske jednoglasno dovolil znesek za pri-prsvljavua deta in gradnjo zaželjeno železnice po normalnem tiru, in da se je obhodila na-svetovana črta še leta 1893., po dogotovljenju splošnega načrta.
Toda tesno pred ciljem navstal je zopet, najbrže iz ozirov na stroške, star prepir med normalnim in ozkim tirom.
Zopet se je jelo misliti na ozki tir, in ko so minolega poletja v to svrho obhodile črto visoke in merodavne osebo, vsprejelo jih j* prebivalstvo veliko radostjo, ki ao je skromno in zadovoljivo udalo v novi položaj stvari.
Ker pa visoka vojna uprava iz tehtnih strategiških vzrokov vztraja pri svoji zahtevi, da se železnica Gorica-Ajdovščina-Postojna zgradi na normalni tir, a ni znano, na kako Btališče sta so postavili prizadeti mini-sterstvi trgovine in tinano, polastila se je pre bivalntva, ki je bilo že tolikrat preverjeno v svojih nadah, velika otožnost in zlovolja.
Uvažujć povedano in pa okolnost, da bi bilo krivično v najvoči meri, ako bi bila velika slovenska večina prebivalstva, na podlagi deželnozborskcga sklopa, usiljenega nje zastopnikom, primorana, do prispevanja za železniške zgradbo na Furlanskem, in bi za svoj dobri denar dobivala v zamono lo obljube, če tudi od kakega namestnika, in zatrdita, katera so ali podt>rojo po intrigah ali pa se umaknejo na .nobel* način, kakor je bito z subvencijo mesta Goriškega, ne da bi so izpolnile opravičene zahtevo tega prebivalstva do primerno železniške zvezo so bi-o-diščem države; *
uvažujč žalostno gospodarsko položenje, v katereui se nahaja izključljivo poljedelsko prebivalstvo slovenskega deta deželo po prekomerni pricenitvi zemljiškega davka, po uve-Ijavljenju klavzulo o carini na vino, po neprestanem širjenju trtne uši, po padanju cen žita, po propadanju svilorejne kulture in po pomanjkanju primernih cesta;
ločnega hajduka Gojka, ostutnika lladži Odtoja in harambašo (glavar hajdukov) Mirka, čul sem jok zatirano raje, iskajoče zavetja v gorskih pečinah. Oj, mislil sem si: da bi te pečine, ta stoletna drove*a in ti vrhovi spregovorili, pripovedovali bi ti krvavo pripovedke, pripovedke, ob kojih bi so ti krv zledenila v žilah, poslušajočumu nekdanja dejstva žalostno Bosne!
V tako in enake misli vtopljen som ležal v prijaznem hladu, dok mi ni započel spanec siliti na oči. Pogledam nu uro. Bilo je ravno tri popoludne. Z namenom, počivati tu šo kake pol urico, položim svoje trudne udo po zeleni travi, denem potno torbioo pod glavo in zadremljem.
Popuščajoča vročina in moja utrujenost zazibala ata me v trdo apanjo, tako, da sem videl, prebudivši se, na svoje veliko začudenje, da je solnce že zatonilo za gorami in da jo večerni mrak logel po robovih Romanije-planine. Brzo skočim na i?ogo, vržem torbico
uvažuj*. <ia bi elovensko prebivalstvo zbok avoje vaikdar dokazano zvestobe do cesarja in države zaslužilo vsaj nekoliko pozornosti in bi bito po tesnejši zvezi se svojimi Boplemcniki in z državo naravnost po-klioano, da ustvarja močno brani Me proti sovražni kom monarhije, naj bi se vlada no odtehta takim .argumentom* ter naj bi za-pričela z napravo smotru odgovarjajočo železnice.
Oprti na to dozvoljujejo si podpisani nastopno vprašanje do njegovo prevzvišenosti gospoda ministra za trgovino :
1.)	Je li njegova prevzviSenost pri volji, v bližnji bodočnosti zvpzati Gorico po direktni železnici z notranjostjo drinve P
2.)	In ako je tako, kako nade do izvršenja ima načrt za železnico G o rica-Ajdovščina-Postojina?
Na Du naju, dne 7, decembra 1894. Alfred Coronini, Ferjančič, dr, Gregorčič, Spinčič, Dvorak, Dostal, dr. Bulat, Perič, Dapar, dr. Klaič, Troll, J»x, Kaftan, Slima, Schlosinger, dr. Sshei-cher, Biankini.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V včerajšnji svoji soji je nadaljevala poslanska zbornica razpravo o kazenskem zakonu. Na to so stavili poslanci Pattai in tovariši nujni predlog, po katerem naj bi ao dovolila državnim uradnikom od VIII. do XI. plačilnega razreda izredna doklada k plači. Zajedno se pozivija vlada, da v prvi polo-viei leta 1895 predloži zakonsk načrt za de-finitivno uredbo plač. Ministor Plener in poslanec Beer sta pobijala ta predlog. Minister Ploner je naglašal posebno, da ne dopusti nikdar, da «e povrno deficit, zbok česar troba iskati pokritja za izdatke. Vlada postopa korakoma, toda t. ja^tniuj programom. Poslanec Luoger j« na t» ostro napal levioo, katera sicer ob drugih vprašanjih hitro postopa, le ob vprašanju uradnikov je jako previdna. Nujnost so odklonili.
Poslanec Laginja in tovariši interpn-lujojo vlado radi postopanja oblasti ob d o-m ona trati ji v Trstu z dne 12. novembra in radi zatvora petero Slovencev; poslanec Alfred Coronini in tovuriši pa intorpelujejo radi razdelitve porotnih sodišč v slovensko in itali« janske, vsakokrat po narodnosti obtožcnca.
Zatem je zbornica pričela razpravo o zakonu o lokalnih ž u 1 o z n i c a h. Po-Hlanec Kaftan jo predlagal, da bi deželo sam« dajale koncesije za uialo /eleznioe. Proti temu predloga je govoril minister za trgovino, na-prosivši slednjič, da bi so ta zakon vsprejel
čez rame in hitrim korakom stopam naprej v naraščajoči intak. Tako som hodil komaj kako četrt ure po prašni Berpentini, ko na jedenkrat začujem pred seboj človeško korake in zatem otožne glasove alodečo pesni ; ,U hiljadu i osam stotina Sedamdeset i pete godino Puoe puška sa visocih gora I prebudi u brdu sokola. Oooooooj!
Tužna Boena, oooooooj !* Jaz sem sicer strasten prijatelj petju, ali na tem kraju in to še po noči — moram ivBnico priznati — mi ni ravno posebno ugajalo. Stisnil sem malo bolje v roko svojo dobolo gorjačo in pužuril korake, da si čim prejo ogledam v obližju tega gorskega slavcu. In ros, iz za kakih petdeset korakov opazil se že Bo?njaka-Srbina, ki je krevsal pred monoj v prahu, oborožen z dolgo palico in obut v podkovano opanke.
„Pomozi Bog, brate Srbin !" zaklical sem mu.
šo pred Božičem, ker namenijo potem predložiti več predlog o lokalnih ieležnieih.
Samouprava Triilouta in izjemno .stanje v Pragi. V proračunskem odseku je podal minister Plener dve vrlevažni izjavi : prvo gledć samouprave lašk"ga dela Tirolsko — to prisrčno želje Italijanov —, drugo pa gledć odpravo izjemnega stanja v Pragi, to nič manj presrfae želje miroda češkoga. Dotični izjavi ministra Plenerja sto kaj značilni glede na sapo, ki veje sedaj po našem politiikem pozorišču.
Glede samouprave Tridonta je izjavil minister Plener, da ista ni nezdružljiva z jednotnostjo d r ž a v e , ali z drugi mi besedami: Tridentinci se smejo nadejati, da se jim v nedaljni bodočnosti izpolni prisrčna želja. — Glodo Češka pa jo rekel, da se po oficijelnih poročilih vlada ni mogla odločiti, da bi odpravila izjemno stanje, ali z drugimi besedami: želja ndroda češkoga so no uresniči šo tako hitro. Častiti čitatelji naj si kar sami napravijo paralelo med obema iajavama in takoj jim bode jasno glede na sapo, ki vejo sedaj pri nas!
Položaj na Ogrskem. Cisar je toraj potrdil trojico corkveno-politiških predlog. Ko je ministerski predsednik včeraj sporočil zbornici to .veselo" vest, gromelo je v parlamentu samega navduienja. Liberalna gosp6da so kričali v nekaki omotici, a vse navdušenje jih mine gotovo, ko se zopet streznijo in zavejo svojega položaja. Njegovo Veličanstvo je potrdilo omenjone zakone, ker noče v svoji modrosti, da se itak žalostno razmero ogrske samotaje šo bolj v tem trenotku; ali to jo gotovo — in to pripoznavajo tudi ži-dovsko-libBralni listi, — da je razinorjo mod sedanjo vlado in krono napoto prej ko sloj ter da jo že zatonila zvezda mininisterstva AVekerlovega. K većemu izvedo šo razpravo o proračunu in bodo po takem životarilo le približno do konca meseca januvarja. In potem je zadone usoda, kojo je zaslužilo v polni meri.
Različne vosti.
Za druibo »v. Cirila In Metoda darovali
so Mohorjani na Prošeku 4 gld. 90 nč. — V namen, da postane pevsko društvo .Velesila" pokrovitelj, darovali so trije krokarji za dobro prodanega konja 2 kroni. V isti namon dodali oberkrokarji v osmici g. Bana še 2 kroni iu 40 stot. Tune doda! 14 stot. Pri zlateuem Drejčolu nabralo so je na kt-neškem biljardu 148 stot., dodal Euailio It<-goni še 40 stot., k tem svotam priložil gosp. Simon Ivanovič 40 stot.
Živela .slovenska" LJubljana! Vsakdo
bi pričakoval, da kr. oblasti strogo iipot-
Iznonadeni seljak se je ustavil, tor ozrši se, odzval so mi jo krepko : „Bog ti pomogo, gospodine !*
.Kam pa ti tako potno, brate f .No vprašaj ! V Sarajevo desetino plačati"
.Kaj se ne bojiš hajdukov, da so ponoči sam spuščaš po teh planinah
„Ne brate! Prošli so oni čas:, ko so hajduki gospodarili po teh šumah. Danes jo vso drugače. Evo vidiš: da Bedaj ležeš tukaj kraj cesto, vstaneš jutri zdrav in vosel, kakor da si počival doma pri svoji majki. Nikdo ti ne stori kaj žalega. Nekdaj, da, so to šumo mrgolelo od hajdukov, rajo in turških pandur-jev (orožnikov). Marsikatera kapljica krvi, pravične in krivično, prelila se je po tem mračnem gorovju. In ako te je volja daljo putovati v mojem društvu, povem ti jedno tako krvavo dogodbo, koja bo je dogodila pred mojo hišo in mojimi očmi."
(Dalje prik.)
njajef- *0Ta° H®»k°Pr»T0Mt v«*j * aiovenski prestolnici, jednakopravnost, ki ne »»pir« slovenščini trat » uradih, najsibodo ti uradi 2a civilni ali pa cesarski. To pa, ia , ie vedno ni tako. Po nakljudju prtila nam ju * roke neka „Raiiodba o doloćbi Tnjaike pristojbine (takse)", katero je iidalo c. kr okrajno gUvarstfo » Ljubljani toožu, ki je rojen na Vrhniki, ravno tje pristojen in ki sedaj biva v Trstu. Ta rassodba ii-polnjena jo na netn&ki tiskovini, dani je na i s t i p 61 i na drugi strani isti tekst v slovenskem jeiiku! Kaj naj si človek misli pri tem, ako pripomnimo, da dotični Bio?, ki je dobil ta ,Erkenntniss* ▼ roke, ne raKume niti besedice nemški, a vendar so pustili slovensko stran praino in mi: iipoluili nemSko! Ta odlok bi bil vreden, du ga shranijo v Ljubljanskem muieju, da bodo znali naši potomci, kako te je v sna-menju koalicije vršila 1894. leta jesikovna jednakopravnog v „narodni' Ljubljani. Dodajemo ie, da ima ta „Erkenntniss* številko 119 ex 1892 ; povedali bi tudi, kateri urad* nik ga je isdal, toda dotičnoga podpisa iz-vestno ne bi snsl čitati niti dotični gospod aam. —
članom „Tri podp. in bralnega društva
se nainanja, da je danes umrl član Avgust Kos. Pogreb bode jutri, v sredo, ob 3. uri popoludne is bolnišnice.	Odbor.
C. kr. davkarija v Ajdovščini. Dne 17. avgusta t. 1. plačal sem pri c. kr. davkariji v Vipavi ve« sa I. 1894. dolini davek. Pri tej priliki plačal sem tudi ves darek, kolikor sem ga bil istinito dolian, pod Ajdovski davčni okraj; le neke veča terjatve nisem hotel plačati, ker je nisem dolian, in pa ker aem se hotel prej prepričati, kako je nastala in pri komu bi imel iskati vračila, ako ne bi hotela biti c. kr. davkarija v Ajdovščini to* liko uljudna, da bi sama dotične meske pri faktičnih dolžnikih ictirjala, kar davkarija vipavska v takih slučajih vedno in rada stori, O. davkar vipavski mi je svetoval iti prilično v Ajdovščino, da stvar uredim. To som storil dne 13. septembra t. I.
Toda jas obraCam, g. priglednik pa obrne. Rekel mi je namred, da ni časa, naj pridem drugikrat, na kar aem jas s ocirom na tisti dan nalašč v ta namen storjena pot v Ajdovščino replikoval, da pridem sopot, kadar bodem imel ie kaj drugega opravila, ker ne morem sa tuje dolgove prašnih potov delati, s čemer je bil gospod priglednik zadovoljen. —
Nekega dne presenečen sem bil a ek«e-kueijo v svrho isterjanja rečenega dolga na davkih, del sem aopet in nalaič v ta namen v Ajdovščino. O. preglednik me je vsprejel ledenomrslo, da, oel6 presrl; in ko sem ga vprašal saduden, 4 t vso pristojnostjo, kako in zukaj je kljubu dani obljubi proti meni uve> dena oksokuoija, savrnil me je, naj grem k zemljemercu (v Gorico), ter naj se pritožim, pri čemer se je obdal a vao avtoriteto, ter si vedno prisadeval, bogateliiovati me. Kor me ni potem osrečil noben milostiv pogled is očij gosp. priglednika, postregel mi je g. davksr s potrebnimi podatki, ds bodeu mogel po dolnjih občinah Ajdovskega davčnega okraja opravljati službo eksokutorja v izterjanje zneska, ki som ga menda le za'o plačal, ker ga dolžan nisem.
Čemu navajam ta slučaj tukaj P Zato, ker se atranke kar savračajo na pot pritožbe v trdni veri, da se to ne sgodi; ker je pri takih skokih kaznovana le stranka sama, ki mara plačati stroške pritožbo; zato, ker ima redna pritožba Često le negativen vnp< h ; zato, ker ne trpimo, da bi plačan c. kr. davčni priglednik od daleč, is tujega davčnega okraja došle stranice »radi pomanjkanja časa" domov pošiljal, dočim je domače, ki bi lehko vsaki drugi dan došle, vsprejemal; zato, ker ne trpimo, da bi b« nas, is tujega davčnega okraja zavračalo v malenkostih za izgovor na semljemerca, ker je le predobro znano, da se nas niti uradno niti privatno ne obvešča, kedaj so njegovi uradni dnevi v Ajdovščini, in ko-nečno zato, ker nam ni niti na kraj pameti, da bi se dali kot neodvisni možje od p 1 a-čanegac. kr. davčnega priglednik a bogatelieovati. — Uljudnost sa uljudnost I —
ZavrSovaje omeniti mi je še kričeč na-dostatek. Lani prišel sem bil k c. kr. davkariji v Ajdoščino ob Val®- Ur> dop. Notranja vrata bila so zaprta; prod njimi pa velika
gruča kmetov, ki so se suvali, ruvali, porivali in psovali, kedo bo prej tako srečen, du se mu vrata odpro. (Tu bi se bil kanonik Klun v resnici prepričal, da Slovenec rad davke p'ačuje !) Jasno je, da se izobražen človek v tikej gruči kosti rahljati ne da. Tega one-r .a bil sem tudi jas ; toda slabo sem opravil, kajti na vrsto so prišli celć tisti, ki so prišli ob 11. uri, predpoludne, a jas pa ie le ob 3. uri popoludne, da-si bi bil moral že na roki zakona kot tujec koj zjutraj na vrsto priti. Tudi pri drugih davkarijah imajo ob svojem času obilo posla, toda nikjer nismo takega vedenja opazili, najmanje pa to, da bi se urad čutil preslabega sa vzdrževanje miru in reda. Mislim torej, da ne bode noumestno, ako s tega mesta in ne z redno pritožbo c. kr, davkarijo v Ajdovščini oposo* rimo, da v tem pogledu zlu odpomore. —
V Podragi, dne 7. deoembra 1894.
Ivan Božič. Neizprosen minister. Te dni obesili so v Manchestru na Angleškem nekega Jakoba Whiteheada ki je bil obsojen na smrt, ker jo bil umoril svojo ženo. Whitehead bil je ločon od svojo nezvesto žene, toda ista je občevala odkrito z drugimi možmi. Nekega dni zasačil jo ja AVhitehead s nekim možem ter jej s britvijo prernzsl grlo, ranivši zatem samega sobe na vratu. Žena je umrla, Whi-tchoad pa jo ozdravil. Sodišče ga je obeodilo na smrt, toda po angleškem pravdnem redu priporočili so ga porotniki milosti sodnikovi, pozneje odposlali so meščani pravosodnemu ministerstvu prošnjo s 37 tisoč podpisi, da bi se Whiteheadu odpustila smrtna kasen, toda minister bil je neizprosen — potrdil je smrtno obsodbo. Ubogi Whitehead šel je mirno v smrt.
Zopet napad. Dne 8. t. m. okoti 10 ure sveier vračal se je domov po ulici Giuliani pomožni sluga pri tukajšnji c. kr. poštni in brzojavni direkoiji, Miha Mavrin. Nič hudega sluteč, šel je mirno proti stanovanju. A liki besni zverini napadla sta slugo dva nepo-snsna uu človeka, katerih jeden je prijel in tiičal slugo za vrat, a drugi je jel preiskavati mu suknjo, v nadi, da ima sluga kaj denarja pri sebi. Jeden teh dveh tolovajev udaril je reveža s nožem po glavi, da je okrvavel ter ves otekel naslednjega dne. de-lu potem, ko je začel klicati stražarja na pomoč, ispustila sta slugo napadalca in je bil siromak rcien is velike nevarnosti* Morda bi ga bila ubila na javni nlici, toda naila nista ničesar pri njem, ker ni pismonoša. Listonošem treba torej biti jako opreznimi, kajti v vedni nevarnosti so, da se jim primeri kaj enae<*gn, kakor se jo bilo dogodilo na Dunaju pismonoši, katerega je bil zavratno umoril snani Italijan Franeeaooni, katerega so pa pridvignili dobro pod od tal, s čemer pa nočemo reči, da se j« gnusoba približal no-besom.
Sluga Mavrin je stvar prijavil svojemu predstojniku, a policija žo zasloduje napadalca.
Nezgoda na morju. Včeraj zjutraj prevrnila je burja blizo Ižole italijansko ribiško ladijo „RoHsini*. Na ladijici bila sta le dva mornarja, katera ata o&tala potrta v poveznem Indiji med vodo in ladijinim dnom. Na obrežju stoječi ljudje opazili so nesrečo in jo prijavili v Trst. Odtod odposlal je pomorski kapitanat na parniku „Pelagoaa* moštvo v pomoč. Po voiikitn trudu posrečilo seje povezneno ladijo spraviti po koncu in rešiti uboga mornarja. Ista bila sta pol mrtva od strahu; jed« i ' ga izmed njiju pripeljali so v Trst v bolnišnico,
„Slovanski Svet", 23. št. od 10. decembra, ima naslednjo vsebino: Lekcija malim slovanskim narodom. — O shodu zaupnih mdž v Ljubljani. — Resolucije shodu zaupnih mftž v Ljubljani. — PeHmi: 1) Projekt (Gregorčičova v latinici in cirilioi. 2) Elegija. 3) Jeseni, 4) Tebi. (hrv.) 5) Poslednji cvet. fi) Cpiione naporne njocae. — Otroci. (Proza). — „KBapten' (Krilova ruska basen s tolmačem, — Poslednje ure in smrt Aleksandra III. — Prva beseda ruskega carja Nikolaja II. k svojemu narodu. (Izvirni ruski manifest a tolmačem). — Ruske drobtinico. — Ogled po slovanakom svetu. — Književnost.
Lopovstvo. V noči dno 8. t. m. so neznani lopovi v ulici Becoheria odtrgali poštno nabiralno skrinjico. Tudi te zasloduje policija.
Policijsko. 38letno zasebnico Karolino Doequoro iz Splita zaprli so, ker jo obdol-ž«qr, da je ponaredila na raznih mc-njioah podpise različnih osob in h tem oškodovala gostilničarko Marijo Ciona za 532 gld. —
Spreten tat ukradel je služabnici Razi Lipot novčarko s 5 gld. 25 nvč. iz žepa. ko je kupovali zelenjavo na trgu Ponte Rosso, — Težaka Maksimilijana C. in Ivana B, oba iz Trsta, prvi 29 in drugi 42 let star, kradla sta kavo v novem pristanišču. Zasačili so ju stražarji in ju odvedli v zapor.
Najnovejše vesti.
Dunaj 11. Odsek za volilno preosnovo jo izvolil pododsek 10 članov, obstoječ iz nastopnih poslancev: grof IIohenwart. Di-pauli, knez Schwarzenberg, Menger, Rusa, grof Kuenburg, grof Stadnicki, grof Pininski, vitez Rutovski, grof Fran Coronini,
Dunaj 11. Knes Crnogorski je oddal svojo karto pri ministrih grofu Kalnokyju in Kal/avu ter ruskemu poslaniku Lobanovu. Poslednjega je knes vsprejel popoludne.
Budimpešta 11. Zakon o proračunskem provizoriju je vsprejola poslanska ibornica z 205 proti 90 glasom. Pred zbornico se je zbral« velika množica, ki je viharno pozdravljala ministerskega predsednika Wekerla.
Berolin 10. Ker so Socijalistični poslanci ▼ državnem zboru demonstrovali proti cesarju samemu, prosi prvi državni pravdnik dovoljenja, dn bi smel s o d n i j s k i postopati proti dotičnim poslancem. „Berlin«r Correspondonz* pravi, da vsa dežela pričakuje, da državni zbor no odkloni te zahteve državnega pravdnika.
Rim 10. Danes je finančni minister Son-nino v poslanski zbornici razvil svoj finančni *»kspozo. Skupna potrebščina zal, 1895/1896 znaša 779,401.000 lir. Da pokrijejo primanjkuj, privarčiti hočejo 57 milijonov, ostalih 27 milijonov hočejo pokriti s povišanjem do-hodk ov. Poročilo je napravilo najbolji utis.
Trgovinske brzojavka.
Bniimpoita. Plenica spomlad #.74 8 78 Koruz« ca jesen 1895 7.08 do 7.09 Oves za »boki »d 602-6 08. Iti nova »-»-frflS. Koran stan 5'50 4« ft-70.
Plenica nora od 78 kil, T. 6'tt5—ft*70, od 7» ki. f. 6 70-6 76. od 80 kil. f. B*75 -6*80. oi BI kil. f. 6 80—6*85, od «a kil. for. 6*85—6.90.
leAmon «30-8*40; proso 6*00—6-60
Pisnica; Srednje ponudb«. Popra*« vanj« mirneje kupol roservirani. Proda o sej« 15.000 m. stot. Csne vedno »talne. V drugih vrstah iita nalo pro®eta, V rama : lepo.
Praga. Nsratlnirani sladkor sadaoambar f. 11*75
januar f. 11.95.
Praga. Centrifugi novi, postavljen v Trst in i carino vred, odpoiiljatev precaj f, 28*25 -28.50 Nov. mare f. 28.50-28.75 Concassc za novambsr-marc «D*2* —•—. Četvorni sa novambsr 80 —, T glavah (sodih) za konce novembra 30*_
Havrs. Kava Santos jjood avarairo za dasaabar ti.—, za april 85.75 bolj«.
Hamburg. Santo* nood »»srajce za daaambai 71.10. m ur« «9.50, maj 68*25.
Dunajska boru 11.
las«
Držami dolg t papirju . . .
n »v srabru . . . Avstrijska renta v /lata . .
h v kronah . . Kreditne akcija ..... London 10 Lat.
Napoleoni.....
100 mark.....
100 italj. lir......
iBMBMHBM
daoambra
dansa	včeraj
100.10	10010
loo 05	100--
124*:»	1S4.40
88 15	•8*01
195 25	194 70
124.40	194*46
	t" 89
60 M	
4045	4« 4«
Trgovina,*)
Moka in otrobi. Moka. Kupčija je vedno ie mitična, dasi so cene slalne in dasi kaže tržiAče tendenco k podruženju, V najnižjih vrstah je nakoliko prometa, večinom za eksport; t« vrsti se držijo dobro, ker pričenja sedaj doba konsuma.
Odrski mlini imajo povprečno te-1« cpne : St. 0 od f. 11-70 do 12-40; it. 1 od f. 11 20 do 11 80; it. 2 od f. 10 70 do 1120; St. 3 od f. 1040 do 10-70, it. 4 od f. 10 10 do 10*40; it. 5 od f. 9-70 do 10 — ; it. 6 od f. 8 70 d<> 9-30 ; it 7 od f. 7 20 do 7-80 ; it. 8 od f. 5-70 do 6 40, kakor je že vrst.
Otrobi. Trži&če je stalno in nekoliko živahno. Stuckijev izdelek prodajal se je v partijah po f. 4'70 do 4 75 iz ladij v Trstu; iz druge roke prodajala se je ta marka po f. 4 90 do 4 95, stavljena v kupčev magasin. Marka A T je po f. 4-80, ruski izdelek po f. 4.50 do 4.60, lavantinski na drobno po f. 3.20 do 3.80 kvintal z vrečo vred. „Econo-mo* sahteva f. 4.30 proti oddaji od febru-varja 1895. naprej, ker sa december in ja-nuvar nima prav nič v zalogi. Trg se je zaključil stalen, tem bolj, ker ni priilo blaga is Ogersk*.
Drobni otrobi. Zsnemarjeni. Le-vantinski so po f. 3.75, tEconomovi* po f. 4 kvintal s vrečo vred.
Goved. Od 29. m. do 5. t. m, prodalo a« je v Trstu 541 volov in 48 krav klavne živine in sicer 11 volov iz Kranjske, 297 iz Hrvatske, — iz Istre, 298 is Dalmacije in 5 domačih. Plačevali so se : voli is Kranjske po f. 45-— do 46.—; voli is Hrvatske po f. 43.— do 44,— ; it Istre po f. —do —; is Dalmscije po f. 43 — do 44.— in domači po f. 45-— do 46 — ; domače krave po f. 44 — do 45'— in krave is Italije po f. —.— do —•— kvintal mrtve vage.
Seno in	Seno I. vrste prodajalo
■e ju v tem tednu po f. 3*50, II vr. po f. 2.50 slama I. vr. po f. 2'35. in II. vr. po f. 210 kvintal.
Surovo mnalo, jajca in kokoSi. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem trdnu v partijah od 20 do 30 kg, po 99 do 94 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1,04 do f. 1.08 in v part. od 30 dn 50 kg. po I.— do f. 1.04 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.06 do 1.08 kilogram.
Jajca na debelo po f. 370 do 4.—sto komadov,
K o k o i i po 1 gld. do 1*30 komad, pilčeta po f. 120 do f. 1-80 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.50 d(i^3-10 kvintal.	„R. M.*
*) To poročilo zaostalo je is sobotna itev. Ur.
pivovarne bratov
Relninghau« v Stelnfeidu
in
Gradtc
150
pri
A. DEJAKO, junior,
v Trstu, Via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant
FRIDERIK # SIEMENS
Dunaj.
Tomna c, k. prir. aparatov za razsvelljaro in kurjavo.
IX.a. Aheruti aate 20.
Najnovejša plinova svotiljkn za zunanjo razsvetljavo:
i oli
-i*
75 odstotkov cuneji, kakor oloktriike bočns svotiljk«,
a dnje njim jednako svetlobo. Nadalje za dvorane, delavnice, prodajalnice i. t. d starolzkuiene ventilujoće re-generativne plinov« svatiljke ter plinove avetlljke v steklu, katere se morejo rabiti povsodi in so primerne za vse slučaje. Uvedeno so po vsom svetu, MB Ceniki In provaćunl zastonj. H—
Glavni zastopnik za Trst: HENRIK WAGNER, Tia Carintia 4.
Uioroi zaatonj ln franko ž
asgpcjcoanjc sfanooanj,
kakor tudi cerkv&, šol, dvoran, prostorov itd.
je mogoča |p po
Sieuions-oviio za gas (plin) prirejenim pečini
M sn lahko tyr«jrju
brez oglja brfiz pepela, brez aaj, brez smradu, so najpvi-klađneje i najidraveje vsled razproatujoče se gorko te 2 Najboljigfcpeć kar se dostaje moči razgrejevanja ali trpežnonto. B^* Mnogo najboljših priznanj.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2
C. kr. prlv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. zaloga v tmtu pri tvrdki
Carl Grreinitz Neffen.

Lastnik politično druitvo ,Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urnduik : Julij llikota. — Tinkama Dolenc v Trstu.