iTURUSKA IMJiŽNiCA V CCUU 'Zascjjf-kZ »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni aued-nikr Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranja OB ZAKLJUČKU HLAZHOVANJA KRAJEVNEGA Paradi mladosti LETO Xlv. ŠT. 38 TRBOVLJE, 14. SEPTEMBRA 1961 ati DIN Kritično pisanfe - opora splošnim družbenim interesom O težavah, na katere naleti novinar, ko hoče kritično obdelati posamezne dogodke in pojave ▼ dražbi, bi labko napisali mnogo. V tem sestavku pa hočem opozoriti na nekatere od teh pojavov, zlasti na tiste, Id so taki, da je M» novinarjeva kritika na mestu hi v celoti točna, a je kljub temu napravila novinarjem precej težav. Sicer ne moremo reči, da pride do težav samo zaradi občutljivosti tistih, o katerih časnik kritično piše. Posredi ni niti bjro-kratični odpor na pripombe, ki. slede na določeno delo. Napačno bi namreč bilo, če bi novinarji reagirali na širino in demokratičnost zakonodaje, po kateri ima vsak državljan možnost, da zahteva pravno zaščito od javne kritike. To zategadelj, ker določen del teh težav izhaja rz narave in družbene funkcije časopisja in vloge, ki jo igra novinar kot družbeni delavec in ki sc izraža preko časopisja kot javne družbene tribune. V našem družbenem sistemu je namreč časopisje dolžno, da se oglaša na navade, postopke in pojave, ki niso v skladu z družbenimi interesi, in na vse tisto, kar na v skladu s težnjami najnaprednejših sil naše družbe. Zato je nujno potrebno, da vsako tako pisanje v časopisu sloni na konkretnih dejstvih. V svoji družbeni funkciji mora iti časopis Še dalje, in io spričo tega, ker se v vsaki družbi, in tako tudi naši. Porajajo pojavi, na katere mora Zasopi« — kot javna tribuna — ob->t*ne reagirati, tudi tedaj, kadar ni toliko vzrokov, da bi bili povod na pravno preganjanje in razpravo. Novinar mora včasih reagirati na kak dogodek tndi s stališča razpoloženja sredine. In to takrat, kadar se sredina ne strinja s postopki in delom nekoga. Taki postopki pa so lahko tudi tedaj, kadar ravnanje nekoga ni v skladu z zakonskimi določbami. Zaradi tega pri nas ni primerov, da bi bil nekdo zaradi konstruktivne In družbeno opravičljive kritike sodno kaznovan, čeprav se to le še zgodi, kar je povsem v nasprotja z našim družbenim hotenjem, da se posamezni prispevki novinarja o določenih organih družbenega in političnega življe- nja obravnavajo z ozkim stičnim in neredko tudi osebnim gledanjem, ki pa cesto družbeno ni opravičljivo. Medtem je pa v mentaliteti nekaterih ljudi, ki zavzemajo proti javni kritiki tako stališče kot tisti, ki bi dejal: — Ni problem, ker se prepiramo doma, ampak zato, ker ve za to vsa vas! Po mišljenju ieh ljudi je krivec tisti, ki je v vasi povedal o prepiru, in ne tisti, ki so se sprli. Sicer je to absurd, vendar žal resnica, zaradi katere pride silno pogosto po krivici do kritike pisanja časopisov in do dela novinarja. Nihče ne bi imel nič proti, če bi tako spotikanje sledilo kdaj ta- krat, če bi bilo posredi zgolj tako imenovano kritikastrstvo. Toda v primerih, kjer novinar kot družbeni delavec obračunava nekatere pojave, šiba delo nekaterih, graja siahe navade, se to ne hi smelo zgoditi. Časopisje je javna tribuna - je, če smo odkriti: vest človeštva — zato je njegova naloga, da graja vse, kar ni prav, in tar ni v skladu z interesi in hotenjem družbe. Prav zaradi take miselnosti nekaterih, ki se spotikajo ob kritike v časopisju, je treba kritično pisanje o vsem, kar ni prav, še naprej razvijati kot močno oporo splošnim družbenim interesom. Marijan Lipovšek V Radečah so v soboto popoldne V—.eli osrednjo slovesnost deset- • 'vnega praznovanja krajevnega praznika. Tega slavja sta se udeležil a kot gosta tudi tov. Mirna Zupančič, ljudski poslanec, in .ione Zupančič, predsednik občine Vič. Začetek slovesnosti je bil ob uri' z nastop cm godbe na jh-sia, ki je pripravila promenadni ::ccrt, istočasno pa je bila v v.storih hotela slavnostna seja • 1-0 Hrastnik. Po slavnostni seji je govoril o pomenu krajevnega praznika Radeče predsednik občine, tovariš Stane Brečko. Ob 18. uri je bila v Radečah velika parada mladosti, ki je zajela vse družabno in društveno Svijenje v kraju in okolici in s posebnim poudarkom na družbeno aktivnost mladine. Na zborovanju, id se je začelo po prihodu udeležencev parade im ostalega prebivalstva na trgu pred tribuno, je govoril sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, tovariš Janez Zahrastnik, ki je poudaril, da zdaj po 18 letih osvoboditve lahko tudi v Radečah ugotovimo izredno nagel gospodarska razvoj. Po krajšem nagovoru predsednika ObLO Hrastnik, ki je spregovoril zbranim za tovarišem sekretarjem, je mladina objavila rezultate tromesečnega tekmovanja mladinskih aktivov v okviru krajevnega komiteja LMS Radeče. Prvo mesto je dosegel aktiv Papirnice, drugo mesto mladina Zidanega mosta, tretje mesto mladina Radeč. Vsi trije nagrajeni aktivi so odstopili svoje nagrade aktivom, katerim so te nagrade potrebne za delovanje. Tako so bili deležni podeljenih nagrad kot Bodimo samokritični in delavni Kmalu bo zaključeno tretje četrtletje letošnjega leta, razpravljamo pa še o drugem četrtletju — o polletni izpolnitvi družbenega plana. Očitno je, da dobivamo za javnost podatke o gospodarjenju nekoliko pozno. Občine ne pritožujejo, da jim podjetja dostavljajo — v določenih primerih — iskane podatke za analizo dogajanja v komuni s precejšnjo mero malomarnosti. Naknadno iskanih podatkov nekatera podjetja sploh niso dostavila občini in prav tako ne problematike poslovanja. Ker pa je komuna kot celota, zdaj bolj kot kdaj prej, zaimtareairana na uspehu poslovanja gospodarskih ZA DAN REPUBLIKE OTVORITEV NOVIH TOVARNIŠKIH OBJEKTOV Izvršili so že letni plan Dela na izgradnji nove Tovarne elektroporceiana na Izlakah nad Zagorjem kar lepo napredujejo. Vse kaže, da bodo novo tovarno odprli že za letošnji 29. november, na kar se delovni kolektiv podjetja že sedaj temeljito pripravka. V sredo 6. septembra t. 1. je kolektiv tovarne že izpolnil letošnji Proizvodni plan, ki je bil za 20% večji kot lanski. Izvršitev plana tri mesece pred r»kom je velik delovni uspeh in Sergej Vošnjak predaval v Litiji in Šmartnem Cl»n CK ZKS, tovariš Sergej v°šnjak, je v Litiji in v Smart-"rin govoril o Beograjski kemfe-reivci izvenblokovskih držav In '"'dnarodnlh problemih. Predavaje. ki sta btil v ponedeljek v '■'ti.fi in v torek v Šmartnem, je Pripravila litijska delavska imi-»etva. (ma) je kolektiv tovarne na Izlakah prvi izmed kolektivov v Zasavju na tem področju. Kljub temu, da so se v tovarni v letošnjem letu borili s težavami zaradi pomanj-‘ kanja primernih prostorov, jim je izpolnitev letošnje naloge uspela in sedaj že teče proizvodnja za leto 1962. Nov izdelek trboveljske Tovarne zidakov Tovarna zidakov iz Trbovelj bo iz elektroliltnskega pepela začela izdelovati mimo že obstoječih proizvodov še kvadre za rudnike. Vsekakor bodo ta izdelek veliko lažje plasirali, ker ga potrebuje v velikih množinah rudnik, in s tem bo tovarna hkrati povečala svojo zmogljivost. Kapaciteta tovarne, ki je začela poskusno obratovati februarja letos, je 22 milijonov zidakov normalnega formata. Doslej je znašala proizvodnja le 2,5 milijona zarodi zastoj« v prodaji. ek organizacij, je potrebno omogočili spoznavanje dogajanja v gospodarstvu vedno z najnovejšimi podatki vsakemu državljanu in ne le občini In proizvajalcu. Le sposobnost podjetij, statistične službe in bank, da nam vedno lahko posredujejo najnovejše stanje v gospodarstvu komune, bo omogočila smiselno razpravljanje o teh vprašanjih na konferencah, zborih, zasedanjih ljudskega odbora in navsezadnje na množičnih sestankih Socialistične zveze in volivcev. Menim, da je takšen uvod, potreben k ugotovitvi, da so v marsikateri gospodarski organizaciji noDravilno reagirali na nov sistem delitve dohodka. Nešteti predstavniki podjetij so na raznih javnih tribunah prav pesimistično govorili o novostih v gospodarstvu. ne da bi imeli za svoja izražena mnenja trdno osnovo v gospodarskih analizah. Res je, da takšne razprave niso bistveno vplivale na uvedbo novih gospodarskih predpisov, so pa imele določen vpliv na razpoloženje, ki je bilo zaradi tega bolj mlačno, kot je bilo to potrebno. To gotovo ni pozitivno vplivalo na dvig storilnosti in proizvodnje. Ob takšnem razpravljanju smo nehote dobili vtis, da gre za »preventivno razpravljanje«, za pesimizem, ki bi naj opravičeval v primeru slabih rezultatov gospodarjenja in dopuščal pretirano pohvalo takrat, ko se bodo pokazali dobri ali celo prav dobri rezultati. Pesimizem je torej lahko tudi špekulacij« rn ne le izraz očitnega vznemirjenja. Takšen pomislek morda ni pov-vsem upravičen, vsekakor pa nikakor ne povsod. Da pa so podobne tendence že ustoličene v življenju, nam dokazuje povsem enaka špekulativna težnja pri sprejemanju proizvodnih planov podjetij. Občinski ljudski odbori ponovno ugotavljajo, da nekatera podjetja skušajo storiti, kar je največ mo- lipi goče za to, da bi si zagotovila čim nižji plan proizvodnje in s tem zveneč indeks prekoračitve plana v letni realizaciji. Takšen način obravnavanja planiranja ima očitne značilnosti administrativnega sistema, ki danes že dolgo več ni živ in naj ne bi bil živ v nobenem podjetju. Izpolnitev letošnjih polletnih proizvodnih planov, pa naj so v procentih še toliko preseženi, nam ne prinese takšnega zadovoljstva, kakršnega bi lahko pričako-vali po tolikih razgovorih na vseh Občinskih forumih, konferencah in posvetovanjih. To se zrcali v ugotovitvi, da so bili ukrepi za povečanje proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov v posameznih podjetjih sicer že sprejeti, vendar pa vidnejših rezultatov do sedaj še ni bilo. Trditev, da bodo rezultati za gotovo* vidni v devetmesečni realizaciji družbenega plana, lahko sprejmemo kot gotovost, lahko pa tudi zgolj kot pobožne želje. Sele tedaj, ko bomo lahko prepričani o tem, da v nobenem podjetju ni več tovariša, ki v sebi skriva misel: ».Jutri bo prišel spet nov ukrep, ki nas bo rešil bremena sedanjih predpisov, le mimo kri ohranimo,« bomo lahko povsem zadovoljni. Zaključimo1 torej kar z mislijo, k! io vsebuje ena izmed analiz o polletni resliž-cif; družbar.pga fUana občine: Im nem bo v srcu zapisana vloga krrv me v .današnjem sistemu, v katerem poudari« nov sistem delitve dohodka predvsem kakovostne spremembe v uspehu poslovanj« gospodarskih organizacij, potem se bomo predali zares samo ustvarjanju in bomo uspešni in vsi zadovoljni — brez pridržkov. Zaključek: ni prostora za zadovoljstvo nad doseženimi uspehi, kajti niso še izkoriščene vse možnosti. Bodimo predvsem samokritični in delavni. daril od nagrajenih aktivov mladina Jelovo, Vrhovo In Svibno. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so proglasili tudi udarnike mladinske delovne brigade. Tej) je bilo 28, večje število brigadirjev pa je bilo pohvaljenih. Manjšo slovesnost je imela nato mladinsko delovna brigad« v dvorani hotela. V dvorani TVD Partizana ; Rodeče pa so ribiči ribiške dru-, Sine Radeče priredili slovesnost j z razvitjem društvene zastave, katere sc je udeležil tudi predstavnik ribiške zveze Slovenije, tovariš Dušan Bravničar. Na zborovanju v Radečah se je zbralo okoli 2 tisoč prebivalcev, udeleženci parade mladosti pa so izpolnili prostor pred tribun« z mnogimi zastavami, Iti so jih nosili v sprevodu. or Seminarji za člane svetov ObLO V prvi polovici oktobra bodo v Hrastniku pripravili nekajdnevni seminar za člane svetov ljudskega odbora- Seminar bo pripravljen na osnovi programa lanskoletnih očmi nar je v te vrste, vendar bo posvečena večja pozornost mam, s katerimi se srečujejo v svetih. Seminarji za člane Z9C Pretekli teden je bik* v Ulov ljah šest seminarjev za člane komitejev ju sekretariatov osnovnih organizacij ZK, katerim je prisostvovalo okrog 200 članov. Obravnavali so naslednjo tematiko: novi gospodarski sistem In razdeljevanje osebnih dohodkov, kar je zajemalo tale področja: osnove gospodarskega sistema, delitev dohodka gospodarskih organizacij in naloge članov Zveze komunistov pr; uveljavljanju sistema deli.vi belka. Seminarje je organiziral občinski komite ZK Trbovlje ot> sodelovanju krajevne delavske univerze. T. Zbori v~:?vcav v Hrastniku Od' 1. do 5. oktobra t. 1. bod* sklicali zbore volivcev v hrastni-ški občini. Na njih bo na dnevnem redu poročilo o delu šolskih odborov, v centrih pa bodo podali tudi poročilo o delu stanovanjski! skupnosti, medtem ko bodo ne vfjsjh razpravljali o zadružništvu. Na zborih volivcev bodo obravnavali tudi vprašanja, ki jih bodo dali na dnevni red krajevni odbori. -nk Dro^e novih proizvodov STT Na mednarodnem sejmu gradbeništva, ki bo v Ljubljani v začetku oktobra, bo sodelovala tudi Strojna tovarna iz Trbovelj. Na tem sejmu bo STT razstavila dva svoja nova proizvoda, in to čeljustni udarni drobilec in novo sito za gradbeništvo. POTREBNO JE PROUČITI PROBLEMATIKO MANJŠIH PODJETIJ Polletna realizacija družbenega piana Je zadovoljiva Na minuli seji obeh zborov ObLO Trbovlje so dali v razpravi poudarek zlasti proučevanju polletne realizacije planov. Kljub prehodu na nov gospodarski sistem je zagotovljena 100-odstot-na izpolnitev predvidenih gospodarskih nalog po planu. Celotni dohodek je bil v primerjavi s pianom dosežem z 49,4 odstotka, v primerjavi z lansko polletno realizacijo pa s 108,7 odstotka. Zaradi zastojev v investicijski dejavnosti in zaradi povečanih nalog (STT, Rudnik, Elektrarna) celoten dohodek le ne presega predvidenega. Povečanje materialnih stroškov in amortizacije sta vplivala, da je bil narodni dohodek dosežen v primerjavi s planom le z 48,9 odstotka. Osebni d oh oti ki ne dosegajo predvidenih, pač pa presegajo lanskoletne v istem razdobju. V trboveljski občini je zelo problematično stanje kupcev in dobavite- ljev. Skoraj tretjina dosežene realizacije je vezama v kupcih, j kar je tudi vzrok, da podjetja dolgujejo dragim nad po!drugo milijardo dinarjev. Nadalje so ugotovili, da se je zaposlenost glede na plan znižala za 3 odstotke. Padec v zaposlenost! je opaziti zlasti v gradbeni dejavnosti, kar je vsekakor vplivalo tudi na produktivnost, ki se je v primerjavi z lanskoletnim istim obdobjem povečala za 7 do 8 odstotkov. V razpravi o osemmesečni realizaciji gospodarskega plana so ugotovili, da se je situacija glede na realizacijo v prvem polletju občutno zboljšala. Tako je bil plan fizične proizvodnje presežen za 2 odstotka, število zaposlenih se je pa povečalo za 3 odstotke. Produktivnost je ostala na nivoju prvega polletja, oziroma sc je celo povečala za 1 odstotek nad planiramo. Kritično stanje je pa vedno že pri obratnih sredstvih, zalogah in investicijah. Cc ocenjujemo situacijo, da je celotno gospodarstvo preseglo planirano proizvodnjo v mesecu avgustu, jc kljub temu še precej gospodarskih organizacij, ki plana niso dosegle in bodo morale vložit: mnogo truda v delo v prihodnjih mesecih, da bodo dosegle planirano proizvodnjo. Splošna problematika gospodarskega razvoja je ostala približno enaka tndi v mesecu avgustu. V nadaljnji razpravi so odborniki ugotovili, da povečanje osebnega standarda ni v skladu glede na realizirano proizvodnjo In da je še vedno preyelika razlika med najnlfjimi in najvišjimi osebnimi dohodki, kar bi bilo treba na določen način popraviti. Ugotoviti so tudi, da je treba iskati vzroke, zaradi katerih so št’ povečale zaloge v industriji v primerjavi z lanskim obdobjem za 16 cdriot-(Nadalievanje na 2. str.) & * " !f% OBRAZI ' I KB ' ’ • l|llll|linil!llill!IIHIiWillHnii!ll!l!ll!!IIIIIIIHlHi!!:"IIIHllllllimilllllllllllHimillllllltllfflllllllHI!:i:il.1B>lllll)lllllin!IIIIIWillli 1I1IIH variš, sicer sem vam te podatke 9 povedal, ielel bi pa vendar, pre- j§ den jih objavite, da' sc enkrat pri- E V’ čas najde odgovorni tovariš mi nula, dve za pogovor s teboj. »Kaj bi radii* vpraša. Ko ms ;; povem pomen svojega odgovori: »Aha, toda Je Ji a*£Jp. #V**/** _ X v , '■&>1 .* y£jm k k ■ • o tem verjetno nc bi kazalo pisati, ker nimamo izdelanih vseh analiz« ali »še nismo razpravljali nas*. pri j ''n; končujejo z deti na letošnjem odseku nove Zirsavafce ceste od Zagorja do Renk pripadniki naše v ^“»lovanakc ljudske armade. Kar krepko so morali poprijeti za delo, d* so izkopali, premeta« in okrog IM tisoč kubičnih metrov materiala. Zdaj je v skale la kamenje oti Savi že tida nova pot, let bo odprla lilsrjg okno v Mti PBJflUl < KRAMLJANJE g v ustaljena praksa: treba bn Ali pa: ‘Veste, saj bi vam radi y čakati nekaj časa. Sicer so na dali na voljo vse podatke, pa jih i razpolago fotelji (le malokje so ne moremo — saj razumetei Pa ~ navadni stoli), udobni za čakanje, tudi sicer — konkurenčno podjet-1 In če ti medtem postrežejo še s je, na občini ali kje drugje bi »turško* — koliko oboževalcev jc utegnili te podatke prebrati, kar jg našla ta navada! — čas mnogo pa za nas ne bi bilo najboljše . . .* H hitreje mine. Konec koncev le dobiš nekaj §j Pa čakanje, spet čakanje v pi- novic, ki bi bile vredne za obja-H sami, da bo odgovorni tovariš vo. Ko odgovorni tovariš konča s ganizacij in ustanov s tiskom. O podpisal kup pošte ali opravil pripovedovanjem, nekaj časa mol- enakopravne sodelovanju. s j »nujna* opravila. Sele čez či, potem pa pristavi: »Veste, to- Tako pa ... M. Lipovšek I prihoda, dete k meni, da pregledamo vaš § članek, da bo res vse v redu. Saj ji nas razumete, kainef* Da, razumemo, pa še kako! f§ Mar novinar ne odgovor ja 20/ svo- j je delo? Zakaj v podjetjih še ved- j no mislijo, da bi novinar moral j pisati vedno le tisto, kar bi njim bilo po volji, im zakaj so šla nekatera izmed njih v svo-i praksi j že teko daleč, da ne dobiš h obe-\ n:h podatkov, toda če jih že dobiš. 'ib zveš samo pri direktorju, tudi o vseh drugih zadevah, o I katerih r.i pristojen, da določa ali razpravlja direktor. Vse bolj govorimo o sodelovanju Še bolj bi pa morali govoriti tudi o sodelovanju gospodarskih organizacij, zavodov, društev, or- druga »m MNIMMIIflllt ie oni po sueiu UrANJA ZA RAZGOVORE - V Wa šteti dnevi do upo- “ nikov in skupin, vključnioč v ta carskih prevratnikov. maršal in zapiranjem sindikalnih vodi- kojjtvc Gouiart tudi ni povedal odpor tudi tiste Iz inozemstva. Otilio Denis je v teh dneh govo- teljev in študentov. Spričo opa- njjieKjM.j kaj bo napravil po za- Porazlia me Je reaketja. zato od- ril :»Voj«ka, mornarica in vojno dauja gospodarske dejavnosti Je Domnevajo, da utegne stopanj in nimam namena, da letalstvo so združeni na straži bila skrajna desnica prisiljena bi se kdaj vrnil.« miru v državi. Združeni čakamo popustiti, zlasti ker se je obroč Politično rovarjenje desnice težave, do katerih bo prišlo v držav, ki so podpirale ustavna proti vedno bolj .samostojnejši deželi.« Maršala Denisa smatra- načela, širil. Vojska »e Je umak-brazilski zunanji in notranji jo za skrajno desničarsko nsmer- nlla na Izhodiščne položaje, politiki, ki jo Je zagovarjal pred- Jenega politika, Id se ogreva za Na ta n«čin je bila odstranje- od Kongresa zahtevati, da razpiše referendum, v katerem bi se državljani izjasnili za ali proti ustavnim spremembam. 7. Tom »/rj (Nadaljevanje s 1. str.) kov, predvsem pa v spremenjenem načinu proizvodnje v nekaterih podjetjih, ter v občutnem zastoju prodaje nekaterih proiz-vodov. Odborniki so sprejeli v nasled-njem navedena priporočila za obrt in industrijo: Da ObLO priporoči vsem gospodarskim organizacijam, da povečajo napore za dosego postavljenih nalog in da jih po možnosti tudi predčasno izpolnijo: občin-kemu ljudskemu odboru se prav lako predlaga imenovanje komisije, ki hi ugotovila stanje in perspektivo razvoja obrtnih podjetij: sprejeli so tudi priporočilo 'vela za blagovni premet, da naj Trgovsko podjetje »Prvi Junij- 'e nadalje utrjuje sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah p<> rafetu rovcčnnja premeta ter zniževanja stroškov, da bi na osni teh rezultatov lahko siste-mol-no zniževalo maloprodajne cene. Glede ni zelo slabo stanje nekaterih stanovanjskih hiš in na to. da 25 hišnih svetov ne more s stanarinami kriti Izdatkov za najnujnejša popravila na hišah. so sprejeli sklep o posojilu 5 milijonov dinarjev iz občinskega stanovanjskega sklada. Zavrnili so pa prošnjo o prepustitvi pavšalnega prispevka iz. dohodka za leto 1981 za poslovni sklad podjetja »Slaščičarna«. Nato so v razpravi razpravljali še o nekaterih imenovanjih, o poroštvenih izjavah ter preučili poročilo Komunalne banke o stopnji tarife, po kateri bo zaračunavala provizijo od skladov. ek šiiniiKnimHimmtmiiHnunmuiiiuiKini iimmnmunutmiHi m n< mPHi*:t; liiutmiafiiHRimtnintmtuttt mraiMiRitniinniiiraiHnn PRIPRAVLJEN JE NAČRT ZVEZNEGA ZAKONA 0 urbanističnih in regionalnih načrtih Te dni je bilo končano delo v zvezi z izdelavo načrta novega zakona o urban isti enih in regionalnih načrtih. Nov zakon je rezultat dosedanjih izkušenj v razvoju naših komun, posebno pa še v ureditvah naselij. Sicer je ugotovljeno, da v nekaterih naših republikah (v Makedoniji. Sloveniji ter Bosni }n Hercegovini) že imajo republiške zakone n« tem področju. 7. a to je bilo treba delo okrog izdelave predmetnega zveznega zakona urediti tako. da zvezni zakon r svojimi določbami ne bi omejeval pobud posameznih republik in komun. DEMOKRATIZACIJA URBANIZMA Eno izmed osnovnih določil novega zveznega zakona pravi, da ie treba sprejemati regionalne načrte. tako za večja področja, kfl- V TEKU SO PRIPRAVE NA kor tudi za manjša, ter za posamezne stanovanjske in krajevne skupnosti v sodelovanju z najširšim krogom državljanov. Komune bodo dolžne, da državljanom dajo na vpogled urbanistične načrte kakor tudi vsako spremembo teh načrtov. Sele potem bo lahko prisebna strokovna komisija izdelala predloge urbanističnih načrtov, o katerih bodo potem razpravljali in glasovali odborniki občinskih ljudskih odborov. V njihovo pristojnost p« bo potem spadala tudi vsaka, tudi manjša sprememba urbanističnih načrtov. Potem ko bodo komune detajlne jo izdelale načrte, teko glede razvoja industrije, vrste tovarn in podjetij, vrste naselij, stanovanjskih skupnosti, celega mesta in vsega področja občine, moreio seznaniti z njim državljane, da bo- Letne konference organizacij Ljudske mladine V vseh mladine 1 organizacijah Ljudske Zasavju so že pričeli s pripravami na letne konference. Od temeljitih in pravočasnih priprav jc namreč odvisen uspeh letnih konferenc. Čeprav so letne mladinske konference že prerasle v tradicionalni pregled enoletnega dela mladih, bodo le-te letos dobile zaradi dveh ferenc organizacij Ljudske mla- pomemhnih dogodkov povsem novo obeležje in večji značaj kakor pretekla leta. Predvsem bodo letošnje letne konference organizacij Ljudske mladinr pred republiškim kongresom. ki bo v januarju 1962. leta v Kranju. Na vsebini letnih kon- Urediti ceste od Litiie do Ljubljane I Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Litiji Je predsednik Stane Pungerčar poročal o poteku letošnjih del pri gradnji nove Zasavske ceste. Odborniki šo pohvalili prizadevnost pripadnikov JLA — graditeljev Zasavske ceste, ki bodo s svojim nesebičnim delom omogočili, da bo dobilo prebivalstvo Zasavja novo cestno magistralo. V razpravi pa so odborniki Občinskega ljudskega odbora IJ lija poudarili, da je treba zdaj skrbeti, da se čimprej jtačne z rekonstrukcijo ceste na odseku od Litije do Ljubljane. Tako so predlagali, naj bi se najprej rekonstruiral in asfaltiral odsek ceste od Litije do Spodnjega Loga, za kar ne bi bilo treba znatnejših sredstev. Hkrati Za čas rd 15. do 21. septembra Od 20. do 23. bo pretržno lepo vreme. V ostalem pa bo nestalno vreme s pogostimi padavinami. Dr. V. M. -Zasavski leilnlk-, glasilo 3ZDL Lilija. Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski lisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-116. -Letna naročata« m p* tmtmAma 1 emt+steU 7*4 sufkpureov dim. NAČRTI ZA NOV TRBOVELJSKI VODOVOD SO V IZDELAVI Spričo okoliščine, da je trboveljsko vodovodno omrežje že zastarelo in danes več ne ustreza krajevnim potrebam ter ne more zadovoljiti številnih potrošnikov vode, je Vodovodna skupnost v Trbovljah sklenila, da je nujno Potrebno obnoviti in rekonstruirati celotno vodovodno omrežje. Vsa dosedanja dela, ki jih je opravila na tem objektu vodovodna skupnost, so bila več ali manj !e začasna. Onemogočeno je namreč smotrno urejevanje vodovodnega omrežja, ker za velike ore-dele trboveljskih načrtov snloh ni nobenih vodovodnih načrtov. Skoraj več kot trideset let so se obešale najrazličnejše vodne instalacije na glavno ali pa na stransko vodovodno omrežje brez vsakršnih načrtov. Mnogo privatnikov, tako tudi nekatera celotna nseeDa kra-ia. ie na vodovodno omrežje priključeno tako rekoč na -črno« oziroma ni poznana točna lega teh revj. Ravno zaradi tega, ker manjkajo načrti o tem, je silno težko Popravljati to. že nad tri decei^ie staro vodovodno omrežje. Da bi bile pa vse te težave še Večje, je treba vzeti še v obzir, da je velik del vodovodnega omrežja položen v kislo zemljo, kj kmalu razje vodovodne cevi, ali pa leži po tere-nih, ki so zaradi rudarjenja ali drugih vzrokov plazoviti, ki pogosto pretrgajo že tako slabo, obrabljeno omrežje. Pa tudi tisti deli omrežja, ki 60 zanje na razpolago ko da ni mogoče kriti vseh potreb po vodi, ki so v kraju zaradi porasta števila stanovalcev in gradnje velikega števila novih hiš zelo velike. Tako so stare, ozke cevi pred desetletji še zadostovale potrebam vseh potrošnikov, danes je pa pitna voda v Trbovljah zaradi naraščajoče industrije in prebivalstva v kraju eden izmed najbolj perečih problemov. Da bi se to nujno vprašanje trboveljske komune v doglednem času rešilo, je Vodovodna skupnost v Trbovljah sklenila pogodbo s Projektivnim podjetjem nizke gradnje v Ljubljani, da le-to projektira novo vodovodno omrežje. Ta gradnja naj bi potekala v dveh fazah, in sicer: prva faza bi bila rekonstrukcija vodovodnega omrežja, dru^a pa zajetje novih izvirkov, bodisi izvirke pod Ojstrico ali pa fHtriran!e savske vode. — Glede /na veliko večje finančne izdatke, ki bi nastali, če bi se- prestregla voda reke Save nad Za gori om (do tam je voda še relativno čista), in ker bi bilo treba vgraditi naprave za filtriranje in potem še močne črpalke z visokim pritiskom, se bo verjetno uresničila zamisel zajetja izvirkov pod Ojstrico, od koder bo mogoče dobiti gravitacijsko vodo. Celoten načrt, kai storiti v tem pogledu v Trbovljah, bo izkristaliziran do konca letošnjega leta, sama dela na novem vodovodu bo- hačrti, so nesmotrno grajeni, ta- do pa predvideno trajala 6—8 let. V OBČINI HRASTNIK SO OSEBNI DOHODKI ŠE VEDNO VEČJI OD STORILNOSTI Ne gre brez povečane storilnosti Polletni pregled gospodarjenja v hrastniški občini kaže, da je produktivnost porastla proti istem obdobju v lanskem letu za 15 odstotkov, da pa eo se osebni dohodki povečali za toliko, za kolikor se je dvignila realizacija Proizvodnje, torej za 17 odstotkov. To pomeni, da so se osebni dohodki povečali za 2 odstotka Več kot pa storilnost. Ob tem pa je pomembna ugotovitev, da je v povečani realizaciji zajet določen procent, podražitve, ki vpliva na relativno visoko izkazano storilnost, ki je računana na družbeni proizvod in število zaposlenih. Dejanska storilnost je torej le znatno nižja in razlika med Povečanjem osebnih dohodkov in storilnostjo še težja. — Kakšen vpliv ima to lahko na gospodarjenje v nekem podjetju, nam ilustrira primer Strojnega mizarstva v Hrastniku, ki izkazuje v polletju izgubo, ob tem pa je v tem °bdobju povečalo plače za 33 odstotkov. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Hrastniku je ®e v začetku leta opazil takšne nagibe pri gospodarskih organizacijah in je priporočal kar najejo prizadevanje za povečanje storilnosti. Tudi drugi forumi so poudarjali, da je upravičeno povečanje osebnih dohodkov predvsem na osnovi povečanja storilnosti. Kaže sicer, da bo tretje tromesečje letošnjega leta že izkazovalo uspehe na tem področju in še bolj loonec gospodarskega leta, vendar je potrebno opozarjati na nesorazmerja med storilnostjo in osebnimi dohodki še vedno z enako resnostjo in zaskrbljenostjo. V obrti hrasfcniške občine je letos porast osebnih dohodkov za 16 odstotkov večji od povečanja storilnosti. Gostinstvo je dobro poslovalo na osnovi znatnega zvišanja cen, predvsem Kolodvorska restavracija v zidanem mostu, s čimer eo omogočili zvišanje osebnih dohodkov za 25 odstotkov. Tudi v industriji so povečali osebne dohodke za 7 odstotkov nad možnosti, ki jih daje zvišanje storilnosti za 13 odstotkov in 4 odstotke nad realizacijo proizvodnje, ki se je povečala za 16 odstotkov. Očitno naraščajo osebni dohodki hitreje kot proizvodnja in storilnost. To je za gospodarje vsekakor tvegan korak, ki lahko pomeni znatne težave. Za ta velik projekt bo po predračunih potrebno 500 do 700 milijonov dinarjev. ek Visoka realizacija v Klavnici Dol Mesnica in klavnica Dol pri Hrastniku je v letošnjem polletju povečala realizacijo za 77 odstotkov, pri tem pa ni povečala števila zaposlenih, kar poudarja dvig delovne discipline in intenzivnosti dela v tem podjetju. or V Zagorju so pričeli z gradnjo novega stanovanjskega bloka Gradbeno podjetje v Zagorju je začelo te dni z deli na gradnji novega stanovanjskega bloka ob Cesti zmage v Zagorju. Investitor tega bloka je Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Zagorju. Računajo, da bodo stanovanja v novem bloku vseljiva v prvem polletju prihodnjega leta. (maj V novem šolskem letu prvi kosaki iz nove osnovne šole »Tončke Čečeve«, ki so jo zgradili v ItiMv]jtk na Plevčakovem hribu AKCIJA SANITARNE IN TRŽNE INŠPEKCIJE TER ZASAVSKEGA TEDNIKA Potrošnik, ali si zadovoljen? TRBOVLJE Nemalokrat smo slišali ogorčene pritožbe trboveljskih gospodinj, ki so šle na račun domačega podjetja za preskrbo s sadjem in zelenjavo, »Vitaminka«. Zanimalo nas je, koliko je to negodovanje upravičeno. Zato smo skupaj s sanitarno inšpekcijo obiskali vse trboveljske poslovalnice »Vita-minke«. Na Trgu Franca Fakina smo obiskali oziroma »mšpicirali« prvo prodajalno, številko 11. Takoj ko smo stopili v lokal, smo začuli godrnjanje in: »Toda, prosim vas, kakšna pa je solata, paradižnik? Ali mislite, da pobiramo denar na cesti?« — Kljub temu, da so gospodinje godrnjale, so vseeno kupile zelenjavo, kajti kosilo mora biti pravočasno na mizi. In šele ko se je naša inšpekcija predstavila, so gospodinje Zgornjih Trbovelj z upom v glasu začele grajati poslovanlico. Začel se je pregled. Ugotovitev: izložba neurejena, breskve in paradižnik močno nagnit, nesorti-rani, brez označbe vrste, korenje neoprano in uvelo ter se prodaja z blatom in dolgimi peclji; paprika izredno slaba in neoprana ter gnila in neužitna (toda kljub temu v prodaji) in celo prepredena s plesnijo; jabolka: zmešana vseli sort, ndklasificirana, čebula zelo slaba, na pol gnila. Ostali prehrambeni predmeti v redu. Problemi sadje in zelenjava, ki jo izloči prodajalka za odpad, čaka po ves teden na odvoz. Rezultat: močan smrad po gnitju, nadalje v lokalu ni tekoče vode. — Prodaja se tudi zelo slaba papri- ka, v prodaji je pa ni za vlaganje. Vse vrste jabolk, pomešane, imajo enotno ceno 40 din za kilogram in povrh vsega so skoraj neužitna. Iz poslovalnice smo odšli s poraznimi občutki. Čeprav ni bilo v načrtu, smo zavili v poslovalnico KZ Trbovlje in glej, — jabolka sortirana, obrana — zlata parme-na — in lepe, zrele slive, okusno sortirane in izbrane. Cena jabolk tu in v »Vitamimki« enaka — 40 dinarjev. Poslovalnica pri Dimniku, št. 10: Komaj pripeljano sadje in zelenjava iz skladišča nesortirano, na pol gnilo in umazano; gnile in nesortirane breskve, jabolka, ki ne bi smela biti v prodaji — 40 din za kilogram (,); slive zelo slabe kvalitete, ravno tako pripeljane iz skladišča, na ped gnila solata. In tu smo stehtali na ped gnilo solato. Rezultat: neočiščena 16, očiščena 12 dfcg (razlika?). — Značilno: okusno urejena izložba z nadvse lepim sadjem, ki pa ga žal, v prodajalni ni... Poslovalnica št. 6 v Koloniji 1. maj: Solata in paprika neprimerni za prodajo (pa vseeno je v prodaji: za rusko solato je še kar dobra!) cvetača, stara in plesniva, solata, celih 5 dkg odpadka (večinoma gre vse na tehtnico), breskve neužitne, kumarice neužitne (gre pa vseeno kar dobro), slive, pripeljane iz skladišča, 50 % gnilih; banane izredno slabe kakovosti; kislo zelje v neprimerni in nehigienski embalaži, ni paprike za vlaganje in paradižnika, sadje pa, kolikor ga je, vse obtolčeno, gnilo in nesortirano, toda z enotno ceno. Gozdarska služba v Zasavju Občinski ljudski odbori v Trbovljah. Hrastniku In Zagor-se ponašajo i močno razvito Industrijo in rudarstvom. Kmetijstvo in gozdarstvo ata pa ▼ teh ^člnah v manjšini in dajeta v fdnnerjavl z ostalimi goapodar-R«mi vejami le zelo malo narad-**•* dohodka. Podoben je položaj v teh ob-’nah tudi pri ustvarjanju lastnih *redstev iz prispevkov za pospe-fvanje gozdov v državljanski il*tnioi, ki se trošijo za rrpro-nkcijo In investicije v gozdar- «vu. lJ"edtem ko nrkalere občine v /|,,>ljan!,kem okraju ustvarjajo 7® 46, 60. pa tndl 86 milijonov yn gozdnega sklada, ga občine *60rJe, Trbovlje in Hrastnik ne _ VarISo skupno preko 38 miiijo-*pv. n *■ novim republiškim zakonom Oozdorih, ki je stopil v vel lavo julijem 1.1., se odpravila,io fi(,raJni gozdni skladi, formirajo °a občinski gozdni skladi. „ '!>,'<*ni sklad je pravna oseba. n»{*|V,i,lnJe *k,ad» P* temelji na n 'b družbene samouprave. sklad upravlja upravni ^bo. Č|nj*>redvideno bo pri vsaki ob-Prl oddelku za gospodarstvo »ki «Vl v veferatu za gozdarstvo - mn-razen kadra še eden a’l g0* Ri,'doken|ista, blagajnik, knii-a. In računovodja, torei trije Gi uslužbencev več kot do- ‘e<*nl skladi, ki bodo zbrali «o j" *'• milijonov din sredstev, n»„Sj ® v stanju tak anarat fi- izduike potrošili do J5 "/« ustvarjenih >a“Te'ne k* J*«® Je pa premislili, kako ‘Parat vzdrževala občina Hrastnik, ki naturi 12 din gozdnega sklada ter ht morala za kritje osebnih izdatkov uslužbencev gonilnega sklada in referata za gozdarstvo odvesti skoraj 48r% ustvarjenih sredstev; občina Trbovlje, M ustvari 8 milijonov din gozdnega sklada hi bi izdala za uslužbence gozdnega sklada In referata za gozdarstvo do 56 •/<» vplačanih prispevkov; ali občina Zagorje, ki Ima približno 18 milijonov din vplačil v gozdni sklad, za uslužbence gozdarskega referata in vodstvo gozdnega sklada bi pa porabila 36 •/, sredstev gozdnega sklada. Gozdni sklad je namenski. Prispevki od sečnje lesa v državljanski lastnini se morajo vračati nazaj gozdu. Nedopustno in pred j dražbo neodgovorno M pa bilo ka- ; kršno koli trošenje sredstev gozdnega sklada za vzdrževanje upravnega aparata iznad 26 % nstvarje-n'*i sredstev. Vič lažjega pa ne bi bilo kot uTrinovllev knjigovodskega een-Ira za gozdni sklad občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Štirje uslužbenci, ki bi največ bili potrebni. bi lahko z lahkoto opravljali administrativno in knjigovodsko službo za gozdni sklad, ločeno po občinskih odborih. Vsaka občina bi imela sredstva gozdnega sklada naložena na posebnem tekočem računu, imela bi svoj upravni odbor gozdnega sklada, ki bi razporejaj in delil ustvarjena sredstva, to je vplačila prispevkov od lesa, posekanega v državljanski lastnini na območju vsake občine, Za kritje osebnih in administrativnih Izdatkov bi občinski ljudski odbori dajali po prometu v odstotkih določene zneske v obliki dotacije tisti občini, U bi imela te uslužbence v službenem razmerju. Izvedljivo bi hilo nadalje, če prizadeti občinski ljudski odbori pooblaste gozdni obral pri kateri Izmed kmetijskih zadrug, da ta obrat vodi finančne posle za gozdni sklad, seveda strogo ločeno od svojega računovodstva. Z utrditvijo kmetijskih zadrug bo obračunavanje gozdnega sklada tn vsa služba s tem v zvezi itak prešla na samostojne gozdne obrate pri kmetijskih zadrugah. Da se pa v zasavskih občinah lahko ustanovi takšen gozdni obrat, je predvsem treba upoštevati rentabUitetni moment. Pri kmetijskih zadrugah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju so povsod formirani gozdni obrati, ki poslujejo v sestavu kmetijske- zadruge. Naloge teh gozdnih obratov »o, da s komercialnimi viški, ki izvirajo iz trgovine z lesom. krijejo pasivne kmetijske obrate, medtem ko se bo morala vsa dejavnost v gozdarstvu, vključujoč javno gozdarsko službo, kriti izključno iz sredstev okrajnega gozdnega sklada. Z ustanovitvijo občinskih gozdnih skladov bo kajpak treba spremeniti vlogo gozdnih skladov do gozdov, gozdnih posestnikov In do vprašanja vzdrževanja logarskega kadra, ki opravlja javno gozdarsko službo. Del ustvarjenih sredstev Iz trgovine z lesom bo moral gozdni obrat v obliki reprodukcije vračati nazaj gozdovom. Znaten del sredstev Iz dobička bo treba nameniti za investicije v gozdarstvu, zlasti za gradnjo potrebnih novih gozdnih cest. Nujno je pa, da se gozdni obrat opremi z modernimi mehaničnimi sredstvi, kot so to žage — moior-ke, mali vlačilci — goseničarji, traktorji in kamioni, valjarji In buldožerji. Lc ■ temi osnovnimi sredstvi bodo lahko konkurenčno posegali v investicijske nizke gradnje ter opravljali kooperacijo z gozdnimi posestniki. Nobeden od dosedanjih gozdnih obratov pa ni v stanju nakupiti si take moderne stroje in si namestiti potreben strokovni kader. Za združeni gozdni obrat bi pa bila to povsem uresničljiva zamisel. S 50 milijoni din letnega čistega dohodka, ki bi se ustvaril samo iz trgovine z lesom, bi sc lahko nakupila moderna mehanična sredstva, ki bi bila glede na veBk delovni obseg in širino gradenj dokaj dobro izkoriščena in tudi kmalu amortizirana. S 1. oktobrom 1.1. se prične nova sečnja za sezono 1961/62. Do lega časa si bodo občine vsekakor n.o-rale urediti gozdarsko službo v smisla novih predpisov. Zato ne bi bilo napak, če bi pristojni občinski organi občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje našli skupno pot in obliko za organizacijo gozdarske službe v zasavskih komunah, in io na način, ki bi za njihove prilike najbolj ustrezal, hil naj-prikladnejši in čimbolj ekonomičen. Jože K ra upa Doslej letovalo že 54 članov z družinami Strojno mizarstvo iz Trbovelj je v Poreča postavilo čedno vikend hišico z dvema sobama. V vsaki satu so po tri ležišča. Letos je od maja doslej letovalo tu že 54 članov kolektiva s svojimi družinami. Postavitev hišice in ceneno letovanje je organiziral sindikat z manjšo pomočjo podjetja. ek Poslovalnica pri Sušniku št. 1: Paprika neuporabna, prav tako breskve, slive, ki so ravno tako kot limone na pol gnile in plesnive, čebula, jabolka, hruške zanič, gnilo in neuporabno. Posebnost: iz skladišča se pripelje v eni gajbi: surovo maslo, sardine in še marsikaj drugega. Ugotovitev inšpckcijei Neupoštevanje JUS (jugoslovanskega standarda) in v precejšnji meri nemarnost in nezainteresiranost prodajalcev! — Prodajalci: Vse sadje in zelenjavo, ki ju dobimo iz skladišča, zaradi' prevelikega navala ne moremo očistiti, da o sortiranju sploh ne govorimo. — In predstavnik »Vitamin-ke«: Pravzaprav ni nobenega pomena opravičevati se. Vemo, da je marsikaj narobe. Toda sama volja nam ne more pomagati. — Vsak dan prebirata v centralnem skladišču dve delavki sadje in zelenjavo, toda vse hitro gnije. Problem bi se rešil, če bi bila že zgotovljema hladilnica. Vemo, da sadje in zelenjava nista klasifici-rana, toda tu je v veliki mori krivda tudi na proizvajalcih, od katerih odkupujemo. Oni ne sortirajo, mi pa ne moremo narediti črte nad nakupom, toda navajamo jih. da že sortirajo blago. Zaradi nepravilne embalaže in nesortiranja imamo velike izgube. Ker so artikli nepravilno embalirani, se med prevozom močno obtolčejo in kaj kmalu začnejo gniti. Za prebiranje pa nimamo zadostnega števila ljudi. Vsekakor drži, da so objektivne težave, ki do neke mere opravičujejo položaj, toda: potrošnik hoče imeti za svoj denar (upravičeno!) res kvaliteto in ne izmečkov ter gnilega in na po! pokvarjenega sadja ali zelenjave. — Vsekakor bi podjetje moralo skrbeti za boljši nakup in predvsem za nakup kvalitetnega sadja in zelenjave. Tako na primer tožijo, da ne gredo jabolka v promet; nesortirana, obtolčena in neokusna jabolka stanejo le 40 din — morda dobiš lepša, če si znanec e prodajalko, drugače pa: krapi ah ne — če ne boš kupil ti, bo kupil drugi. Glavno je: da gre vue v promet! Ugotovitve: neklasificirano že močno obtolčeno in gnilo blago; v večini lokalov ni tekoče vode; večinoma se prodaja vse, kar se potrošniku da; enotna cena za vse: za dobro (?) in slabo. Inšpektorji: Veliko dela bo treba. preden se bo to uredilo. Za objektivne težave, s katerimi se ubada podjetje — prav, toda subjektivne bo podjetje moralo odpraviti v najkrajšem času, kajti stanje je nevzdržljivo. Odslej bomo izvajali mnogo strožje sankcije. Že skoraj abnormalno stanje v poslovalnicah se mora odpraviti. V interesu samega kolektiva podjetja je, da čimprej uredi nakupno in prodajno mrežo. V veliki meri so krive in malomarne same prodajalke, zato bi bilo potrebno, da bi podjetje imelo internega inšpektorja, ki M visak dan pregledal prodajalne in pazil na kakovost blaga. Potrebno bi bilo prav tako, da bi podjetje sadje pakiralo v celofanske vrečke — prodajna cena ne bi bila občutno večja — ker bi na ta način ohranili blago pred kvarjenjem. In tudi same prodajalke bi morale v veliko večji meri čistiti blago — toda čemu bi ga, če se lahko proda? Zanimivo je tuda to. da je kljub povprečno izredno slabi kakovosti sadja in zelenjave, in da se gospodinje jeze. porastel promet v primerjavi z lanskim letom za celih 32 %. Razumljivo: potrošniki kupujejo tam, kjer je, pa čeprav e kvaliteto1 niso zadovoljni. Glede na večji promet bi se moral vsekakor poznati tudi efekt pri potrošnikih, toda tu je ravno narobe. V vseh prodajalnah »Vitamin-kc« je hilo nad polovico sadja in zelenjave gnilo oziroma neuporabno, toda oprostite bralci — v sili vrag muhe je — in tako tudi mi neužitno blago »Vrtaminke«. Seja sveta za komunalne in stanovanjske zadeve v Trbovljah V torek, 22. avgusta, je zasedal svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Trbovlje. Na dnevnem redu so bila številna vprašanj«, tako lokacije za zidanje stanovanjskih hiš, gradnje privatnih garaž, ureditev prostora za obračanje avtobusa v Gabrskem, razpravljali so pa tudi o prošnji Avtoprometa Celja o vzpostavitvi redne avtobusne proge Trbovlje—Hrastnik—Celje ter o kategorizaciji občinskih cest. Med drugim eo obravnavali tudi problematiko tistih hišnih svetov, ki niso kreditno sposobni in ki imajo stalne težave glede vzdrževanja hiš. Razpravljali so nadalje o tem, da bi za manj važne zadeeve, ki brc mene delo sveta, določili komisijo sveta, ki bi reševala ta vprašanja in bi nato podala poročilo svetu. V zadnjem času se je pojavilo vprašanje graditve privatnih garaž. Upoštevati se marajo lokacije graditve, ker ba se tako lah- Pločniki bodo pripravljeni za asfaltiranje Do letošnjega zagorskega občinskega praznika je bilo urejeno sodobno cestišče na Cesti 9. avgusta od doma TVD Partizan do Slač-nika. Zdaj pa delavci SGP »Slovenija ceste« iz Ljubljane urejujejo pločnike, betonirajo podlago m pripravljajo cestišče za asfaltiranje, |ma) ko določili gradbeni otooifši za gradnjo kolektivnih garaž. Glede vzpostavitve redne prage Trbovlje—Cel je je bdi svet mnenja, da ni potrebna, ker bo z nakupom novega avtobusa to progo vpostavilo Avtoprevozništve Trbovlje. Svet pa je priporočil Av-toprevozništvu Trbovlje, naj uredi vozni red voženj za Hrastnik teko, da bodo imeli. poteiki zvezo s celjskim avtobusom. » Občinski odbor RK Litija sodeluje z zdravstvenim osebjem Pred nekaj meseci je občinski odbor Rdečega križa v Litiji skupno z osebjem zdravstvenega doma v kraju izvedel uspešen tečaj prve pomoči na Vačah. Rezultati tega tečaja so pokazali občinskemu odboru RK potrebo, da se tudi v drugih krajih prirede podobni tečaji in seminarji. Tako namerava odbor RK organizirati tečaje za prvo pomoč v Gabrovki, na Dolah pri Litiji, v Kresnicah in še v nekaterih drugih vaseh. Tečajev se s posebnim zanimanjem udeležuje mladina, niso pa redki tudi starejši, ki obiskujejo te tečaje. Ponovni tečaji se bodo pričeli v jesenskem roku. PRED PRIČETKOM KULTURNOPROSVETNE SEZONE V SVOBODI TRBOVLJE II Za sodelovanje z vsemi V Gabrskem so Plani Socialistične zverc * prostovoljnim delom uredili prostor, kjer lahko obračajo avtobusi. Tamkajšnji prebivalci si pa zdaj želijo, da bi čim prej dobili redno avtobusno zvezo s Trbovljami, — Na sliki: avtobus v Gabrskem, ki prevaža rudarje na delo in z dela Z namenom, da bi bil program dela v sezoni 1961-62 čimbolj pisan in da bi se k izvajanju lega programa pritegnile najširše delovne množice, Je upravni odbor Svobode v Trbovljah II prejšnji leden sklical širši sestanek. Na posvet so bile povabljene vse šole, nadalje ustanove, sindikalne podružnice podjetij na območju delovanja Svobode II, krajevna organizacija SZDI, ler občinski komite LMS Trbovlje. Prav dobra udeležba vabljenih predstavnvikov je prinesla tudi koristne ideje in predloge za sc stavo novega delovnega programa prosvetnega društva, ki ga bo sprejel občni zbor društva konec I reč v celoti izvršen program Hlm-meseea. Zal se pa tega posveto- skega kluba hi literarnega krožka. USPEŠNO DELO OBRATNE AMBULANTE V KISOVCU Manj nezgod kakor lani S preventivnim ukrepom, z uvedbo usnjenih delovnih čevljev, se je število nezgod na prstih nog zmanjšalo od lanskih 76 na 5 v prvem letošnjem polletju. — Letos v prvih štirih mesecih le 195 nezgod. V prvem polletju let osti j epe leta so v obratni ambulanti zagorskega rudnika v Kisovcu opravili 6967 zdravniških pregledov, in sicer 2809 prvih pregledov in 4199 ponovnih pregledov’. V stacionarne zavode pa fto iz obratne ambulante v Kisovcu poslali 177 bolnikov. Ti podatki povedo, da vseh zaposlenih jamskega obrata v Kisovcu. Na višino odstotka bolnikov p« niso vplivali redni mesečni nadpregledi, saj ni bil izločen iz bolniškega staleža noben bolnik. Na višino odstotka bolnikov pa seveda vpilvr tudi število nezgod, saj jo bilo v prvem polletju letos 195 delovnih nesreč. Med poškodovanimi telemimi deli izstopajo poškodbe prstov' na rokah (52), poškodbe rok (44) in poškodbe nog (41) itd. Lani je bilo na prstih nog skupno 78 nesreč, v' letošnjem prvem polletju pa samo še pet. Na tako občutno so v tej ambulanti v precejšnji zmanjšanje števila poškodb prstov meri uspeli doseči ozdravljenje z | na nogah je vplivala uvedba ambulantnim zdravljenjem. usnjenih delovnih čevljev namesto Povprečno boluje mesečno 8 •/» gumijastih škornjev, kjer jih Je DELO STANOVANJSKE SKUPNOSTI V KISOVCU Precej težav Stanovanjska skupnost v Ki- izboljšali razsvetljavo v Kisovcu, prav tako želijo urediti v svojem kraju javno telefonsko govorilnico. Z ostalimi družbenimi organizacijami pa smatrajo za svojo največjo perspektivno nalogo zgraditev osnovne šole na Lokah — Kisovcu, ker šola ša vedno gostuje v gasilskem domu. kjer pa prostori seveda ne ustrezajo svojemu namenu. V okvira občine se sedaj gradijo tri šole. Ko bodo te zgrajene. bodo po izjavi organov ObLO začeli z gradnjo šole tudi tukaj.. Prav tako želijo v svojem sovcu nad Zagorjem je bila ustanovljena v lanskem januarju in je bil njen začetek bolj težak, ker dolgo ni imela niti svoje pisarne, prav tako so se porajale težave s hišnimi sveti, ker ni bilo aanje pravega razumevanja. Sčasoma se je pa položaj izboljšal. Člani hišnih svetov se namreč v začetku niso zavedali, da so sogoepodarji. S servisi so pričeli, a še do zdaj nimajo svoje delavnice, ki bi služila z,a izvršitev nujnih hišnih popravil. Na področju stanovanjsko skupnosti so nadalje številne hiše zelo stare — nekatere že čez 100 let — finančna sredstva za vzdrževanje poslopij in popravila pa so šibka, kajti stanarine so takih hišah majhne, popravil je pa mnogo. Aktivneje bo:lo morale začeti delati komisije. Mnogi se namreč še vedno ne zavedajo svojih družbenih funkcij in dolžnosti. Zelo važna je med drugim komisija za varstvo družin in otrok, kjer je treba .rešiti tudi vprašanje otroškega igrišča, ki pa ga zaradi velikih stroškov še niso mogli urediti, Pomanjkanje sredstev je največja ovira za delo. Zgrajena sta bila tudi dva mostova v vrednosti okrog 200 tisoč din, razna mala popravila so pa lani stala po hišnih svetih okrog 800 tisoč din. letošnja so pa tudi že dosegla polovico lanske vrednosti. Delo bi potekalo uspešneje, če bi imeli svoje prostore. Na rudniku so zaprosili za barako, a jim je bila prošnja odbita. V načrtu imajo, da bi s posre- I opozorili upravo -Velešltarja« o dovanjem stanovanjske skupnosti | tem aktualnem problemu, je bil pač bilo možno uvesti. Sicer je pa na znižanje števila delovnih nezgod v določeni meri vplivalo tud; preventivno delo te ambulante. Obratna ambulanta v Kisovcu je v prvih šestih mesecih letošnjega leta opravila tudi 1545 preventivnih pregledov, in sicer 1802 periodičnih pregledov In 183 pregledov prod sprejemam v službo, Tz teh podatkov je razvidno, da je bila preventivna dejavnost obratne ambulante v Kisovcu precejšnja. Sicer bi pa lahko bilo izboljšanje zdravstvenega stanja mnogo večje, če bi se vsi predlagani preventivni pregledi tako hitro in dosledno izvedli kot sklep, da se gumijasti delovni škornji zamenjajo z usnjenimi. Tako pa še vodno pogrešajo temeljitejšo esa-nacijo nekaterih zunanjih delovišč, ureditev prostorov za cdpo-eitek oziroma za rekreacijo in malico, psanacijo vseh čistilnih naprav (kopalnice, prhe), garderobe. postavitev pokritih lop Oziroma čakalnic ob avtobusnih postajah obroka. Poseben problem je pa vodovod. Zanimiva je prav tako ugotovitev, da je bilo ker 125 obolenj zgornjih dihal, 14 pljučnic, 48 primerov mišičnega revmatizma, 21 vanja niso udeležili prav tisti, ki bi morali prvi doprinesti svoj prispevek k delil In sodelovanju na kulturnoprosvetnem področju — to je krajevna organizacija Socialistične zveze in mladinska organizacija. 7e nov način dela v lanski zoni je rodil v Svobodi I{ dobre rezultate. Društvo je najtesneje sodelovalo s krajevno osemletko Ivana Cankarja in ostalimi, kar Aaif.voueisn rz opnqpods Q(«p af številnih novih sekcij in je pritegnilo stotine novih mladih elanov v vrste Svobode. Zgled pravega, tovariškega sodelovanji je dala prav osemletka Ivana Cankarja. Vsi ti mladi Svobodarji s« v pretekli sezoni delali v tambn-ra.škem zboru, v harmonikarskem zbora, v mladinskem pevskem zboru, v šahovski sekciji in lutkovni sekciji ter v filmskem klubu.- Mimo teh Je pa v Svobodi II uspešno deloval (udi mešani pevski zbor. zabavni ansambel »Veselih rudarjev«, lutkovna sekcija in klub. ki je razbil široko izobraževalno dejavnost v sodelovanju s trboveljsko Delavsko univerzo. V klubu Je bilo v teku leta zelo živahno. Povprečno ga je vsak mesec obiskalo ?0l)n Obiskovalcev, k! so gledali televizijske sporede, poslušali razna predavanja, sodelovali v razgovorih, prebirali Časnike !n revije (er igrali šah in še druge igre, — KlJnb tej živahnosti ca delo v klubu še ni bilo povem zadovoljivo. Ni bil nam- Zeio dobro Je pa delovala knjižnica, ki Je povečala svoj lond za 200 novih knjig. Sama razprava okrog bodočega delovnega programa društva je prinesla vrsto zdravih predlogov in se bo prihodnji program razvijal v znamenju priprav društva za praznovanje njegove desetletnice. Zelo vaino je, da so obljubili svoje sodelovanje prav vsi, od osemletke Ivana Cankarja do ekonomske srednje šole, glasbene šole, društva prijateljev mladine, avto-mot« društva, gasilskega društva in ostalih. V sezoni 1961-62 bo v društvu delovalo deset sekcij, in to mešani pevski zbor, mladinski pevski zbor. lutkovna sekcija, ansambel Veselih rudarjev, mladinski ta.m-buraški zbor, filmski klub, šahovska sekcija, dramska sekcija in klub. Mimo rednega programa, ki ga bodo izdelale posamenhe sekcije ta mesec na svojih občnih zborih. pa bodo dali velik poudarek klubskem« in družabnemu življenju v Svobodi. Redni večeri za žene bodo v bodoče vsak drugi nt četrti četrte* v mesecu. Vsak prvi četrtič k bo za člane društva prijateljev mladine in mladino družabni večer s kulturnim programom in plesom. Na osemletki Ivana Cankarja bodo ustanovili mladinski Hlnski klub. Upravni odbor društva *i je za- j dal za nalogo, da na novo oživi dramsko dejavnost in pripravi sezoni za uprizoritev vsaj 2 Igri V klubski izobraževalni dejavno sli bodo uvedti nove oblike deli tn to pod geslom: »Vi vprašujete mi odgovarjamo« vsak drugi me sec v sodelovanju z Delavsko utti verzo in ObLO Trbovlje eziromi z. izvoljenimi odborniki. »Razgovor ob sedmih« naj l»i bil enkra mesečno, večerne razprave o aktualnih vprašanjih za člane Svobode, Zvezo komuni.stcv, Socialistično zvezo, sindikate in LMS Vsak drugi četrtek bi bili Večeri za žene z zdravstvenimi, gospodinjskimi in ostalimi poljudnimi predavanji ali razgovori. V načrtu je tudi več razgovorov o filmih, glasbi in ostalem. Sam načrt izobraževalne dejavnosti v sezoni 1961-62 obsega 63 različnih prireditev s področja vseh vrst izobraževanja razen številnih predavanj na televiziji, nadalje ostale klubske prireditve in lutkovne predstave. Veliko pozornost bo društvo posvetilo še nadalje dobremu repertoarju v kinu Svobode Trbovlje II, družabnemu življenju članov Svobode ter sodelovanju in povezavi z ostalimi Svobodami, predvsem izven Trbovelj, tako na primer z bratsko Svobodo na Slovenskem Javorniku. Ves delovni program l>o pa v celoti mogoče izvršiti samo tedaj, če bodo vsi, ki so zato poklicani, pomagati in sodelovali, .tako da bo res dosežen cilj društva — KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE VSEM DELOVNIM LJUDEM! Stanc Šuštar TRIBUNA BRALCEV Medijske toplice — tokrat drugače! Tovariš urednik! — O turistično-gtistlnskem centru Medijske tc-pli- . , i ce na Izlakah nad Zagorjem le m t,pIesa bilo v zadnjem času že precej nm-isano. 1 Rad bi namreč opozoril na dve pomanjkljivosti, ki — kakor ee mi zdi — ne moreta biti v ča*t kolektivu tega tvr-Stično-goist,inskega podjetja. Prod dnevi sem pričel primerov nastopajoče- revme v j tjakaj v druibi še treh osat*. Na-koik:h (ishias) itd. Te navedbe rosili smo turško kavo. Ko smo jo kažejo, da gre pri obolenjih naj- dobili in začeli piti, smo lahko večkrat za prehladna obolenja ugotovili, da je bila kava slana. Z oziroma taka obolenja,,ki jih prehlad pajpešuje. Zato bi bilp nujno potrebno, da se vsi predlagani preventivni ukrepi čimprej iz vršo. kraju urediti vodovod, knnallza- Tedaj bi bili uspehi dela obratne _____________________________ oijo, urediti sodobnejši gostinski , aefbulante v Kisovcu prav gotovo ' gostiln« na Obrezi j i zaprta zato ,okal itd- 1 *e večji. (mn) sem »el na kosilo v Medijske top- mešanjem po skodelicah smo do- znali, da je bil sladkor pomčšan s soljo. Večkrat kosim v gostilni na Obreziji. Pred ča«om pa je bila Kruha bo odslej v Trbovljah dovolj Na pobudo sveta za blagovni promet je bilo minuli teden na ObLO Trbovlje posvetovanje proizvajalcev in distributerjev kruha. Posvetovanja ko ee udeležili predstavnik »Veležitarja« podružnice Trbovlje — Zagorje, predstavnik trgovinske zbornice ter predstavniki trgovske in gostinske mreže. Do sestanka je prišlo predvsem zaradi mnogih pritožb na tržno inšpekcijo, da v trboveljski občini skoraj vsak dan zmanjka kruha že v zgodnjih dopoldanskih urah, in ker je tudi sama tržna inšpekcija ugotovila, da so pritožbe popolnoma upravičene. ( Na opozorilo odgovornih organov iz ObLO, ki so pred časom Nov servis v Litiji Stanovanjska skupnost v Litiji se prizadevno zanima za 'potrebe svojih stanovalcev. Tako jc upravni odbor te ustanove sklenil, da s pomočjo gospodarskih organizacij v kraju uredi servis za ključavničarska, mizarska in druga hišna popravila. S tem bo zelo pomagal vsem stanovalcem, Zlasti v samem mestu, kjer so tak servis že močno pogrešali. Angažirati namerava več upokojenih strokovnih delavcev, ki so pripravljeni sprč-jeti delo v tem servisu. Zadnji čas razpravlja stanovanjska skupnost tudi o varstvu predšolskih in šolskih otrok. Za šolske otroke namerava urediti vprašanje varstva s pomočjo šolskega odbora osnovne Sole v Litiji, za predšolske otroke bo pa v kratkem urejeno ustrezno igrišče, prav tako nudi stanovanjska skupnost i-so pomoč otroškemu vrtcu v Litiji. Stanovanj,>kn skupnost navezuje vse bližje stike s starši, ki »o pripravljeni reševati začrtane na- Deljen delovni čas za tehnični sektor V Predilnici v Litiji so uvedli deljen delovni čas za tehnični sektor. Ta sektor dela zdaj ob dah tudi od 1«. do 18.30 ure, ob sobotah pa od 6. do 11. ure, bre« vmesnega polurnega počitka. loge, zlasti vprašanje otroškega varstva, ki jo oden izmed najbolj perečih problemov v kraju, l:er je precej družin, kjer s'a mož in žena zaposlena. sklican sestanek delovnega kolektiva. Razpravljali so o kvaliteti in količini kruha, »prejeli bo navodila za bodoče poslovanje ter sprejeli »klop, da bodo uredili vprašanje pomanjkanja kruha-Toda le dva dni po tem sestanku je dala akcija tržne inšpekcije porazne rezultate — v večini trboveljskih »poslovalnic, kjer prodajajo kruh, ga je ponovno zmanjkalo že do 11. tire dopoldne! Sklep sestanka se ni upošteval. V kolikor je po eni strani krivo podjetje »Veležitar«, da ni bilo kruha v zadostni količini, so ravno toliko, če ne morda še bolj, krivi nrfcateri poslovodje trgovskih pofttovn!nlr. ki niso hoteti naročati večjih količin kruha, boje-se, da ga ne bodo mogli prodati. Ravno tako »e Je mnogokrat pripetilo, d* Je zman jkalo kruha tudi v pekarnah pri Kocjanu in Vargi — zato ni opravičila. Da bi se sedanje nevšečnosti glede zadostnih količin kruha končno uredile, so na sestanku »prejeli sklep, da ae mora nakupovalna in prodajna mroža organizirati tako, da se popolnoma Izognejo temu neljubemu pojavu. Tako bodo odslej naročevale trgovine kar dvakrat na dan kruh, dopoldne in popoldne, enako tudi gostinci, to pa zaito, da bo lenih tudi svež. Prav tako se bo lahko odslej dobival tudi črni kruh, kar bo pa seveda odvisno od naročil samih prodajalcev kruha v raznih poslovalnicah. »Veležltar« p« je zagotovil, da bo tudi- izboljšal kvaliteto kruha, in če bo potrebno, bodo dobile poslovalnice v Trbovljah še en avtomobil za razvnžanje. Da bi pa v bodoče zagotovili ros kvaliteten kruh ter d« bi ga bilo dovolj, bo »Veležltar« zgradil do konca leta 1963 ali pa morda !«14 sodobno osrednlo pekarno, lei bo zadostovala z« potrebe celotnega Zasavja. ek lice. Ko sem naročil kosilo, mi je naitakarica rekla, naj grem to kosilo tja. kamor sicer hodim jrat. Po daljšem besedičenju, ki g« je izzvala natakarica, sem naposled le dobil kosilo. Mislim, da bi se prav lahko odpravile take malenkosti,- ki prav gotovo škodilo ug'"du turističnega gostišča n« Izlakah. Marijan Pire,, Zagorje Še enkrat: Tako pa nc gre! Tovariš »rednik! V 37. številki vašega časnika je J. 7. objavit v rubriki »Tribana bralcev« članek z naslovom »Tako pa ne gre«. N« omenjeni članek dajemo naslednje pojasnilo: lg. avgusta 1961 so člani Prodov oljnega gasilskega društva v Rklendroven črpali vodo za tovariš* A. B. Po končanem deiu «« zvečer pripeljali v gasilski dom motorko in cevi. Dve cevi sta liilf uporabljeni pri črpanju vode in »ta bili mokri, ostali dve p« sta bili suhi, gamo razvlečeni. Sieer pa so bile uporabljene »tare, aa gašenje požara neuporabne cevi. Ker je bilo že temno in v stolpu ni luči, je bilo domenjeno, da bo član PGD Zagorje. Ignac Majcen naslednji Sovi — v rudarskem naselju Toplice šolskega pohištva. V podjetju st prizadevajo kre~ i »vrijidto proizvodnjo v grupi rarniHieifa in šolskega pohištva. La nemoteno tehnično poslovanja ho pa potrefcmo zamenjati , trojni park, preskrbeti bo potrebno nekatera sodobne mizarske .'roje. Potrebno bi bilo dohiti tudi mehanizacijo In bnwilno »troje za orodjarno. Prav tako bo ;:otretmo tovarno opremiti s sodobnim notranjim trsruvporlom in mehanizirali nekatere faze dela. " i pogoje deta Je potrebno povesti susttnte-o l«j»a, ogrevalne in ; r.nilerne naiprnve. Da bi lahko povečali delovne proetore in zgrudili upravno poslopje, je podjetje že naročilo pri Incr' spcktivni program In v ničih P°' rtavili tudi nalogo povečati Pt0' izvod-njo z bel Mo mcheniv.ncljo. " Jasno je, da bedo marali vsi ni delovnega kolektiva vložiti v»c sile, da bojo lahko rešili vftn 7A' stavi'one halogo . e*4 Prtdoo Izpolnjujejo nfll°8e 7,e pred C avtom smo poročali, si je odbor osnovne orgari'7-8C L ZVVI Kisovec - I.okn v Za«^’ zastavil za letošnje leto oI> viir nje nekaj t lanov, za Pianfit'**,,. do pa organizirali Se izlet v ne partizanske ►saJe. O POLLETNEM POROČILU PODRUŽNICE OZSZ ZAGORJE BO RAZPRAVLJAL TUDI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V prvih 6 mesecih izgubljeno 8.384 delovnih dni zaradi nezgod Samoupravni organi in uprava Izvršilni odbor podružnice ec je podružnice Okrajnega zavoda za | pa sešel v prvem polletju sedem-KOciaino zavarovanje v Zagorju krat in sprejel šestdeset sklepov, so izdelali polletno poslovno po-1 priporočil in predlogov. Točilo o delu podružnice, o kate Tem bodo razpravljali tud; na seji občinskega LO, na plenumu občinskega odbora SZDL in ObSS Zagorje. Iz tega poročila povzemamo nekaj ugotovite\’, ki utegnejo zanimati tudi naše bralce. SOCIAI.NO in zdravstveno ZAVAROVANIH ZE «8,17 % DRŽAVLJANOV Statistični podatki pokazujejo-da je sedaj socialno in zdravstveno zavarovanih žs 08,47 V« državljanov. Pri tem pa niso upoštetl obrtniki, ki so včlanjeni pri Skladu za vzajemno pomoč obrtnikov. Sicer pa ni zavarovanih le 83 oseb (zavarovanih je pa 14.070). Ob tem naj še omenimo, da je od skupnega števila zavarovancev 03 15 Of aktivnih zavarovancev. 7,73 % osebnih upokojencev, Itd. USPEŠNO DELO ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA Zraven skupščine In izvršilnega Odbora delujeta pri podružnici OZSZ Zagorje še odbor za zdravstvo ter komisija za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov. Komisije HTZ pr delu podružnica nima, ker deluje ta komisii* pri zboru proizvajalcev ObLO Zagorje. Predsednik te komisije je pa član skupščine podružnice OZSZ. Komisija za zdravstvo se je v prvem polletju tega leta sešla dvakrat ’ in -sktroaj z zdravstvenimi delavci in družbenimi delavci razpravljala o zdravstvu-, o preventivi in o pavšalnem plačevanjai zdravstvenih uslug.' zraven tega Pa še o programu Zdravstvenega doma v Zagorju in o Obratni ambulanti v Kisovcu, o novem zakonu o zdravstvenem varstvu državi ja- V prvem letošnjem polletju ao zavarovanci zborovali v dveh kategorijah zavarovancev, namreč po liniji socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev ter no liniji zavarovanja kmečkih proizvajalcev. Kljub dobri pripravi pa zbori • zavarovancev niso tako uspeli kot zadnia ieta. Na zborih zavarovancev je bilo navzočih 83 % zavarovancev, pri upokojencih pa t7A % zavarovanem’. Zbor zavarovancev privatnega sektorja ni bil izveden. Na zborih zaverovancev so razpravljali o dosedanjem delu. o zdravstveni glužbi ip njeni problematiki, a kmetijskem zavarovanju in drugih vprašani ih. Na zborih zavarovancev — kmetijskih proizvajalcev — v Seno-?etth, Tfrni, ('enrient'"«, Kolovratil. Iztekati, Senfgo*ardu, Ravenski vesi in Podkumu so razpravljali o poročilu o poteku dosedanjega oetnovneva zdravstvenega zavarovania kmetov m n''ho-vlh družinskih članov, 'hkrati so se pa zavarovanci seznanili s finančnim stanjem svotega zavarovanja .in s predlogom za razširjeno zdravstven« zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. 310S2 IZGUBI JENIH DNIN ZARADI BOLEZNI TN NEZGOD V prvih letošnjih šestih mesecih je bilo na področju zagorske podružnice OZSZ izgubljeno 33.822 dnin zaradi bolezni in nezgod. Kljub temu. d« «e opravljajo nad-pregledi, je v zadnjih mesecih opaziti precejšen porast obolenj. Sicer je o tem že večkrat razpravljal izvršilni odbor, vendar ni. mogel sprejeti sklepa, ki bi lahko vplival na zmanjšanje števila iz- nov in o prosti izbiri zdravnika, padlih dnin, ker ima z novim za- konom vsak zavarovanec pravico do proste izbire zdravnika. , Pri tem velja omeniti, da je bilo v tem času 556 nezgod na delu, in sicer 551 lažjih. 101 huda in 14 smrtnih nesreč. Največ nezgod se pripeti v četrtj uri dela, med poškodbami pa prednjačijo poškodbe rok in nog. Zaradi nezgod so poškodovanci izgubili 8384 dnin. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je število nezgod nekoliko zmanjšalo. Vse bolj pa bi bilo treba razmišljati o tem. zakaj je največ nesreč na rokah in nogah, ko za to vendar obstajajo zaščitna sredstva, zekai se nadalje največ nesreč pripeti v četrti uri dela, ko je vmes obvezni 30-nvuutni oddih (če je med 3. In 4. uro dela) in zakaj se dogodi največ nesreč pri kvalificiranih delavcih., ki bi morali glede varnosti dela biti za zgled nekvalificiranim. Vsi ti momenti narekujejo, da bo treba problemom varnosti pri delu posvetiti še večjo pazljivost. Poudariti je sicer treba, da nov gospodarski sistem sicer vzpodbudno vpliva na povečanje storilnosti. zato bi bilo treba vzporedno s tem bolje organizirat^ službo HTZ. Ker je število bolezenskih in nezgodnih izostankov od dela precejšnje in nad stopnjo, ki je bila določena za posamezne gospodarske organizacije; je šest podjetij moralo v prvem polletju plačati 13,204.052 din prispevka, po posebni stopnji. ZNATEN PORAST STROŠKOV ZDRAVLJENJA Podružnica OZSZ v Zagorju je rtiorala v prvem polletju plačati žnatno večje zneske za zdravljenje, in to zaradi porasta cen. V primerjavi z lanskim prvim polletjem m se stroški zn ambulantno zdravljenje povečali za 3 -33 %, stroški Zdravljenja v zdraviliščih za 311 n:r, stroški Za proteze Za 145 % itd. Ob tem se seveda poraja razumljivo vprašanje, ČS je zvišanja stroškov opravičljiva in Ge izhaja iz izboljšanja dela zdravstvene službe ih še drugih faktorjev. O posameznih drugih ugotovitvah iz polletnega ponovnega poročila podružnice OZSZ Zagorje pa -morda kdaj drugič. Zasavski malčki pozdravljajo začetek novega šolskega leta DECENTRALIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA SE VEDNfO ŠEFA Najboljše v Strojni tovarni in „1. juniju* V gospodarskih organizacijah zadnje čase živahno razpravljajo o decentralizaciji samoupravlja-nja. Mar je to res posrečen izraz za tako pomemben družben o-političen ukrep?. Sodim, da ne? To pa Zaradi tega, ker ne moremo govoriti o tona. da nekdo nekaj prenaša na delovni kolektiv. Zakaj? Zato, ker je zakon o upravljanju gospodarskih organizacij po delovnih kolektivih že po samem imenu in po svoji vsebini postavil kolektiv kot nosilca samoupravljanja v podjetju. Torej nujno sledi iz tega logični temeljni zakljtlček, na katerem bt morale sloneti razprave in Izdelava novih samoupravnih predpisov — kaj kolektiv obdrži pri upravljanj« podjetja in kaj prenese na svoje organe (obratne ali osrednji delavski svet). Mislim tri trdim, da bi tako postavljeni koncepti v marsikaterem podjetju doprinesli k lažjemu in hitrejšemu formiranju organtka- Dclo občinske organizacije Rde- mislih samo svoje osebne koristi, Gega križa v Hrastniku je kaj 'bogato in pisano, zato je morda prav, da z njim seznanimo širši krog naših bralcev. Pogosto je slišati razne kritike in se ljudje razburjajo nad dejavnostjo organizacije Rdečega križa, pri Čemer Pa Imajo menda največkrat v Naše delo se dokaj razlikuje od dela drugih društev. Naloge, ki jih prevzemamo so pa največkrat v moralnem in materialnem pogledu zelo odgovorne in zahtevajo vestno, dosledno in pravično razpolaganje z materialom in denarnimi sredstvi. PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V HRASTNIKU Poudarek na izobraževanju Na razširjeni seji plenuma občinskega odbora SZDL v Hrastniku so razpravljali o izobraževanju in tdejno-političnem delu v sezoni 1981/62 ter o tekočih nalogah krajevnih organizacij Socialistične zveze. Sprejeli so več konkretnih sklepov v zvezi z Izvršitvijo programa krajevne delavske univerze, ki je bil v plenumu sprejet, in sczrtnvo podrobnih programov v podjetjih in or-Ranlzacilah. V živahni razpravi so posamezniki opozorili' na nekatere probleme v izobraževanju v podjetjih in na odnose do delavske uni-Vf>rzo, ki niso bili vsakokrat naj-'X)ljši. Tudi o Izbiri predavateljev jč bilo‘več pripomb ter so sprejeli predlog, da se .z vsem! sklenejo pogodbe, da se na ta način *‘»gotovi, da predavatelji ne bodo i?-eutali od predavanj, ki so bila 0rganizirana. 200 odstotkov večja realizacija kot lani Elektrotehnični dplavnici v Hrastniku je letošnja polletna tealizacija proizvodnje zg 200 od-•uotkov večja od lanske v istem Obdobju'. Ker so v tem času zapo-s*j'l le 5 novih delavcev, je trdi Procent povečanja storilne«) zelo jT*°k - 88 odst o’ kov. Podjetje j*'*1 težave z nakuoom kritičnih oteriaiov, katere mora nakupo-a'i takrat, ko so na raznolago, j/Tudi česar si zvišuje zaloge z v^«P0rn. da «1 zavoiovi p^oiz-t v^njo. To vprašanje bo podjetje bodoče reševalo s pravočasnim V zvezi s tekočimi nalogami eo na plenumu govorili o pripravah na volitve novih šolskih odborov in svetov stanovanjske skupnosti, ki bodo prihodnji mesec. Krajev- Občinski odbor RK im« v svojem sestav« devet osnovnih organizacij s približno 2000 člani. Tako opravljamo med drugim razne poučne tečaje. Letos sta bila v Radečah, in sicer o negi 'šolah predavanja z diafilmi bolnikov na domu. Predavala je medicinska sestra Marija Zalaznik, Nadalje oskrbujemo e hrano 13 šolskih mlečnih kuhinj. Mladina in starši so nam hvaležni za tople rtialiae, ki jih otroci dobivajo po zelo znižam cent. Prav tako smo letos poslali na klimatsko zdravljenje nekaj predšolskih otrok, in sicer v Bel i K riž pri Port orožu ih v počitniško kolonijo na Debeli rtič. Otroci so se vrnili ndravi in zagoreli. — Razdelili smo tudi med potriebne 170 ČARE paketov in nekaj oblek med socialno šibke družine. Meseca avgusta smo or- ne organizacije se na volitve že ganirirali krvodajalsko akcijo in pripravljajo, ker m> o vprašanju j imeli z njo kar lep uspeh. Sicer bi razpravljali tudi že na sestanku se bilo lahko več ljudi priglasilo s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL. -ak za to akcijo, a je treba pomisliti, d« jih je bilo nekaj na letnem | dopustu. Odvzeli smo kri 600 lju- Do 29. novembra v novih prostorih dem ter se nesebičnim darovalcem krtd s tega mesta najtopleje zahvaljujemo za človekoljubno delo. V mesecu septembru bomo v Tednu tuberkuloze priredili po cijske sheme delavskega samoupravljanja. Tako se pa v vrsta podjetij vrte vprašanja okrog novih predstavniških organov (obratnih delavskih svetov), ki še zdaleč ne omogočajo kolektivu neposredna upravljanje. Iz dosedanjih razprav izhaja, da so najbliže najprikladnejši rešitvi tega problema v Strojni tovarni v Trbovljah in v Trgovskem podjetju »Prvi junij-, kjer »o formirali v okviru celotnega kolektiva zbore proizvajalcev po posameznih enotah, ki bodo predstavljali cenovne celice neposrednega samoupravljanja delovnega kolektiva. Sodim, da je vaknp v prvi vrsti to, da mo znali najti organizacijsko obliko neposredne samouprave ter da so se odrekli vmesnim predstavniškim organom. , Ta rešitev vprašanja je možna v V6eh naših podjetjih, nekoliko težje je izvedljivo na rudnikih, pa vendar ne nemogoče. V mi-Glih imam razpravo tovariša Mihe Marinka na zadnji konferenci ZK ljubljanskega okra ja,, ko Ig rekel; -• • • mane; je treba iskati tu še druge oblike, ki jih bodo narekovale konkretne okoliščine vse- de tod, da pridemo do neke proizvodne skupine, nekakšne brigade, ki opravlja konkretno operacijo. Ze tej skupini moramo dati v določe- ni meri samostojnost, da sama odloča.« Aii smo se v podjetjih ▼ tem smislu lotevali ureditve problema neposredne udeležbe proiz»ajalcMv pri upravljanju? . Ponovno lahko trdim, da ne. Osnovna pomanjkljivost haršra iz uvodne trditve zapostavi jan ja dejstva, da je kolefctiv nosltec upravljanja. Ni še kasno, da o tem razmišljamo ter še lotimo formfenjaor-ganizaeijske sheme samoupravljanja na teh načelih. Sporednopa pogumne je razmišljamo in uzakonjujmo v pravilih širše pravice kolektiva, ne pa, bot pred- stavniških organov, predvsem delavskih svetov. Anten lCnfcovka V Zagorju prva premiera že v soboto Vse kaže, da bo letošnja gledališka sezona v Zagorju ob Savi v novi sezoni dokaj bogata. Ze v soboto še bokto ob 20. Uri gledališki dvorani Delavskega doma predstavili člani dramske družine delavsko prosvetnega društva »Svoboda« s Korenovo »Vohunko« v režiji Alojza Kukca. ’ V' sezoni 1961/62 bodo člani dramske, družine zagonske »Svobode« naštudirali še’ tri predstave, ki jih bodo vključili v redni abonma. - * &tn!k, da Je uslužno«!na , r* "‘'Dtniabilnu. Zlrsli to velja da , 'u,,vo in čevljarstvo. Kaže, ]e h°do to vprašanje lahko rešili da bodo to obrt ri li slunovunjuki skupnosti. Kolodvorskn restavracija Zidani most Je leloa investirala za opremo gostinskih obratov in načrte 1« ekonomski izračun gradnje hotela v Radečah iz lastnih sredstev skoraj dva milijona dinarjev. Četrtina tega zneska Je bilo porabljenega za omenjene načrte. Gradnja je odložena zaradi pomanjkanja kreditov. Podjetje Je v polletju tega lota prodalo 3B.P00 litrov vina, 6962 litrov žganih pijač in 1*10.246 litrov brezalkoholnih ptjrič. z nakupom nekaterih strojev, da >i tako povečali produktivnost del*. ek Investitorji — problem Gradbenega podjetja Hrastnik Gradbeno podjetje v Hrastniku je zaradi toga, ker investitorji niso imeli denarja, kijub temu, da je obstajala pogodbena obveznost, bilo prisiljeno zmanjšati število zaposlenih. Prav tako so j* istega vzroka morali znižati tu-dt zaloge materiala. Podjetje spravljajo dolžniki v znatne finančne težave. Kljub temu so v podjetju letos presegli realizacijo proizvodnje proti lanskemu letu v polletju za 35 odstotkov. er Marljivi člani PD na Dolah Prosvetno društvo »Venceslav Taufer« n« Dolah pri Litiji je v zadnjem času precej poživilo kvo-Jo dejavnost. Prejšnji teden je dobilo nov televizijski sprejemnik. 7a 54. september pripravljajo na Dolah prvo tovrstno oddajo »Pokaži, kaj znaš? «, za katero vlada precejšnje zanimanje, tako tudi v Litiji. Sicer eo v okviru prosvetnega društva prod kratkim ustanovili šahovski krožek, člani dramske skupine se pa zdaj marljivo pripravljajo no pčvo predelavo. (maj Nove železniške delavnice v Zidanem Mlekarna Iz Radeč -------------- oskrbuje z mlekom tudi ob robu: Trbovlje Zaradi nizke potrošnje konzumnega mleka v svojem okolišu je Mlekarna iz Radeč preusmerila sVojo proizvodnjo tudi na izdelovanje mlečnih proizvodov. Nove odjemalce konsumnega mleka st je pridobila mlekarna v Trbovljah s prodajo ustekleničenega mleka. or Razširjen predmet poslovanja Z razširitvijo predmeta poslovanja, s katerim se je soglašal občinski ljudski odbor V Litiji, ima sedaj Tovarna usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji naslednji predmet, poslovanja: predelava surovih kož -na industrijski način, konfekcija krzna /zdelava lahke obutve, nakup surovih kož in prodaja gotovih izdelkov na veliko in malo. Imenovan upravni odbor gozdnega sklada Oličinskl ljudski odbor v Litiji je Imenoval na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo 10-činn- plil upravni odbor gozdnega ohladil občine Litiju, za predsednika pa Vlada Cerarja iz Litije. (»m) prostori eo tojerat urejeni tako, da bodo spodobni sprejeti tudi električne lokomotive, ko bodo tod proge elektrificirane. Poleg delavnic pa 60 letos gradili tudi lokomotivisko lopo za popravila lokomotiv. — Ta dela so namreč doslej opravljali ha prostem ob vseh vremenskih hepri-likah, kač vsekakor ni 'ugodno za osebje. Te lope so odfirtc, vendar imajo delavci v njih zavetje in kar je glavno — ’ streho nad glavo. Dela potekajo brez c.adržkov. vendar so vseskozi otežkočena, ker Ge razvijajo hkrati t normalnim delom v delavnicah, kajti te delavnice zaradi stalnih potreb železnice ne morejo prekiniti delovanja. Kljub temu je razumevanje dobro. Smrtna nesreča na rudniku v Hrastniku V soboto, 2. septembra, se je v J jami ABC v Hrastniku smrtno ponesrečil 30-letni rudar — vozač Stanko Stoja. Sam je napačno | apel vozičke in se peljal na enem j od teh. Ko se je voziček iztiril, je j padel, naslednji voziček pa ga je pritisnil ob bok vpadnika s tolikšno silo, da je takoj umrl za notranjimi poškodbami. ek ..Telefonskega aparata nimamo več" 7.xnirmvostf Morda! Po svoje dali telefone. Nekaj te kuhal relo zanimiva zanimivost. Če ne efiirti pa: iPrevtč stane. Celih verjamete, sc prepriiajte sami. pet tisočakov narocninay kje bom Pojdite v kakSen gostinski obrat, pa zmogel!!r In zopet' pesimisti: pokahte dva kovala in prosite, tja, sakrabolt, kaj bo pa, ie se cc lahko telefonirate. >Oprostite, stepejo tu v gostilni, kdo bo pa telefonski aparat smo odkljuc:ls!s, hitro obvestil milico ali pa bol-boste dobili za odgovor. Ver- nico o nesreli ali pretc puft t Huje t no sc boste začudili in si mi- domufneli: j Le kaj se tako raz-slili: sGlej ga smen'a, oni dan to buri.a te za prazen nil! Saj tu ni ga pa še imeli.t Mah boste po- nobenega problema. Odklopili so mislili in odšli do prve (obljub Ijene) telefonske govorilnice v telefon, ostal je pa še avto, ki ie ravno tako primeren, če ne ie pri- Zgornjih Trbovljah (tam ste že), memejši. Po telefonu ne moreš ni-• Oprostite, v načrtu je res za f:l kogar odpeljati v bolnico, z av-telefonska govorilnica, toda kdaj tomobilom pa. Ljubčki, čas telijo bomo postavili ne trmo« (go- fonov je minil, sedaj smo v lasu vori PTT podjetje Trbovlje), motorizacije.* Dvaiset dinarjev spravite v žep Zanimivo je, da c vseh prlvat-in do glavne pošte v dolino. I.e nih gostilnah v Trbovljah ni te-nič se razburjati, vsakemu dobro lefona od takrat, ko je PTT poidi malo telovadbe, pa tudi z’am jetie podražilo svoje telefonske ne bo škodilo (si mislijo na PTT), usluge. In seveda, ne pozabite: vaše mišljenje p.t ni vazno Pesimisti (to so ljudje, ki vidi- narja — (želite skupaj z jo vsepovsod črno) pravijo: * Sla- telefonska govorilnica! bi časi za oštirje, Ja so odpove- zrno do zrna pogača, dinar do di- — t i,,_ .t — _ nam)j l jubitelj zanimivosti s 1 8 I i s 1 Pepče pripoveduje... J testi 1* f!«lŠlll kraiCT 2e precei časa ic mitiifo. odkar k, m «n ra.Hnrf ^i9-domači pčle - mčle; 20.20 Rad:]- ! ska komedija; 20.54 Melodije za a * igrani m napadalcem Rudarja ki prijeten konec tedna. ^odprl. eerijo zadetkov. I RUDAR: Kolšek, Lamovšek, I Deželak, Sorel, Breznikar, Perc, Nedelja, 17. septembra Knaus. Pajer, Jerše, Oprasnik. 7.35 V tričetrtinskem taktu: 8.00? SOBOTA: Vrdjuka. Puškarič, Mladinska radijska igra; 9.05 Z Drvarič, Martinezi, Perič, Klepec, zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Skalar, Sedko, Miloševič, Maučec, Se pomnite, tovariši...; 11.00 1 Matjašec (Rjavec v 35. min.). Nedeljska matineja; 12.00 in 14.151 Strelci za Rudarja: v 15.. 39., Naši poslušalci čestitajo in po-J 72. minuti Knaus ter v 58., 74. in zdravijajo; 13.15 Za našo vas; 15.301 M. minuti Oprcsnik; za Soboto Za vsakogar nekaj iz arhiva oper-^P® v 65. minuti Maučeč ter v 88. ne gladze; 16.00 Igramo za vas;(. minuti Klepec. 17.00 Športno popoldne; 20.00 Za-J Vreme je bilo ugodno za igro. bavni zvoki za vse; 22.15 Plesna Napadi ebeh moštev so se kon-glasba. Z čali v obrambnem prostoru ali pa J, v rokah vratarjev. V 13. minuti "je vratar gostov' pokazal kaj značajen volov udarec Knausa, iz kakih 10 metrov' je v krasni pa- Tedenski športni pregled Izdatna zmaga Ponedeljek, 18. septembra 8.85 Nastop makedonskega folk- lornega ansambla Taneč iz Škap- ina zabavnih melodij. Torek, 19. septembra vanskih narodov — Od Triglava I1 do Ohrida; 18.00 Človek in zdrav- radi izbil v kot. In le dve minuti ja: 8.30 Majhni zabavni ansambli; J za tem je Knaus preigral obramb-8.55 Oddaja za otroke; 10.15 Zvoč-1 j nega igralca Drvariča in prisebno na mavrica; 12.00 Ansambel Mi-c plasiral žogo v desni kot. Po tem’ lana Stanteta g pevci; 12.15 Kme-J zadetku je Soboto napadla z neti jeki nasveti; 12.25 Melodije za J verjetno silo, tako da bi Maučec opoldne; 13.30 Kmečka godba; J skoraj v 17. minuti Izenačil, toda 15.35 Krsto Odak: Simfonija Ja-1 (na srečo žoga je šla le nekaj cen drana; 14.35 Naši poslušalci česfi-* timetrov mimo vrat. V protina tajo ln pozdravljajo; 15.40 Iz fil-j padu je Pajer preigral obrambo mov in glasbenih revij; lff.20 Dva1 f gostov, toda odličen Vrdjuka mu samospeva M. Lipovška; 17.15 šo-Cje snel žogo z noge. In takoj za ferjem na pot!; 18.40 S knjižnega J tem - v protinapadu - se je isto trga; 20.00 Ponedeljkova panora- pripetilo Maučecu. Rezultat očit- ne premoči — tako terenske kot tehnične — je bil v 39. minuti l drugi gol, ki ga je dal Knaus. Za 8.38 Plesni orkester Wemer MO-5 £ $ * 8.33 Plesni orkester Werner MOl-i^j' '1* 1'. ™Zj^ n— ? i n»» -rr-t ■ i r\ i« i vTRtar fifostov iiGniO"’ ler, 9.25 Klavrn v ntmu: 9 40 Poje# Nekgj mil)ut pred tem pa Manborsk, zenski voka m kvm- L moral Mr£dl rok £ tet, 1LOO Petnajst minut s P«*« pustiti ltrrWe lgrftler Pcr)5, ,nko wU Zanimiva je tudi potrošnja mesa. Preko 100 kilogramov mesa letno porabijo prebivalci Argentine, Avstralije, Nove Zelandije in Urugvaja. V Jugoslaviji 27 kg, Italiji 24, Indiji samo 2, Cejlonu 3, Pakistanu 4, Japonski 6. na Filipinih 10 in v ZAR 14 kg. Dejstvo pa je, da države, ki pojedo manj mesa, porabijo več žitaric. V Turčiji ZAR in Jugoslaviji je znašala letna poraba žitaric 1958/59 185 in 200 kg v Italiji, Mehiki, Pakistanu, Cipru 130 in 150 kg, v Indiji, Izraelu, na Filipinih in v Južnoafriški Uniji 120 in 130 kg. Alkoholna prha V nekem hotelu v Mefbourmi je odpovedala vodovodna napeljava. Ker ni prišel vodovni inštalater pravočasno, je lastnik hotela kar 6am popravil cevi, vendar jih je napačno zvezal. Goste, ki so stopili pod prho, je presenetil curek penečega se piva. Zanimivosti g Znane filmske zvezde, ki »lovijo po svojih visokih filmskih honorarjih, zelo nerade izpolnjujejo svoje obveznosti do davčnih uradov. Tako Gina Lol-lobrigida dolguje italijanskim davčnim oblastem čez 11 milijonov lir, švedska filmska igralka Anita Ekberg pa okoli 120 milijonov lir. 0 V nskem naselju v zahodni Ameriki so se žene jezile, da jih možje v nedeljo popoldne zanemarjajo zaradi nogometa; sklenile so ustanoviti svoje lastno društvo in se pomeriti z možmi v nogometu. 2e pri prvem srečanju so zmagale z dvema goloma razlike. 0 Neka 25-letna Parižanka le imela tako ljubosumnega moža, da je ta najel detektiva, ki jo je sledil na vsakem koraku. Čeprav je bil detektiv spreten pri svojem delu, ga je mlada žena kmalu odkrija. Pričela je pogovor z njim in sprejela povabilo na kavo. Od takrat jo je de‘ek-tiv vedno spremljal, doklef ni ljubosumni mož vložil tožbo za ločitev zakona. Zena ljubosumnega moža pa se je poročila z detektivom. Frane Tomažič Spomini na ustanovitev I, revirske Čete (Nadaljevanje) Vendar pa so streli k sreči zgrešili eitj. S sopotnikom sva odšla potem počasneje proti Črmošnji-| eana In od tam čez Topli vrh na Ribnik. Tam sem se drago jutro s priporočilom javil delovodju. Določil je. da. bosn zlagal deske. Ko sem začel delo. sem nestrpno pričakoval zajtrka. Tedaj so se »brsti vsi delavci, saj jim je oprava zn zajtrk odračnnala nekaj denarja. Točno ob osmih So se vsi zbrali. Gledal sem, če bom katerega izmed njfh spoznal. Bfl pa sem razočaran, saj so se zbrali sami nepoznani ljudje. Po zajtrku smo spet nadaljevali z delom. Delal sena ves dan. Zvečer pa mi je moj sopotnik z vlaka predstavil M Štajercev — samih Mariborčanov. Pogovarjali smo se o mednarodnem položaju. Dnevi so tekli. S sopotnikom z vlaka, ki je bil žag-moj-sier, sva bila najboljša tovariša, Cez nekaj dni pa je zaupnik ugotovil, da deske niso bile prav žagane, na enem koncu so bile tanjše, na drugem pa debelejše. Začel je vpiti, da je vmes sabotaža in da teh desk Italijani nc bodo vzeli. Res je bila sabotaža. Zato je zaupnik takoj odpustil mojega prijatelja - žagroojstra. Ta mi je svetoval, naj delo zapustim še jaz, saj na tej žagi itak nimam kai pričakovati. Zalo sem se skupaj z njim napotil na njegov dom v Urinih selih. Odpuščeni žagmojster je bil član Komunistične partije. Vendar ga za ime nisem vprašal. Pri njem sem prenočil, drugo jutro pa nadaljeval s potjo proti Dolenjskim Toplicam. Tam sem se oglasil pri Jožetu Lavriču, misleč, da dobim tu zvezo. Mimogrede pa sem povprašal še za Maksa Henigmana. Vendar pa mi Lavrič ni mogel povedati nič določenega. Za Makra Henigmana mi je dejal, da ne ve sicer kje je. misli pa. da nekje v okolici Stične ali pa Radohove vasi. Spet sem odrinil naprej. Pred Sitarjevo gostilno je stal mlad moški v lovski obleki. Izgledalo je, da je bil že malo okajen. Kljub temo pa je _ postal pozoren name in me vprašal, kam grem. Rekel sem §§ mu, da grem v Novo mesto. Rekel mi je, da je tudi on name- =; njen v Novo mesto in da se lahko peljem z njim tja. ker ima j voz. Potem pa me je še povabil, da naj stopim z njim v go- §§ stilno, da ga bova spila pol litra. Nerad sem to vabilo sprejel. H ker mi ni prav nič ugajala ta njegova gostoljubnost. Zato S sem postal oprezen. Spraševal me je. od kod sem in kam sem namenjen. Dejal sem mu, da prihajam iz Srbije, da sem po g poklica rudar in da bi se rad zaposlil nekje v Sloveniji. Polom fj pa me je še vprašal, zakaj hodim peš in zakaj se ne vozim, g Rekel sem mu, da nimam lir. da hnam namreč samo marke, p ki pa jih tu ne morem uporabiti. § Moj gostitelj je naročil še pol litra vina. Potem pa je p naročji še kozarec piva. Cez čas pa mi je rekel, da naj opro- §| stim, ker mora na stranišče in da sc ho takoj spet vrnil, p Takoj, k« Je odšel, pa mi je natakarica pomignila in odprla S vrata v kuhinjo in od tam na prosto. Komaj sem zapustil gostilno, so jo že začeli obkoljevati Italijani, ki so bili nastanjeni v zdraviliškem dom«. Cc ne bi hilo natakarice, bi mi moj »gostitelj« prav gotovo pripravil kako presenečenje. I/. Dolenjskih Toplic sem odšej proti Meniški vasi in od tam skozi Sotesko v Suho krajino. Prenočeval sem pa kar zunaj po kozolcih. Tako sem srečno prišel v Peirušno vas blizu St. Vida. Tam sem »e srečal z Aloizem Pircem. Nemci so njega iskali po Zagorju, on pa se jc tačas skrival v prostranih gozdovih Jelovlre. Veselo sva si stisnila roke. Pirc je bil vesel, da sva se srečala, vendar pa je njegovo veselje kmalu minilo. Bil jc i§ močno tuberkulozno bolan in ga je zato kaj kmalu podli! kašelj. Dolgo ni prišel do sape in sva zalo molčala ln gledala drug drugega. Sam pri sebi sem tedaj sklenil, da je treba Pirca spraviti k nekomu, da se vsaj malo zdravi. Spomnil sem se, da poznam v Petrušni vasi vdovo Marijo Zupančič. Zalo sva se s Pircem napotila tja. Ko sva vstopila v hišo, se jc ženska prestrašila, ker naju ni spoznala. Ko pa sem ji povedal, kdo sem, se me je hitro spomnila. Po razgovoru z. gtispo-dinjo, ki je obljubila, da bo skrbela nekaj časa za bolnika, sem nato razmišljal, kako poskrbeti in spraviti bolnika naprej. ^ Til jc bilo za bolnika namreč nevarno, ker bi ga ioliko posilil suh kašelj v trenutku, lto bi bila kje v bližini italijanska pa- g trulja in bi se bil tako sam Izdal Italijanom. (Da)Je prihodnjič) iiiiiuHiuiiiRiiiiiii)i»iiti!tuitiitMmnu)iiiiuiimuinwKniiiNiHiniiHiuiiuiiiiHiiiuiiiiiiuiitmmniimiiiiitmtiuiiiiitHiiiitnnw!)ti Ina Ritter: ffl I I v.J Sedaj je imela nevesta dva poročna šopka: ene- »zereztja n je r.e pripravna ™i«»». ->« »»■»-a iz rož. ki so zrasle na domačih tleh, 'drugega pa reč... od moje matere,« jc dejal njen mož s tem- a « _________ _____IS« macinamo liz-B illlA ni ITI lPlaSUTTI 27 vzdignil roke In ji obzirno snel z las stopil, za niim pa seveda tudi Silka mJriin vence. Temna rdečica )i je zalila obraz. Prvikrat Jr - Nei_ „« odprl usta, do bi spregovoril, t*" ko je opazil, d». so vsi zapičili svoje oč! v ni*!*' je od zadrege postal ve* rdeč. Mendral jo pred mlado R^po ln prelagal svojega telesa z ene noge na drugo ier sl prale. Volem jr pa naenkrat le prišel do sape za:ti car: pa »Zelo smo vos veseli!« Ponosno se .ic potegnil, W b:l v»čH- *V»I srno vas slino veseli,« je P®**®*, j »in vašega gospoda tudi. Čestitamo vam! God® je ** pristavil - »mladi par mora zaplesati!« ,j Silka je bila nekoliko v zadregi, kajti Se PžL(|J ni plesala z Uddigerjem. v letu žalovanja P* * ni bilo nobeno zabave na gradu. »Celo lelo sva trdo delala, Slika.« Ji Je šepo je uho,- ko jo je objel okoli pasu. »Sedaj sva P* vso uredila.« . Z zaprli ml očmi je Slika slonela v njegovem® roč.lu in oba sta med plesom pozabila na vse: ne ustnice so bile na pol odprte, vse vlažne *n nl kn so vabite njegove, da jih poljubi. R0