NOVO MESTO - Danes popoldne ob 16. uri bo v telovadnici OS Katja Rupena odločilni namiznoteniSci dvoboj za vstop v I. republiško ligo med Novim mestom in ravenskim Fužinar-jem. : CateSke toplice - V zdravilišču so za ta teden oddali vsa prosta ležišča. 60 odstotkov od 320 prenočitev na vsako noč odpade na velesejemske goste. LJUBLJANA - Na torkovem posvetu sekcije za dolgoročni razvoj Slovenije pri Republiški konferenci SZDL so zastopali zahodno Dolenjsko Mirko Anzeljc, Franc Korelc in Janez Lesjak. BREŽICE - Prostore bivšega ,JPosayja“ je občinska skupščina na ponedeljkovi seji sklenila prodati ljubljanski Agrotehniki, ki i^erava v naslednjih letih razširiti svoj obrat v Brežicah. NOVO MESTO - V torek zvečer so neuradno odprli novo telovadnico na Grmu, ko so v njej imele prvo vajo novomeške telovadke Partizana. NOVO MESTO - V soboto zvečer pripravlja dom IMV pri Miklavžu polharski lov:,ker je veliko žira, obljubljajo prireditelji bogato bero in dobro zabavo. KOČEVJE - V nedeljo dopoldne bodo na Brigi odkrili spomenik Janezu Maslju-Ladu, komisarju partizanskih tiskarn, in borcem, ki so padli v okolici Brige. MALO Jm JE ZDRŽALO DO KONCA Po šestih letih napornega in zahtevnega študija je te dni na šoli za zdravstvene delavce v Novem merstu diplomiralo sedem izrednih slušateljev. 1965 se je v prvi letnik vpisalo 36 dijakov, do končnega cilja pa so primeli: Katica Pungcrčič, Nežka Podgoršek, Lojzka Pust, Ana Pirnat, Darinka Plut, Rozalija Lenič in Jože Cvelbar. OB ZAKONU O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU V SLOVENIJI Za varno in srečno bodočnost Vseljudski odpor in družbena samozaščita sta naš edini način obrambe, če bi nas kdo napadel — Za Jugoslavijo ima največji pomen zavarovanje naše nedotakljivosti, neodvisnosti, neoviranega samoupravnega socialističnega razvoja ter izpopolnitev in krepitev naših obrambnih moči ,^ed najhujšimi preizkušnjami je bila pod zastavo bratstva in enotnosti, ki jo je razvila Komunistična partija Jugoslavije, ustvarjena naša socialistična skupnost enakopravni narodov in narodnosti, ki jih usodno in trajno povezujejo med seboj skupne težnje in koristi. Jugoslavija je s svojim osvobodilnim bojem dala svetel zgled in velik prispevek k zmagi svobodoljubnega človeštva nad fašizmom. Po zaslugi tega in z nadaljnjim revolucionarnim delom, z izgradnjo samoupravne socialistične družbe si je naša država povsod po svetu pridobila velik ugled in simpatije.” To so besede predsednika re- hčera, so naši narodi z lastnimi ĐBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA publike Josipa Broza-Tita v izjavi, ki jo je dal glasilu ZZB NOV Jugoslavije „4. julij“ ob letošnji 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. Najlepše strani naše skupne zgodovine so jugoslovanski narodi napisali z vstajo od 1941-1945, ko so s KPJ na čelu prižgali baklo boja za svobodo v zasužnjeni Evropi. Po štirih letih herojskega boja, v katerem so dali življenja sto-tisoči naših najboljših sinov in PRIHODNJI TEDEN; Nova povesti Z novo slikanico« novo povestjo in z večjim obsegom se podajamo v jesensko obdobje Prihodnji četrtek boste, dragi naročniki in bralci, spet dobili v roke malce debelejši Dolenjski list: vračamo se na obseg 16' in 20 strani, kar pomeni pri dveh pokrajinskih izdajah 18 oziroma 22 strani. Na željo številnih bralcev bomo začeli tiskati tudi novo ljudsko povest, tokrat zanimivo življenjsko zgodbo „Gričarjev Blaže“ pisatelja Ivana Tavčarja. Vračamo se tudi k slikanici: v besedi in sliki boste spremljali starca znanca Paradižnika in njegovo zvesto Klaro, ki sta se tokrat napotila „Med nebotičnike" v daljno Ameriko. In še komunske strani: iz sedanje stiske se vračamo na pol strani domačih vesti iz vsake občine (čeprav nam 5 izmed 9 ObK SZDL do danes še ni sporočilo, koliko so letos odmerile za obveščanje svojih občanov na straneh domačega tednika). Lepo vas pozdravlja vaš DOLENJSKI LIST močmi izbojevali svojo narodno in družbeno svobodo. Tak boj za novo Jugoslavijo nam je prinesel občudovanje vsega sveta. Vrsta delovnih zmag, ki so jih jugoslovanski narodi po vojni izbojevali v sociaHstičnem razvoju in z njimi popolnoma spremenili našo deželo, nas ob letošnjem proslavljanju tridesetletnice revolucije navdihuje k novim ustvaijalnim dejanjem. Spodbuja nas, da še učinkoviteje zbiramo in urejamo vse naše moči, da bi hitreje odpravljali številne ovire in težave, katere srečujemo pri tem raz voju. Zdaj vedo že vsi naši delovni ljudje, da je predvsem od (Nadaljevanje na 4. strani) OBRAMBNE PRIPRAVE: NAŠ ŽIVUENJSKI INTERES Socialistična republika Slovenija se pripravlja za obrambo in odpor, če bi bUa napadena in ogrožena svoboda, neodvisnost, suverenost in ozemeljska nedotakljivost Sodalistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije in se bo z vsemi svojimi silami in zmogljivostmi skupno z drugimi socialističnimi republikami zoperstavila kateremukoli napadalcu v obrambi z ustavo določene družbenopolitične ureditve SFR Jugoslavije in SR Slovenije. Obrambne priprave, povezane z obrambo našega samoupravnega socialističnega sistema, izražajo življenjski interes slovenstega naroda ter vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter vsakogar, ki mu je do resnične osebne svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov. (Iz uvodnih načel zakona o splošnem ljudskem" odporu, ki ga je letos julija sprejela skupščina SR Slovenije) ■ V splošna prizadevanja, da se čimbolj pripravijo in usposobijo za potrebe teritorialne obrambe in civilne z^čite, so se v tovarni zdravil Krica vključili že pred meseci. Kaj so se naučili, kaj znajo in kako so pripravljeni 2a vsak primer, če bi bilo treba braniti naše pridobitve, so pokazali na skupni vaji tovarniške teritorialne obrambe in civilne zaščite 10. septembra popoldne. Več kot 120 članov delovnega kolektiva je s svojim nastopom dokazalo, da so sposobni opraviti še tako zahtevne naloge. Na sliki; gasilci puščajo po posebnem toboganu ranjenca, ki ga je ranil letalski izstrelek. (Foto; S. Dokl) Zlata odličja gasilcem Krško je v nedeljo ponosno sprejelo številne udeležence psilskega slavja. V paradnem ritmu je zakorakalo skozi mesto nad 500 uniformiranih gasilcev z 80 prapori na čelu. Počastitvi stoletnice gasilstva so prisostvovali predstavniki gasilskih zvez Jugoslavije, Slovenije in Hrvatske ter zastopniki številnih slovenskili in hrvadcih mest. Med i^lednimi gosti so bili dr. Jože Brilej, Silvo Gorenc in Avgust Bračič, ki so jim na slavnostni seji podelili zlate jubilejne značke. Gasilska zveza Jugoslavije je odlikovala krško gasilsko društvo z zlato spominsko medaljo. Gasilska zveza Hrvatske z zlato plaketo in Gasilska zveza Slovenije z zlato kolajrto za posebne zasluge. Številna društva so poklonila krškim gasilcem za jubilej darila in spominske trakove in izrekla številne čestitke gasilcem in domačinom, ki že sto let podpirajk) v svoji sredi to humano organizacijo. Najpožrtvovalnejšim in najstarejSm članom gasilske organizacije so se na slavju oddolžili z zlatimi kolajnami. Nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska. Od severa bo dotekal nad naše kraje še nadalje hladen zraK, ki povzroča spre-'menljivo oblačno vreme. Do konca tedna ne pričakujemo večje spremembe vremena. Še bo hladno in spremen^ivo oblačno vreme. Ob 100-letnici gasilskega društva v Krškem je šlo v paradi po mestu preko 500 gasilcev. (Foto; Jožica Teppey) »NAGRADA SLOVENIJE 1971« Pallković, Badovinac. Poljak — mojstri v dežju V nedeljo se je v Gorjancih zbrala vsa jugoslovanska avtomobilska elita in okrog 6000 gledalcev — Rekord ln,^nagrado Slovenije (kristalno vazo In 3000 dinarjev) je odnesel Joviča Paliković — Štrok na treningu vozil s poprečno hitrostjo 119,2 km/h Najboljši jugodovanski avtomobilist Joviča Paliković iz Zagreba je z renault gordinijem zmagal na Goijancih. Poleg denarne nagrade je dobil tudi lep pokal pokrovitelja Industrije motornih vozil. (Foto; M. Vesel) Goijanske dirke za ,^AGRADO SLOVENIJE 1971“ z mednarodno udeležbo so kljub veliki požrtvovalnosti in prizadevnosti organizatoijev ter udeležbi vseh najboljših jugoslovanskih dirkačev nudile manj, kot so ljubitelji avtomobilskega športa pričakovali. Dež je večino gledalcev zadržal v avtomobilih na parkirnih prostorih. Navzlic hudemu nalivu in megli je dirka gladko tekla in minila brez nesreče. Dopoldanski uradni trening v le- pem vremenu je napovedoval zanimiv boj za nagrade in pokale, saj je kar 12 tekmovalcev prevozilo progo hitreje kot v 4 minutah, med njimi tudi domačin Janez Doljak. Najhitrejši je bil spet Zagrebčan Goran Strok, ki je dosegel izvrsten čas 3:16,833. Treninga ni končal le tekmovalec iz ZR Nemčije Toni Martin, ki je svoj hitri lotus v vseku nad tribuno precej poškodoval. Uro pred glavno popoldansko prireditvijo se je nebo nad Gorjanci zaprlo, privlekle so se goste megle, dež je postajal vedno bolj nadležen. Prireditelji so bili pred težko odlo- čitvijo, posebno ker so nekateri tekmovalci grozili, da ne bodo nastopili. Dirka pa mora po' predpisih steči v vsakem vremenu. Ker ni kazalo razočarati številnih gledalcev, se je vodstvo dirke odločilo tekmo- vanje izpeljati in ga kljub izredno težkim pogojem tudi u^ešno pripeljalo do konca. Nesreč ni bilo, tekmovalci pa so, razumljivo, do- (Nadaljevanje na 5. strani) KOMU PLAKETE NOVEGA MESTA? Ob letošnjem občinskem prazniku novomeške občine bodo spet podelili tradicionalne plakete Novega mesta, ki jih občinska skupščina podeli najprizadevnejšim posameznikom ali delovnim organizacijam. Poseben odbor je predlagal, da bi letos priznanja prejeli trije delovni kolektivi. Predlagajo: splošno gradbeno podjetje Pionir, novomeško bolnišnico in novomeško gimnazijo. »Stoj!« za gluhega! Brane Kavčič iz Kočevja, ki je sicer doma iz okolice Dvora, je v ponedeljek sporočil našemu kočevskemu dopisniku, da je bil pokojni divji lovec Mohar Drenšek gluh in da zato ni mogel slišati klica „Stoj!“ lovskega čuvaja Ivana Šporarja iz Poljan. Pokolniić je v mladosti prebolel meningitis in od takrat ni več sli.šal. Ivan Mohar se je 28. avgusta odpravil na divji lov veijetno zato, ker je pričakoval obisk sestre iz Argen- tine in bra.ta iz Kanade, kiju ni videl že 30 oziroma 15 let. Brat in sestra sta prišla v domovino, ko je bil Mohar že pokopan . . . Sodnik okrožnega sodišča Janez Pirnat nam je v torek potrdil, da je bil pokojnik gluh, da pa ne gre za odnos človek - divjad, pač pa za odnos med ljudmi oziroma puška — puška! Oba sta bila oborožena, in kot je pokazala preiskava, ni streljal le obtoženec. tedenski mozaik Cisto na drugi strani Atlantika, v Združenih državah Amerike, so medtem razvili novo teorijo o pobegu dveh kaznjencev iz neke mehiške ječe. Kot smo v tej rubriki že poročali, je na dvorišču neke mehiške fozr-nilnice pristal helikopter in dobesedno dvignil v nebo in prek zidu dva kaznjenca. Sedaj trdijo, da so pobeg enega izmed njih organizirali sorodniki, ki so se bali, da bi utegnil mož umreti v kaznilnici. Ker pa je edini dedič velike zapuščine, so ga poskusili na vsak način rešiti ... če verjamete ali ne ... Zahodnonemški minister za gospodarstvo in finance Karl Schiller sicer verjetno nima težav z dediščino, zato pa irrm težave z letali. Predvčerajšnjim je letalu, s katerim je kanil, iz Borma ^odpotovati v Bruselj, odpadlo podvozje. Ker nenadoma (bilo je Se'sredi vzleta)ni bilo več pod letalom koles, je le-to začelo drseti po trebuhu. Ampak na koncu se je vse srečno končalo in minister je z drugim letalom odpotoval v Bruselj. ., Nesreča ne pozna izjem in vsaj v tem so ministri enaki „navadnim'"smrtnikom ... Bolj nesrečno pa se je končal upor v newyorški kaznilnici, kjer so se uprli jetniki zaradi nemogočih življenjskih pogojev. Po nekajdnevnem obleganju je policija s pomočjo vojaštva naskočila uporne zapornike in zavzela kaznilnico. 37 ljudi je bilo mrtvih, več deset pa ranjenih in kaznilnica močno razdejana .. . niso imeli kaj izgubiti: če si v zaporu, te ne morejo - zapreti... Kaže, da se tudi v Grčiji bojijo nemirov, zato je oblast v Atenah prepovedala igranje ktik-klak kroglicami (dve kroglici, obešeni na vrvico, ki ju je moč udarjati drugo ob drugo, kar povzroča zaporedje pokov), ker bojda gredo meščanom zelo na živce in bi se utegnili zaradi tega začeti neredi in pretepi. Določili so uro, med Mtero je to dovoljeno ... torej policijska ura tudi za klik-klak.... Močnejši kot toča z raketami nad oblake — Uspešna obramba — Kmetijske pridelke je laže obvarovati kot iskati nadomestilo za škodo v eni sami občini na Dolenjcem — metliški — je letos toča naredila približno toliko škode — po približni oceni štiri do pet milijonov dinarjev — kot je sedem občin v severovzhodni Sloveniji pričevalo za ureditev uspešne obrambe proti toči. Take primerjave so sicer površne, kajti vemo, da toča ne ogroža določenfli območij vsako leto enako. Toda točaje že povzročila v Slovenskih goricah v enem samem letu nekajkrat več škode kot letos v metliški občini. Manjša območja pa je opustošila skoraj vsako leto — še letos, preden je začela delovati obramba proti toči — pozneje pa na branjenih območjih ne več. preprečiti sleherne toče, čeprav Kmetovalci še vedno ugibajo, ali je obramba proti toči res lahko uspešna. Ali letos od začetka julija naprej morda le slučajno ni padala pri njih toča, ker ni bilo nevarnih oblakov? Strokovnjaki opozarjajo, da obramba proti toči ne more TELEGRAMI LONDON - Premieri Severne Irske, Velike Britanije in Republike Irske se bodo sestali v Chequersu, liradni poletni rezidenci britanskega premiera, 27. in 28. septembra, da bi proučili položaj v Severni Irski. KAIRO - V glavno mesto Eg^ta je prijel britanski zunanji minister Douglas Home. Pričakujejo, da se bo s svojimi gostitelji pogovarjal o ' možnostih za rešitev bližnjevzhodne krize. MANAGUA Več kot sto ljudi je izgubilo živ^enje v naletu orkana, ki je opustošil srednji del Nikarague. PARIZ - Blizu ftancosko-^an-ske meje so zabeležili prvi primer kolere v Franciji. Zbolela je neka 29-letna uslužbenka. ZDRUŽENI NARODI - ZDA bodo predložile dve resoluciji o sprejemu LR Kitajske v Združene narode, ena izmed njih predvideva, da bi v svetovni organizaciji ostala tudi Cangkajškova Kitajska. so obrambo že uvedli in jo preizkušajo ter izboljšujejo v mnogih državah. Po večletnem delovanju na najbolj ogroženih območjih ugotavljajo, da so preprečili dve tretjini do tri, četrtine škode. Take ocene delajo s primeijavami vremena v tistih letih, ico še niso imeli obrambe proti toči. V Sovjetski zvezi, kjer branijo ogromna območja, trdijo celo, -da so preprečili 70% do 90% škode,;ki bi jo povzročila toča. Ali se za tako obrambo proti toči splača trobiti sredstva? In kdo naj jih prispeva? To sta naslednji najpomembnejši vprašanji. V severovzhodni Sloveniji, kjer se je odločilo za obrambo proti toči sedem sosednjih občin - Maribor, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica so prispevali večino sredstev iz občinskih proračunov, in sicer preko skladov za pospeševanje kmetijstva, oziroma so najeli kredite, kijih bodo odplačevale ^ Okoli krste Nikite Sei^ejeviča Hruščova so se zbrali samo sorodniki in prijatelji, ni bilo nobei^ urinih osebnosti, govorov, Številni državniki sveta, med njimi tudi naš predsednik Tito, so poslali družim preminulega bivšega sovjetskega premiera sožalne brzojavke. (Telefoto: UPI) v najmodernejšem aktivna tnoc pralnem sredstvu , ^ 1 aktivno moc vane, m moči nadol samo novi niixal ima škode, ki jo povzroči novi mixal v nekaj dneh pri vašem občine, V Vojvodini, kjer so pripravili obrambo proti toči že pred leti, pa je precej prispeval tudi zavarovalni zavod, pri katerem je imelo veliko kmetovalcev zavarovane pridelke. Zavarovalnici se je tak prispevek bogato obrestoval, saj so se ji zaradi tega močno zmanjšali izdatki za kritje škod,'ki jih je povzročila toča.. Tudi občinam se obrestuje. Kadar toča uniči ali močno poškoduje pridelke na polju, morajo kmetovalcem znižati davčne obveznosti, zaradi česar dobijo manj sredstev v občinski proračun. Ce prispevajo nekaj za obrambo proti toči, pozneje ne bo treba odpisovati toliko dohodkov. Prispevki za obrambo proti toči bi se obrestovali tudi kmetp-valcem, saj jim niti z odpisi davkov niti s plačilom zavarovalnice če imajo pridelke zavaro-ni moči nadoknaditi vse toča. Obramba proti toči je toliko uspešnejša, kolikor večje ob- frrfnVCU močje zajame. Na šnšem ob- trguv ^ - močiu i »zlatorog« maribor močju je tudi cenejša. Zato sije ne morejo omisliti le posamezni kmetovalci ali občme. Več o tem pa drugič. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled že prejšnji teden smo poročali, da se je na Slovenskem — tedaj pravzaprav šele uradno, na seji- predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL — začela javna raz ta razprava, ki pomeni, lahko rečemo, dejansko DOGRAJEVANJE NAŠEGA SISTEMA ter utrjevanje temeljev naše družbene ureditve, začela tudi neposredno: z-zasedanjerh republiškega zbora skupščine SR Slovenije, ko so poslanci odobrili osnutek besedila sprememb republiške ustave (ta osnutek je pripravila republiška ustavna komisija). Na notranja ustavno-pravna ureditev naše republiške družbene skupnosti, nas čaka izredno odgo-vo’-na naloga. Sergej Kraigherje med drugim poudaril osnovno vodilo - daje samoupravljanje kot temeljni proizvodni, družbenoekonomski odnos tisto NAJBOLJ ZNAČILNO BISTVO družbene ureditve Slovenije kot Jugoslavije, ki mora imeti odločilen tokratnem skupščinskem zasedanju je imel pomen pri vsakem in še zlasti ustavno-prav- obsežnejšimi samostojnimi pristojnostmi kot nega združenja, češ da bi prepovedali izvoz poprej, čeravno je ob tem soodgovorna za koruze (ki ga omogoča zvezno regresiranje skupni razvoj vse socialistične samoupravne, oziroma premiranje - kar je pravzaprav družbe jugoslovanskih narodov in narodnosti oblika družbene subvencije), ob tem pa je prava o spremembah republiške ustave. Sredi - ko pravzaprav neposredno sami odločamo odbor izvršnega sveta tudi izrazil mnenje, da minulega tedna prejšnji četrtek pa seje o tem, kakšna bo v podrobnostih notranja bi sistem zveznih regresov oziroma premij po novem vsekakor morali prenesti na republike. Na nevzdržno visoke sedanje cene koruze domačih proizvajalcev so ta ponedeljek opozorili tudi na sestanku slovenskega Kmetijskega poslovnega združenja (saj naša živinoreja pač ne more prenesti bremena cene 1,20 ali celo 1,30 din za 1^ koruze, kolikor sedaj terjajo zanjo proizvajalci na domačem trgu) in so menili, da bo o tem problemu — ki tare bolj ali manj vse jugoslovanske živinorejce — moral spregovoriti poseben medrepubliški komite. Intervencijske koruze (torej tiste iz nujnega uvoza) nikakor ne bi smeli deliti kot doslej po nekakšnih linearnih ključih, marveč tako, da bi jo dobila tista območja, kjer koruze dejansko ne pridelajo dovolj za lastne potrebe. Prejšnji petek je republiška verifikacijska komisija odobrila prvi SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov — odobren je bil sporazum za pletilsko-tehnološko skupino slovenskih podjetij. Čeprav priprave teh samo-upravnili sporazumov (ki jih teija ustrezen republiški zakon) potekajo že nekaj časa in so sedaj pravzaprav že prišle v določeno časovno stisko, ni verifikacijska komisija doslej obsežen uvodni govor predsednik republiške ustavne komisije Sergej Kraigher, kije nakazal bistvene značilnosti in pomen sedanjih ustavnih ^rememb, ki jih pripravljamo v republiki (kar je ne nazadnje umljiva posledica že sprejetih sprememb v zvezni ustavi, za katere smo se sporazumeli pred nekaj meseci), poslanci pa so s svojo razpravo že aktivno sprožili izmenjavo mnenj v zvezi z republiškimi ustavnimi spremembami. Pri ustavnih spremembah, ki jih priprav-' ljamo v republild -r- je med drugim v svojih uvodnih mislih omenil Sergej Kraigher -moramo imeti pred očmi predvsem dva temeljna cilja. Prvi je potreba, da se ustvarijo ustavno-pravni pogoji za IZKORENINJENJE PREŽIVELIH ELEMENTOV ETATIZMA v našem sistemu, torej elementov, ki so glavni izvor gospodarske nestabilnosti ter inflacijskih gibanj in ki tudi bistveno zavirajo samoupravno sporazumevanje ter dogovarjanje in v zvezi s tem družbeno načrtovanje za daljšo dobo. Drugi cilj pa predstavlja na eni strani ustavno-pravno opredelitev odgovornosti med republikami in federacijo za naš skupni družbeni razvoj, po drugi strani pa ta cilj hkrati tudi vsebuje OPREDELITEV ODGOVORNOST^ IN RAZMERIJ med republiškimi organi ter občinsko samoupravo in samoupravnimi skupnostmi na področju združenega dela. Skratka, sedaj, ko pripravljamo ustavna določila v okviru republike - ki je po novi zvezni ustavi suverena država z bistveno nem opredeljevanju, ki mora imeti odločilen pomen pri v.sakem in še zlasti ustavno-prav-nem predeljevanju znotraj republike v okviru Utrjevanje družbenih temeljev bodočih novih ustavnih določil. Vsa ta načela bo temeljito morala pretehtati vsesplošna javna razprava, ki bo trajala do letošnjega 15. oktobra in jo bo — kot je bilo to že z javno razpravo v zvezi z zveznimi ustav- odobrila še nobenega od 15 sporazumov, ki nimi spremembami - organizirala SZDL z jil, je tudi prejela od različnih skupin zdru-dru^mi družbeno-političnimi organi- ženega dela. Vzrok za to: ti sporazumi vse-zacijami, bujejo razne napake, ki jih je še treba od- Na gospodarskem področju se v dneh praviti. V ceiotnem slovenskem gospo-minulega tedna resda ni zgodilo kaj bistveno darstvu naj bi sklenili 40 takšnih samouprav-njfvega - posebej pa lahko omenimo dolo- nih sporazumov, v družbenih službah pa 33, čena opozorila v zvezi s kupoprodajo koruze vendar večina teh sporazumov še ni toliko (ki pomeni v našem kmetijstvu že nekaj časa koinpletiranili, da bi bili zreli za presojo veri-precejšen problem zaradi nerealno visokih fikacijske komisije. V pletilsko-tehnološki cen na notranjem trgu), izrečena v republi ških organih in forumili. Odbor za gospodarstvo slovenskega izvršnega sveta se je na svoji seji (prejšnji torek) odločno zavzel za INTERVENCIJSKI UVOZ KORUZE ter je hkrati podprl predlog kmetijskega poslov- skupini (kjer imajo sedaj samoupravni sporazum že odobren), ki skupno zaposluje 5.200 delavcev v osmih podjetjih, bodo sedaj smeli zvišati osebne dohodke zaposlenili, ki so po predpisih o zamrznitvi ostali zelo nizki. tedenski zunanjepolitični pregled Pogreba nekdanjega prvega sekretarja KP Sovjetske zveze in predsednika vlade Nikite Serge-jeviča Hruščova se je na moskovskem pokopališču, kjer običajno pokopavajo osebnosti, ki niso veljale za najuglednejša imena dežele, udeležilo komaj dv-esto ali tristo ljudi, časopisi, radio in televizija pa so o smrti nekdanjega sovjetskega šefa poročali z zamudo in zelo skopo. Pogrebna slovesnost je imela izrazito družinsko obeležje, iz Kremlja so poslali zgolj venec, toda nobenega govornika. Tako se je od očeta poslovil le sin, ki je dejal, da ne more soditi o pokojniku kot politiku, marveč zgolj kot očetu in prijatelju. O dni^ vrlinah in slabostih bo, je dejal, spregovorila zgodovina. Kaj bo lahko zgodovina ohranila v spomin na moža, ki je skoraj deset let bil na samem vihu sovjetske države? Bilo bi kajpak nesmiselno dajati odgovor na to vprašanje ta hip in tukaj, toda kljub temu l^ko poskusimo vsaj skicirati nekaj dejstev, povezanih z njegovim imenom, mimo katerih bržkone nihče ne bo mogel. Predvsem je treba najbrž povedati ne tako zelo znan podatek, da je bil Nikita Sergejevič Hruščov prvi upokojeni predsenik vlade in voditelj partije v zgodovini Sovjetske zveze. Da se je to zgodilo, da se je sploh moglo zgO‘ diti, je v precejšnji meri prav njegova zasluga in v tem smislu je, seveda nezavedno, naredil uslugo celo samemu sebi. Poprej je zelo pogosto, skorajda praviloma, veljala politična likvidacija tudi za fizično. Z drugimi besedami: Hruščov je sprožil, čeprav ne tudi dokončal, proces liberalizacije v Sovjetski zvezi. Pri tem mislimo kajpak na njegove napore, da bi v Sovjetski zvezi ovrgli mit Stalina in obsodili nel^tere metode, ki jih je uporabljal — z njim pa ves tisti del družbe, ki je imel možnost posnemati ga v večji ali manjši meri. Njegov znameniti referat na XX. kongresu KP SZ (ki ga v So^etski zvezi še do danes niso objavili!) je bil začetek obdobja, ki je ve-Uko obetalo. Ob tem je presenetljivo, da Hruščov ni bil preveč priljubljen med sovjetskimi množicami: vzrokov za to je več. Predvsem sodi sem nekaj zelo neuspelih potez v kmetijski in kulturni politiki, kjer je zagrešil precej.šnje napake. Potem so tu njegova vmešavanja v denarno reformo, ki je imela za posledico dvig cen nekaterih artiklov (ne nazadnje tudi vodke), arhitekturo in še kje. Kar zadeva (informacija, ki zgolj osvetljuje njegovo osebnost!) aHiitekturo: v bližini starodavnega Kremlja so (kljub ugovorom strokovnjakov) zgradili moderno poslopje, v katerem so zadnja leta bili vsi najpomembnejši vrhunski sestanki partijskih in državnih organov — Moskovčani pa so globoko prepričani, da je s to zgradbo ,Jkongresnim dvorcem“, oskrunjena arhitektonska sldadnost kremeljskega kompleksa. Čudno je pravzaprav, da ljudje niso imeli preveč simpatij zanj - čeprav je, denino, direktno marsikaj storil za dvig njihovega: življenjskega standarda. Tako so’ pod njegovim vodstvom prvič začeli množičneje graditi stano-* vanja (skrajno maloštevihia gje-i\ de na potrebe) in skrbeti za; večjo in boljšo proizvodnjo artiklov široke potrošnje. Toda to so vse dejstva, ob katerih bodo lahko dokončno sodbo povedali zgodovinarji, politologi in sociologi, nam pa gre zgolj za' oris skice za njegov portret. A ta ne bi bil popoln, če ne bi omenili njegovega deleža v zu- SMRT HRUŠČOVA nanji politiki Sovjetske zveze, med katero sodijo kajpak tudi odnosi s partijami nekaterih socialističnih držav. Na teh področjih je njegovo ime ne-' dvomno povezano z nekaterimi povojnimi najbolj dramatičnimi trenutki. Afera z ameriškim vojaškim vohunskim letalom U-2 in kriza okoli Kube sta morda najbolj značilni epizodi njegove zunanjepolitične dejavnosti. V obeh je izpričal neverjetno dinamičnost, toda hkrati čut za realnost. Z afero U 2 je dokazal, da je nepopustljiv, kadar ima vse adute v svojih rokah, s kubansko krizo je izpričal, da je pripravljen umakniti se, če jih nima. Njegova zasluga je, da so v Moskvi razglasili pripravljenost na miroljubno koeksistenco med državami z različnimi družbenimi sistemi. (Tudi tu se je — ker pač ni mogel iz svoje kože — rad zaletaval: trdil je, da bodo v SZ že čez dvajset let imeli čisti komunizem in prekosili ZDA). Bil je za dokončno odpravo hladne vojne in tudi za izboljšanje odnosov s"* tistimi, ki so bili poprej v Kremlju v nemilosti. Prišel je v Beograd in skupaj z Bulganinom podpisal zgodovinsko beograjsko deklaracijo. Taje postavila odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na povsem drugačne temelje. O možu, ki je nekoč v generalni skupščini Združenih narodov sezul čevelj in z njim tolkel po mizi, ker se ni strinjal z govorom britanskega premiera, je moč kajpak povedati še marsikaj, toda to, kar smo, je nemara dovolj za skromno informacijo o človeku, ki je bil pobudnik marsičesa novega v življenju Sovjetske zveze, toda premalo močan, da bi temu življenju vcepil še več. z jutrišnjo otvoritvijo razstave del akademskega kipaija Staneta Jarma se bo začel uradni del svečanosti ob 500-letnici mesta Kočevje in letošnjem občinskem prazniku. Razstava bo v Likovnem salonu, odprta pa bo od 17. septembra do 5. oktobra. (Foto: J. Primc) Podjetje ,31ovenija-ceste“ iz Ljubljane gradi .v Bršlinu, nedaleč od garaž avtobusnega podjele „Goijanci“, med železnico in cesto, ki drži proti Bučni vasi, veliko skladišče za ljubljansko carinarnico. Kot so povedali, potekajo dela po načrtu. Zdaj urejajo temelje. (Foto: L ZORAN) Temeljna kulturna skupnost Ribnica in ljubljanski Medobčinski zavod za spomeniško varstvo sta v nedeljo, 12. septembra, odprla prenovljeno 300-let staro cerkev pri Novi Štifti. Na otvoritvi je pel oktet Jakob Gallus. (Foto: J. Primc) rredffto zapisat* ••• Krkin inštitut v Novem mestu, ki ga vodi mr. Peter Jerman, je pripravU obisk madžarskih strokovnjakov: na videz drobno srečanje, ki pa odločno poudarja sistem Krkinega dela. Pred desetletjem, ko Krka praktično še ni pomenila kaj dosti v naši farmacevtiki, so Madžari seznanjali mlade novomeške strokovnjake s prvimi znanji o fermentaciji Novomeška tovarna se je izkazala za ^osobne učence: v pičlih desetih letih se je naučila toliko, da je madžarski industriji že lahko prodala licenco za proizvodnjo antibiotikov! In naprej, v dokaz, kakršni so Krkini sistemi dela: in- štitut je ustanovil nagradni sklad za najboljše naloge, ki jih pripravijo študentje in dijaki V natečaju lahko sodelujejo mladi iz vse Jugoslavije. Tako zgodnje odkrivanje talentov pa tovarni vsekakor pomaga pri zaposlovanju sposobnih strokovnjakov. Zato ni nič čudnega, da tovarna tako hitro napreduje, da se vztrajno širi in da je njena proizvodnja iz leta v leto večja. Med podjetji kemične industrije je prav novomeška Krka če ne na prvem mestu v Sloveniji, pa zanesljivo med prvimi Tako visoko uvrstitev si je nedvomno zaslužila s svojim načinom dela, z neprestanim pridobivanjem znanja. Tak učinkovit sistem dela bi morali sprejeti tudi v drugih dolenjskih podjetjih: potem gotovo ne bi več govorili o zaostali industriji ali o nerazviti Dolenjski Krkin primer namreč tako usmeritev krepko podpira. ZAPOSLOlVANJE NA TUJEM 6.628 dolenjskih zdomcev Kar 6,5 odstotkov Ribničanov dela na tujem — Z Dolenjske pretežno nekvalificirani delavci z nedokončano- osnovno šolo Koliko časa se? Po statističnih podatkih sta 671.702 Jugodovana na delu v tujini Številka predstavlja 2,8 odstotka vsega jugoslovanskega prebivalstva. Iz Slovenije je po teh podadcih na delu 48.086 prebivalcev, kar je 2,6 odstotka Slovencev. Dolenjcev je med njimi 6.628. davska občina, kjer je kar 10,9 odstotka oziroma 2.914 ljudi zaposlenih na tujem. Najmanjši odstotek je v litijski občini, odkoder je šlo na tuje 82 ljudi oziroma vsak dvestoti. Med tistimi, ki so na delu v tujini, jih več kot tretjina ni dokončala osnovne šole. Črnomaljska, kočevska in novomeška občina so Ribničani, ki so že od nekdaj sloveli po tem, da so razkropljeni po vsem svetu, so na prvem mestu me; dolemskimi občinami: 6,5 odstotka ali 765 ljudi iz te občine je trenutno na delu v tujini. Črnomaljska občina ima 915 zdomcev ali 5,4 odst. prebivalcev. Iz brežiške občine je na delu v tujini 1.276 ljudi oziroma vsak dvajseti prebivalec. Veliko zdomcev ima krška občina — 1.029 oziroma 3,9 odst. občanov. Iz metliške občine dela na tujem 287 ljudi, v odstotkih je to prav toliko kot iz krške občine. Vse te občine imajo na delu v tujini v poprečju več svojih občanov, kakor je slovensko poprečje. Iz sevniške občine dela na tujem 522 ljudi oziroma 2,8 odstotkov prebivalcev, iz novomeške občine pa jih je na tujem 997 oziroma vsak 50. prebivalec. Največ zdomcev ima len- Živahno o ocenah za vogali Zakaj ni odziva na sodelovanie v postopku evidentiranja kandidatov za številne volilne dolžnosti in zakaj smo brez kadrovskih rezerv? Ob zloglasni akciji 25 poslancev so se v Sloveniji razburili politični duhovi. Pri tem Me za oceno, ali je bil na pravilen način speljan dodatni predlog skupine slovenskih poslancev za slovenske kandidate v predsedstvo SFRJ poleg predloga SZDL Slovenije, ki je bil oblikovan v sodelovanju z vsemi občinskimi konferencami SZDL v Sloveniji. Našega območja val burnih razprav v tem ^oru ni dosegel, pri nas živimo v idiličnem podeželskem miru in v popolnem kadrovskem zatišju. O kakšnih „dodatnih** predlogih še sanjamo ne, saj nimamo niti tistih rednih in najbolj nujnih (za domače kadrovske potrebe namreč!). Sejmišča BREŽICE Na sobotnem sejmu je bilo napro-<*aj 516 prašičev, starih do 3 mesece, in 18 starejših. Prodali so 453 niladih pujskov. Kilogram žive teže je veljal 9,50 do 10 din. Za starejše prašiče so zahtevali 9 din za kg žive teže, prodali pa so jih 12. Videti je, da ni nobenih želja za sodelovanje v pripravah za razne kadrovske ^remembe, v pripravah, ki jim pravimo evidentiranje. Potrebe pa so, saj se med mandatno dobo mnoga mesta izpraznijo zaradi odhoda tistih, ki jih zasedajo, na vsaki dve leti se menjajo vsa politična vodstva, z neusmiljeno naglico se bližajo-prihodnje volitve itd. Vse te resnice pa nikogar ne ganejo: nobena izmed dolenjskih občin še nima evidentiranih kadrovskih rezerv. Socialistična zveza je v letošnji spomladi začela akcijo evidentiranja, ki naj bi že pred volitvami in pred potekom mnogih mandatov v političnih organizacijah in v samoupravnih organih v letošnji jeseni ustvarila zadostno kadrovsko rezervo in ^remenila evidentiranje v st^-no nalogo. Akciji se je odzval le sindikat in še ta z bornim uspdiom. 2e dober mesec dni pa lahko npr. NOVO MESTO Na ponedeljkovem sejmu so prodali 363 prašičev, pripeljali pa sojih ♦ -v' starejših od mesecev; za mlajše prašiče so zahtevali 150 do 190 din, za starejše pa 200 do 320 din. Kupci so bili' pretežno iz domače občine, cene so ostale od prejšnjega sejma neizpre-nienjene. ' novi niutal v ............. 'pri vašem trgovcu.......................... -.. ........................... »zlatorog«maribor... po njihovem številu med prvimi v Sloveniji. Zanimivo je, da je iz Dolenjske odšlo na tuje zelo malo kvalifi- ciranih in visoko kvalificiranih strokovnjakov. 6.628 Dolenjcev je torej po uradnih statističnfli podatkih na delu v tujini, se pravi znatno več, kot jih zaposluje največja dolenjska tovarna, Industrija motomoh vozil. Zanimivo ob vsem tem pa je, da v dolenjskih podjetjih zadnja leta vse bolj primanjkuje delavcev, pa jih doma ni mogoče več dobiti. To do-Icazuje, da brezposelnost običajno ni najpomembnejši vzrok za odločitve dbcanov, da gredo na tuje. Iz pogovorov z zdomci, ki so jih ob koncu lanskega leta imeli dolenjski sindikati, bi prej utegnili sklepati, da odhajajo z doma pretežno zaradi zaslužka. J. SPLICHAL v Novem mestu za vogali zelo natančno izveste veliko nov^a o „obetajočih se kadrovskih spremembah**. Vse je znano: kdo bo zasedel to mesto, kdo ono, kako je v njegovih željah zdrsnilo temu, kam bo šel ta in kaj mora prinesti s seboj „za doto** in še in šef Javno evidentiranje pa ostaja ob tem neuresničeno, nihče izmed tistih, ki si tako zelo brusijo jezike, in od tistih, ki poslušajo, ni predlagal nikogar. (Za sodnike porotnike je v novomeški občini potrebnih 25 predlogov, predloga pa ni nobenega). Organi, ki se po svoji dolžnosti morajo ukvarjati s kadrovanjem, so v stiski: obsežnih nalog ne zmorejo brez širše javne podpore in v na hitro izdelanih kadrovskih spremembah bodo kadri „krožili**, namesto da bi se menjavali in pomlajevali. Jeziki z ulice pa bodo 4>et imdi dovolj gradiva! M. JAKOPEC BodoGnost: lesna industrija Občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje o svojem dolgoročnem razvoju in razvoju Slovenije Na razpravi o dolgoročnem razvoju Slovenije, ki je bila v Kočevju 8. septembra, so predstavniki občin Kočevje, Ribnica in Grosuplje ugotovili, da bodo morale te občine v naslednjih 15 letih napredovati nekoliko hitreje kot republika, ker zdaj zaostajajo za njenim razvojem. Strinjali so se tudi z mnenjem, da bi lahko postala Slovenija proizvajalec pohištva za potrebe Evrope in da ima pohištvena oziroma lesna industrija v Sloveniji in teh občinah še posebne pogoje za hitrejši razvoj. Nadalje so ugotovili, da ima območje teh treh občin posebne (vendar še ne raziskane) možnosti za razvoj turizma in prometa, toda premio dobrih cest. Predstavniki občin so se strinjali s predvidenim mnogosrediščnim (policentričnim) razvojem Slovenije. Vendar so poudarili, naj bi republika zagotovila vsem središčem vsaj BETI premajhna? Tesne vezi med metliško BETI in DELTO iz _____________Ruja________________ *Ker v tovarni BETI v Metliki ne morqo kupcev povsem zadovoljiti zaradi premajhnih zmogyivosti v proizvodnji konfekcije, iščejo poslovno sodelovanje s kooperanti po Sloveniji in deloma na Hrvaškem. Tako so že sklenili dogovore z več podjetji v obeh republikah, zlasti pa so navezali tesne poslovne stike z DELTO iz Ptuja. Ni pa rečeno, da se ne bo povezanost s tem kolektivom še poglobila in razSrUa. Pred kratkim so obiskali tovarno v Metliki predstavniki ptujske Delte in tamkajšnje občinske skupščine, kakor tudi predstavniki republiScega sklada skupnih rezerv, ki je prav tako zainteresiran za tesnejše sodelovanje v industriji tekstilne stroke. Razpravljali so o možnostih nadaljnje poslovne povezave, ki naj bi dobila poleg arine še trajnejšo obliko. približno enako izhodiščno osnovo za nadaljnji razvoj (prometne zveze. elektriko itd.). J. P. Turistični barometer Turistična sezona je v glavnem končana, čeprav imajo dolenjski hoteli skoraj vsa ležišča še naprej polna in čeprav še vedno iz recepcij prihajajo poročila: „Kdor bi rad dobil prenočišče, naj si poišče rezerva-cijo!“ Po tako uspešni turistični letini tudi v jeseni ne bi kazalo popustiti in čakati na prihodnjo sezono. V jeseni bi namreč tudi lahko pobrali prenekateri dinar, če bi znali pretno organizirati izlete. Dolenjska je prav primerna za najrazličnejše enodnevne ali dvodnevne izlete ob koncu tedna, ki bi jih lahko pretno pripravili tudi gostinci. Tako bi najbrž ne manjkalo prijav za trgatve (na Sremiču so jih svoj čas že prirejali, a so to navado opustili), za lov na polhe ali na šoje, za peko kostanja in še bi lahko spretni organiza-toiji dobili kako zamisel, ki bi jim prinesla dovolj gostov, napolnila hotel in blagajno. Železo je treba kovati, dokler je vroče! Kmetijski nasveti Shranjevanje sadja Primaknila se je jesen in pospraviti bo treba plodove. Kdaj le-ti dozorijo, kdaj je najbolj primeren čas spravila, za poljščine, resda ni težko reči, drugače pa je v sadovnjaku, ko je treba obrati sadje prav tisti čas, ki najbolj ustreza skladiščenju ali takojšnji porabi. Pravi trenutek spravila je težko ujeti predvsem pri pečkatem sadju. Velja, da pečkato sadje (jabolka in hru^e), obiramo, ko so plodovi ,4revesno zreli“, ko jih je mogoče nmogo laže kot prej odtrgati in ko postane barva izrazita in privlačna. Bolj kot po zunanjih znakih je zanesljivo ugotavljanje pravilne zrelosti in po številu dni, ki pri posamezni sorti minevajo od cvetenja do zorenja. Če jabolka in hruške trgamo prezgodaj, so manj okusne in kasneje se jih v skladišču naguba kožica. Prepozno obrano sadje kaj rado postane mokasto, manj pa je odporno proti pegam, gnilobam in drugim nevšečnostim, ki lahko naredijo veliko Škodo v skladišču. Ne le čas, za kakovost je pomembno tudi obiranje samo, pakiranje, sortiranje in uskladiščenje. Dandanes tJ^ovina prevzame le kakovostno, že na zunaj pri^4ačno sadje, s^ drugačno ne gre v denar. Plodovi morajo biti skrbno obrani in okusno pakkani. Embalaža (zaboji, gajbice in kartonske Škatle) mora biti standarne izdelave. V razsutem stanju prevažajo le še sadje, ki je namenjeno za industrijsko predelavo. Plodove shranjujemo le v primernih kleteh. Najboljše so take, vgrajene v zemljo, ki imajo zato stalnejšo temperaturo. Ta naj znaša nekako 2 do 3 stopinje Celzqa, relativna \iaga pa naj bo 90-odstotna. Taka klet bo zelo dobro služila namenu. Odveč je poudaijati, da je treba klet pred skladiščenjem očistiti, morda celo prebeliti z apnom in dodatkom modre galice. Za kleti je pomembno tudi, da so primemo zračene. Najbolje je narediti zračenje z zunanje hladnim zrakom, ki priteka spodaj skozi rešetke, topel zrak pa zapušča skladišče ^ozi navpični vzduš-nik. Inž. M. L. OB ZAKONU O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU V SLOVENIJI Za varno in srečno bodočnost (Nadaljevanje s 1. strani) njih samih odvisna njihova svoboda, napredek in prihodnost. Tovariš Tito je v izjavi, ki jo zgoraj omenjamo, med drugim tudi dejal, da naša socialistična revolucija s svojo močjo, vsebino in svojim izročilom navdihuje tudi mlajše rodove, ki zdaj, v sodobnih razmerah razvoja, z uspehom in veliko odgovornostjo nadaljujejo delo starejše generacije. Neomajnost in požrtvovalnost borcev narodnoosvobodilne vojne in njihov revolucionarni duh so postali last vseh delovnih ljudi Jugoslavije, ‘zlasti naše mladine. Iz boja za obnovo in izgradnjo dežele in za ohranitev naše neodvisnosti ter samostojne poti v socializem so izšli stotisoči borcev za novo samoupravno družbo. To so milijoni naših ljudi, ki se zavedajo, kaj imajo in kaj ustvarjajo in ki so prav zato življenjsko zainteresirani za ohranitev in nadaljnje ražvijanje pridobitev naše revolucije. SOVRAŽNIKI SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE NE MIRUJEJO Z gornjim v zvezi je predsednik Tito dejal, da v sodobnem svetu, ki ga teže vojne nevarnosti in v katerem strežejo po neodvisnosti narodov, sovražniki samoupravne SFRJ ne mirujejo. Prav zato moramo še naprej posvečati posebno pozornost vprašanju ^lošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ker je prav to najboljše zagotovilo za neodvisnost, nedotakljivost in neoviran razvoj naše dežele. Da pa bi uresničili te velike naloge, je dejal predsednik Tito, je predvsem nujno potrebna enotnost Zveze komunistov Jugoslavije, ki mora biti v vsakem pogledu kos svoji zgodovinski nalogi. Enako potrebna je tudi enotnost vseh delov-ljudi, saj lahko svoje težnje in koristi uresničijo samo v močni in enotni socialistični Jugoslaviji. Te misli nas prevevajo, besede tovariša Tita pa spodbujajo, ko želimo v nadaljnjUi besedah i^regovoriti o ZAKONU O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU, ki ga je -prejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora 8. julija 1971 in nato na seji enotnega zbora delovnih skupnosti 21. julija letos. Zakon je razglasil predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher 23. julija 1971, izšel pa je v 28. številki Uradnega lista SRS 28. 7. 1971. Novi zakon je bil izdan na podlagi ustave SRS, z njim pa smo dobili čvrsto podlago za soustvaija-nje in pripravljanje splošnega ljudskega odpora v naši republiki. Uvodna načela zakona o splošnem ljudskem odporu govore o tem, da se v SRS pripravljamo za obrambo in odpor zato, če bi bila napadena in ogrožena svoboda, neodvisnost, suverenost in ozemeljska nedotakljivost socialistične republike Slovenije in SFR Jugoslavije. Zakon pravi kratko in razumljivo:.......SR Slovenija se bo z vsemi svojimi silami in zmogljivostmi skupno z drugimi socialističnimi republikami zoperstavila kateremukoli napadalcu v obrambi z ustavo določene družbenopolitične ureditve SFR Jugoslavije in SR Slovenije." Načela novega zakona izhajajo iz dragocenih izkušenj in tradicij narodnoosvobodilnega boja, prav tako pa tudi iz samoupravn^a socialističnega sistema,Jz'boja za enakopravne odnose in za svetovni mir, iz neodtujljive pravice in dolžnosti napadenih, da se branijo pred napadalcem. Splošni ljudski odpor upošteva tudi geografski položaj Slovenije in Jugoslavije. GRE ZA ODPOR CELOTNEGA NARODA Splošni ljudski odpor razvijajo, soustvarjajo in pripravljajo občani, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije ter družbenopolitične organizacije kot vse druge družbene organizacije naše družbe. Splošni ljudski odpor je, kot pravi novi zakon, „ ... organiziranje vseh možnih oblik dejavnosti in odpora celotnega naroda. V vojni se njegova moč in učinkovitost kažeta predvsem v oboroženem boju in v stalnem procesu krepitve in uveljavljanju raznih drugih oblik odpora, v katerega so vključeni vsi delovni ljudje in občani. Oborožen boj, ki ga vodijo Jugoslovanska ljudska armada, partizanske enote kot enote teritorialne obrambe (zakon govori nato samo o „par4izanskih enotah", kot je bil glede na slavno preteklost naše NOB pravilno izbran izraz za to obliko oboroženega boja) in delovni ljudje, omogoča in uveljavlja delovanje naše socialistične oblasti in vseh družbenih sil v raznih vojnih razmerah. Splošni ljudski odpor hkrati omogoča ter krepi vse oblike aktivnega političnega, propagandnega, psihološkega in drugega odpora, kar velja tudi za začasno zasedene vasi, naselja in mesta. V pripravah in v vojni vključuje in združuje splošni ljudski odpor vse materialne, kulturne, znanstvene, strokovne in druge sile Slovenije v učinkovit in nepremagljiv boj zoper vsakogar, ki bi nas napadel ali ogrožal. Po zakonu so priprave na splošni ljudski odpor družbeni proces, v katerem deloVhi ljudje Slovenije vedno bolj neposredno sodelujejo in odločajo tudi o vprašanjih obrambe svoje sociahstične skupnosti, v njem pa se hkrati uresničujejo tudi pravice in dolžnosti delovnega človeka, občana, delovnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti ter vseh družbenopolitičnih skupnosti, ko gre za obrambne naloge celotne samoupravne socialistične družbe. Cemu take OBRAMBNE PRIPRAVE? V zadnjem času je bilo na raznih proslavah tridesetletnice naše skupne zgodovine znova povedano, da sovražniki naše samoupravne socialistične družbe ne mirujejo. Zlasti nas je na to c^ozoril predsednik Tito na velikem zborovanju na Tjeittištu, mnogi drugi govorniki v vseh republikah pa so, prav tako kot organizacije ZK in SZDL, opozarjali, da sta vse^lošna močna ljudska obramba in družbena samozaščita najboljše zagotovilo, da bo svet spoštoval našo neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost in nadaljnji neoviran razvoj nove Jugoslavije. Slovenski zakon o splošnem ljudskem odporu ■M navaja zato, da izvajajo obrambne priprave in pripravljajo razne oblike splošnega ljudskega odpora naše družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije v okviru svojih pravic in dolžnosti. Pri tem usposabljajo občane in zlasti mladino, hkrati pa ustvarjajo materialne in druge pogoje za krepitev obrambne moči in splošnega ljudskega odpora. PARTIZANSKE ENOTE PO VSEJ SRS Novi zakon govori, da se organizirajo partizanske enote tako, da pokrivajo celotno ozemlje SR Slovenije. V miru in vojni delujejo samostojno ali skupaj z enotami JLA; na. začasno zasedenem ozemlju so jedro in glavni nosilec oboroženega odpora, skupno z vsemi delovnimi ljudmi in občani ter z vsemi njihovimi silami in zmogljivostmi se bo-rgo za osvoboditev. Obsežne so naloge družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij v okviru novega zakona: s svojo aktivnostjo morajo krepiti in sooblikovati idejnopolitične temelje PRIJATELJI za priprave ^lošnega ljudskega odpora in za izvrševanje obrambnih nalog. Pri tem vključujejo in usposabljajo občane, zlasti še mladino, na razne načine krepijo socialistični patriotizem, družbeno samozaščito in usposabljajo vse ljudstvo za splošni odpor. Temeljni poUtični sili pri organizaciji in pripravah splošnega ljudskega odpora sta Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza komunistov. - SZDL politično povezuje vse nosilce družbenih sil pri pripravah splošnega ljudskega odpora, hkrati pa zagotavlja, da se te priprave izvajajo na najširših samoupravnih osnovali. Zveza komunistov je vodilna idejnopolitična usmeijevalna in gonilna sila pri organiziranju fii vodenju ^lošnega ljudskega odpora. To smo želeli poudariti iz uvodnih načel novega zakona o splošnem ljudskem odporu. Prihodnjič si bomo ogledali njegove temeljne določbe kot tudi druga poglavja, ki govore o oblikah uresničevanja nalog na področju splošnega ljudskega odpora v Sloveniji. Dežurni poročajo BREZ POVABILA V HiSl - 7. septembra je Marija Podkoršek iz Velike Loke pri Trebnjem z njive videla neke može, ki so stikali okoli njene hiše. Pustila je delo in se vrnila domov, da bi videla, kaj je. Neznan-^ cev ni bilo več, ko pa je stopila v hišo, je našla vse razmetano. Vzeli ji niso nič. UKRADENO PRI ,J)INOSU“ -Anton Darovec iz Ločne je milični-^. kom prijavil, da sta mu bila iz garaže ukradena dva razpršilca za vodo,' vredna 150 din. Razpršilca so kasneje našli pri „Dinosu “. i RAZBIJAL STEKLENINO - 9.' septembra so v Novem mestu pridržali Nedeljka Kerkeža iz Zrenja-nina, delavca SGP Pionir. V Šmarjeških Toplicah je popival, razbijal steklenino in nadl^oval goste. NI BILO ZAKLENJENO - Bol-; hanovi iz Malih Poljan pri Sent-, jemeju so nedavno tega delali na nji-^ vah, ne da bi doma zaklenili. To je izrabil tat in iz suknjiča v omari ukradel denarnico z 2.100 din. i DO'LENJSKA: PRVIČ V DRŽAVI NACIONALNO ZAVAROVANJE? Kmet in delavec enaka pri zdravniku in v lekarni? Na pobudo zdravstveno zavarovanih delavcev in kmetov so v Novem mestu že pred meseci začeli razmišljati o morebitni združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja. S tem so prvič v Sloveniji in Jugoslaviji načeli pomembno vprašanje: prehod na nacionalno zavarovanje ljudi Izvršna odbora obeh skupščin zdravstvenega zavarovanja za Dolenjsko sta pripravila in že obravnavala študijo o možnostih za izenačitev kmečkega zavarovanja z delavskim. Gradivo sta odohrUi obe skupščini, pobudo za rešitve v tej smeri pa so podprli tudi že številni oblastni in politični organi Predlog o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja so dobrohotno sprejeli vsi po vrsti: občinske skupščine, občinski sindikalni sveti. Zveza komunistov, Socialistična zveza kot tudi medobčinski svet ZK. Menili so, da gre za pametno stvar in še za več. Če bi se namreč posrečUo uresničiti to zamisel, bi bila to prva resnična pomoč kmetom, o čemer je zlasti v zadnjem času toliko govorjenja Vsi, ki soglašajo z nakazano rešitvijo na področju zdravstvenega zavarovanja naših ljudi, so priporočili, naj pobudniki za združitev obeh zavarovanj na našem območju pripravijo še več podatkov in še otipljiveje nakažejo možnosti za tako pomembno dejanje. Pristavili pa so, da izenačenja pravic delavcev in kmetov ne bi smeli graditi na predpostavki, da bodo kmetje plačali razliko, ki bo nujno nastopila. V drugi polovici septembra bo v Novem mestu posvet, na katerem se bodo predstavniki občinskih skupščin, ZK, SZDL, sindikatov, zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov pogovorili o dokončnih predlogih združitve delavskega in kmečkega zavarovanja in poskušali poiskati ncg-boljšo rešitev za dodatne denarne vire, ki jih bo izenačitev kmečkih pravic z delavskimi na tem področju nedvomno zahtevala. Od soglasja ali nesoglasja na tem posvetu bo bržkone odvisna vsa nadaljnja akcija za združevanje. Če se ne bodo zmenili za dodatne vire, bo najbrž potrebno sedanje prizadevanje odložiti na boljše čase. Na tem posvetu bodo zato razpravljali o stanju delavskega in kmečkega zavarovalnega sklada in o drugih vprašanjih. Zlasti bi morali ugotoviti, katera so tista prava izhodišča za dobre rešitve, ki bi ustrezale tako občinam kot zavarovalnim skupnostim. Sporazumeti bi se morali tudi o načinu javne razprave, na kateri bi zadevo temeljito premleli, ne nazadnje pa tudi o zastopstvu v skupnem organu v primeru posrečene združitve delavskega in kmečkega zavarovanja. Od tega posveta zato veliko pričakujejo. V Novem mestu pripravljajo združitev skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev In kmetov —• Za izenačitev bo potrebne zagotoviti dodatni denar za zavarovanje kmetov — Ta mesec bodo na medobčinskem posvetu v Novem mestu odgovorili, ali bo združeno zavarovanje možno že leta 1972 Združitev delavskega in kmečkega zavarovanja ni novotarija, čeprav v praksi do zdaj še ni bila preizkušena. Predvideva jo 112. člen zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Na Dolenjskem je bila možnost za tako združitev nakazana v javni razpravi o tem in drugih zdravstvenih zakonih ter predpisih, ki so sledili. 2e tedaj je bilo na dlani, da kmetje ne bodo nikoli imeli takih pravic kot delavci, če bodo morali v ta namen globlje poseči v žep. O vprašanju enotne ureditve zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov sta samo^ upravna organa kmečkega zavarovanja, skupščina in izvršni odbor, večkrat razpravljala. Željo in nujnost po izenačitvi kmečkih pravic z delavskimi sta utemeljevala takole; na kmetijah so ostali starejši in ostareli, ki težko pričakujejo pokojnin-sdco zavarovanje, vendar bi imeli prej radi urejeno zdravstveno zavarovanje. Marca 1970 sta izvršna odbora delavske in kmečke skupščine sklenila raziskati možnosti za združitev in pripraviti gradivo. Iz gradiva, ki je zdaj kajpak že pripravljeno in čaka na prej omenjeni septembrski posvet, je razvidno, da je v novomeški skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev zavarovanih več kot 90.000 ljudi, od tega skoraj polovica v novomeški občini, medtem ko kmečko zavarovanje uživa malo manj kot 29.000 ljudi, največ spet v novomeški občini, manj pa v krški, črnomaljski, trebanjski in metliški občini. Kot je znano, imamo od 1. januarja letos nov sistem zdravstvenega zavarovanja. Zakon je predpisal obvezne oblike zdravstvenega varstva in tako varstvo morata plačati delavski in kmečki sklad. Skupnostim je omogočeno, da predpišejo dopolnilne oblike zdravstvenega varstva, ki gredo tudi na račun tega ali onega sklada. Zelo različni so prispevki, ki jih morajo zavarovanci plačati, kadar gre za nekatere oblike, ki jih je ta ali ona skupnost predpisala naknadno. Beseda je torej o participaciji. Samo primer. Ce gre bolnik s kmečko izkaznico po zdravila, mora plačati 50 odstotkov cene, če pa kupuje zdravila delavec, odšteje v lekarni samo 4 din. Razliko bodo kme^e lahko sami izračunali in primerjali. v prihodnje naj bi tega ne bilo več. Delavec in kmet naj bi plačala enako. In ne samo zdravila. Izenačitev obeh zavarovanj namreč pomeni, da med bolnim kmetom in bolnim delavcem pri zdravniku in v lekarni poslej ne bi bilo razlike. Kajpak je treba izenačitev šele doseči! Zlasti so v tem primeru potrebni dodatni dinarji. Trenutno je to še , jabolko spora“, ker ni znano, kdo bo denar zagotovil. Ponudili so tale izhodišča za izračun razlike, ki jo bo treba kriti: — podlaga za izračun je poraba denarja iz ddadov v letu 1971, — obveznosti kmetov se v prihodnjem letu ne bi smele povečati, prav tako morajo ostati iste obveznosti ddovnih organizacij in ddavcev, — prispevki družbeno-poli-tičnih ^upnosti za obvezne oblike zdravstvenega varstva in socialno ogrožene kmete morajo ostati vsaj takšne, kot so letos, — republika naj kljub povečanim pravicam kmečkim zavarovancem pokrije s svojim denarjem stroške za razliko v pravicah, ki veljajo letos, — ccne zdravstvenih storitev se bodo prihodnje leto povečale za 16 odstotkov (predvidevanje), — število kmečkih zavarovancev v letu 1972 ne bo večje od 26.000. C e upoštevamo ta izhodišča, iz- \ iaV'! se pokaže, da bi morali za enačitev kmečkega in delav skega zavarovanja zagotoviti več kot 6,5 milijona din. Možnost, da bi kmetje toliko zmogli, odpade. Predvidevajo,^ da bi več kot dve tretjini te' vsote lahko dalo gospodarstvo,' če bi ga pri pri^evni stopnji obremenili še z 0,5 odstotka’ Preostalo trećino naj bi dale' občine po k^uču: koUkor zava- [ rovanih kmetov, toliko denarja. Tako so predlagali samoj upravni organi delavskega in kmečkega zavarovanja, torej je tudi zgornji račun samo predlog za razpravo. Pričakujejo, da bo na bližnjem posvetu v Novem^ inestu razprava zlasti o teh šte “ vilkah. Ce se bodo o tem ^o-.' razumeli, bo bitka dobljena, na » Dolenjskem pa bomo imeli prvi na jugoslovanskih tleh nacionalno zavarovanje. 'vsa Teta prei*u^*'........................ spet izboljS^^ ..............—.... —.................................... samo novi mixai in novi mix^ v ............. pri vašetn trgovcu rnaribor >>2iatorog<< it^ariooL Sevničani presenetili v Mariboru Za dolenjske rokometne ekipe v republiški ligi je bila ta nedelja zelo uspešna. Dolenjski derbi v Brežicah se je po pričakovanju končal z zma-' go domačinov, ki so imeli v borbeni ekipi Ribničanov enakovrednega nasprotnika. Največje presenečenje pa so pripravili Sevničani, ki so v Mariboru Braniku odščipnili dragoceno točko. Tudi start Brežičank v republiški ligi je bil uspešen: doma so premagale Borca iz Ljubljane. Odbojkarji Novega mesta so gostovali v Mariboru pri novincu v ligi -Elektrokovini in izgubili tesno s 3:2; Trebanjci pa so gostovali na Jesenicah in srečanje s Kovinarjem gladko izgubili s 3:0. Brestaničanke so imele v gostih vodilno ekipo v ligi, ravenskega Fužinaija, in srečanje izgubile. Novomeščanke so šle na izlet v Kamnik. Domača ekipa se ni pojavila na igrišču, zato so gostje tekmo dobile brez borbe s 3:0. Košarkarji Novega mesta so v Mariboru v srečanju z Branikom doživeli drugi poraz, vendar so še vedno vodilna •ekipa v ligi. BRANIK : SEVNICA 12:12 Po vodstvu domačinov v prvem polčasu je Sevničanom uspelo remizirati. Sevnica: Sirk, Hožič, Simončič, Perc, Bigak, Svažič 4, Koprivnik 1, Štojs 1, Sile 4, Trbovc 2. BREŽICE ; BOREC 19:16 Po vodstvu domačih rokometašic z 10:2 so se gos^e zbrale in bile enakovredne nasprotnice. Brežice: Zorko, Hribernik, Bu-žančič 7, Molan 6, Stauber 1, Bah, A. Mišič 1, Kolar 2. Kos, V. Mišič 2, Engel, Blatnik. KOVINAR : TREBNJE 3:0 Tekmo so začeli na igrišču pod Mežaklo, zaradi dega pa so se kasneje preselili v telovadnico. Trebanjci so se predstavili z borbeno in lepo , igro, z malo več sreče bi dosegli 1^-ko ugodnejši rezultat. BRESTANICA : FUŽINAR 0:3 Izredna ekipa ravenskega Fuži-, naija je naletela na nerazpoložene' igralke Brestanice, ki so delale, začetniške napake. Kljub odlični igri Marine File in novinke Cizlove, Bre-i staničanke niso bile enakovredne Korošicam. KAMNIK : NOVO MESTO 0:3 b.b. ELEKTROKOVINA : NOVO MESTO 3:2 Novomeščani so že vodili z 2:1, vendar jim kljub vsem prizadevanjem in dobri volji ni uspelo premagati domačine, ki so izkoristili prednost domačega terena. Najboljši pri NovomeščanSi je bil kot ponavadi zanesljivi Marjan Breščak. BRANIK : NOVO MESTO 61:48 Novomeški košarkarji so v prvenstveni tekmi slovenske B lige v Mariboru po pričakovanju izgubili z ekipo Branika 48:61 (21:32). Domačini so vso tekmo bolje zadevali, to pa je bilo odločilno za rezultat v sicer dokaj izenačeni igri. Na lestvici so Novomeščani še vedno prvi, dve točki pred Branikom. Za Novo mesto so igrali: Šepetave, Splichal 13, Ž. Kovačevič 14, Počrvina,’S. Kovačevič 12, Pirc 5, Šobar 4, Spiler, Piletič in Bencik. V soboto bodo igrali Novomeščani na Loki s Konusom iz Slovenskih Konjic. BREŽICE : RIBNICA 21:14 Dolenjski rokometni derbi je zadovoljil šte\ilne gledalce. Najprej so pobudo prevzeli domači rokometaši, ki so svojo igro kmalu kronali s številnimi zadetki. Po odmoru, ko so gostje krepko napadli, pa seje posebno izkazal vratar Berglez. Brežice: Berglež, Mars, Rovan 4, Antolovič, Šetinc 1, Zore, Bosina 8, Iskra 5, Novosele, Blatnik 1, Jurišič 1, Avsec. Ribnica: Lovšin, Kersnič, Tanko 1, Žuk 1, Radič 3, Nosan, Mikulin 2, Andolšek 3, Ponikvar 4 in Kuželj. V. PODGORŠEK Deset najboljših v eni vožnji 1. Joviča Palikovic (Dinamo), gordini - 4:05,50 2. Robert Lang (Dinamo), BMW 1600 — 4:11,32 3. Aleš Pušnik (Orehova vas), gordini - 4:22,60 4. Damir Wiesner (Sveučilište), gordini — 4:22,79 •5. Janez Doljak (Novo mesto), mini cooper S 4:31,70 6. Franjo Biruš (Rade Končar), BMW 1600 4:42,50 7. Rudolfo Aguzzoni (Italija), gordini - 4:43,96 8. Drago Badovinac (Novo mesto), fiat 850 SC — 4:44,08 9. Vlado Kadi (Rade Končar). steyr puch - 4:44,69 10. Dubravko Smiljanič (Dinamo), fiat abarth — 4:49,90 Mojstri v dežju (Nadaljevanje s 1. strani) Z odbojkarskega srečanja med Brestanico in Fužinaijem. Na sliki -tokrat je bil udarec odbojkarice Rosande učinkovit. (Foto: S. Dokl) segali precej slabše čase kot na treningu. Izkazalo se je, kaj pomeni dober voznik na mokri stezi, ko moč mo-toija ni več tako odločilna. Tu je končno le zablestel „večno drugi“ Paliković, saj je Strok že v petek napovedal, da se po dežju ne bo spustil v boj za rekord, češ da je za njegov ford escort treba odšteti kar 400.000 novih dinarjev . .. Najhujši boj se je potem odvijal med Langom, Palikovičem, Wiesner-jem, Pušnikom in Doljakom. V prvi vožnji je bil najhitrejši Robert Lang (4:11,32). vendar ga je v drugi vožnji Paliković krepko prekosil (4:05.50). Dosegel je tudi najboljši čas proge na uradnem tekmovanju v obeh vožnjah. Zlasti velja pohvaliti domačina Badovinca in Doljaka: prvi je v svojem razredu prepričljivo zmagal (1. vožnja 4:44,08), Doljak pa je s časom 4:31,70 med pivimi petimi na tej dirki in brez dvoma med prvimi f’esetimi dirkači v državi. Lojze Pavlič (zastava 850) je zaradi okvare na motorju že pred treningom odstopil. Nedeljska dirka je bila težka preizkušnja tudi za domačo časomeril-sko ekipo. Brez posebnih izkušenj je s svojo novo elektronsko uro znamke HEUER zadovoljivo opravila nalogo in takoj po vsaki vožnji posredovala razmnožene rezultate vseh tekmovalcev na tisočinko sekunde natančno! Rezultati: vozila do 850 ccm: 1. Kadi (steyr puch) 9:41,194; 2. Mer-lič (abarth 850) 9:52,583; 3. Kavčič Ubarth 850) 10:02,247 itd. Do 1000 ccm: 1. Badovinac (F 850 SC) 9:31,398; 2. Smiljanič (F abarth 1000) 9:41,239; 3. Mikulič (NSU TTS) 10:30,457 itd. Do 1300 ccm: 1. Paliković (R gordini) 8:21,836; 2. Wiesner (R gordini) 8:49,197; 3. Pušnik (R gordini) 8:54,149, 4. Doljak (hlini cooper S) 9:06,069 itd. Nad 1300 ccm: 1. Lang (BMW 1600) 8:24,726, 2. Biruš (BMW 1600) 9:30,885, 3. Horvat (BMW 2002 TI) 12:30,930 itd. Pri večerni razglasitvi uradnili rezultatov na Otočcu se je v imenu pokrovitelja dirke. Industrije motornih vozil iz Novega mesta, zahvalil vsem tekmovalcem in športnim delavcem podpredsednik organizacijskega komiteja Franci Beg, v imenu zvezne športne komisije AMSJ pa delegat Tomiča Papič iz Zagreba. Tekmovalci so ponovno poudarili, da na Gorjance res radi pridejo, tudi če ne gre za prvenstvo Jugoslavije, saj glede organizacije takih prireditev Novomeščanom nihče v državi ni kos. s. DOKL NAMIZNOTENISAČI NAZAJ V LIGO? Ker Partizan - Bežigrad noče igrati v 1. republiški namiznoteniški ligi, so dobili Novomeščani ponovno možnost, da se borijo za osmo izpraznjeno mesto v Ligi. Dvakrat se bodo srečali z ravenskim Fužinar-jem, zmagovalec bo postal republiški ligaš. Novomeščani so že nastopili na Ravnali in prepričljivo premagali domačine s 5:2. Za Novo mesto so igrali Somrak, Kapš in Uhl. ABRAM PRIJETNO PRESENETIL Na tradicionalni kolesarski dirki za „Veliko nagrado Roga“, ki je bila v nedeljo na progi Lj ubijana-Kočevje in nazaj, sc je v mladinski konkurenci presenetljivo dobro uvrstil mladi Sevničan Darko Abram, ki je med mladinci zasedel odhčno četrto mesto. Na cilj je prišel v enakem času kot Marjan Bobek (Rog), ki ga imajo za enega najbolj nadarjenih jugoslovanskih dirkačev. Abramov čas je bil 3:01,47. Viden uspeh bo prav gotovo spodbudno vplival na mladega kolesarja. Črnomelj - v prvem prvenstvenem rokometnem ■ srečanju LCRL so rokometaši COSMOS -BELTA doma doživeli poraz s Križami: gostje so zmagali s 23:17. Najboljša strelca pri Crnomaljčanih sta bila Goršek (8) in Lozar (6). (T. L.) NOVO MESTO - V prvensteni nogometni tekmi LCNL so nogometaši Novega mesta porazili Rakek s 3:0. Vse tri zadetke je dosegel raz-, položeni Macele. (J. P.) KRŠKO - Zasavski derbi med nogometaši Celulozarja in Rudarja s Senovega se je končal s prepričljivo zmago Krčanov. Domačini.so s 5:1 porazili borbene goste. Zadetke so dosegli: Geršak in Budna ter Gaser za Senovo. (L. H.) BRESTANICA - V prvenstvenem rokometnem srečanju zasavske lige je novinec v ligi Partizan iz Brestanice porazil ekipo Kondenzatorja iz Semiča z 20:18. Najboljši pri domačinih je bil Vinko Avsenak, ki je dosegel 9 zadetkov. (J. K.) LESKOVEC - Prvenstveno rokometno tekmo z Artičami so Leskov-čani brez težav odločili v svojo korist; zmagali so s 37:10. Najboljši pri domačinih je bil R. Šribar (8), pri "■gostih pa Cerjak (5). (L. Š.) SEVNICA - Prvenstveno rokometno srečanje zasavske lige med Sevnico B in Novim mestom se je končalo z zmago domačinov 30:28. (J. P.)^ KRŠKO Na letošnjem članskem ekipnem plavalnem prvenstvu je ekipa Celulozarja zasedla sedmo mesto. Največ so dosegli trije stebri Celulozarja: Franc Careo, Igor Turk in Nevenka Jenkole. Čargo je sicer izgubil svoj rekord na 400 m kravl, zlato pa je dobil na 1500 m kravl. Nevenka Jenkole je dobila dve zlati odličji na 100 in 200 m delfin. Celu-lozar je zbral 9.68 točk. (L. H.) ČRNOMELJ - Dolenjski nogometni derbije popolnoma razočaral. Z nekoliko več sreče so Belokranjci odpravili novomeški Elan z 2:1. Za Belo krajino sta bila uspešna Kramarič in Karin, za Novomeščane pa Udovč. V mladinski tekmi je Bela krajina premagala Elan s 5:0; strelci so bili Pintarič (3), Petrovčič in Petrič (T. L.) TBLECjrirti^vi samo novi mixal ima aktivno .............. novi mixal v neka j ...................... pri vašem trgovcu......................... »zlatorog« maribor I C VI 1.. Stanovanj'sko in komunalno podjetje Brežice PRODA na JAVNI DRAZBI dne 20. septembra 1971 ob 8. uri na sedežu podjetja. Brežice, Cesta prvih borcev 9 — fiat kombi, letnik 1964, 1300 v voznem stanju po generalnem popravilu motorja. Izklicna cena je 8000 din Na javni dražbi lahko na.stop>ajo pravne in fizične osebe. Kot varščina se položi znesek 2000 din, pred pričetkom dražbe oziroma za družbeni sektor polog bari ranega čeka. Ogled vozila; vsak dan od 7. do 14. ure razen sobote. Skladno z zakonom o prometu z zemljišči in stavbanrii (Ur. 1. SFRJ štev. 43/65) razpisuje OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA JAVNI NATEČAJ za prodajo kmetijskih in stavbnih zemljišč v k. o. Sentlovrenc v petek, 24. septembra 1971, ob 10. uri na kraju samem Predmet natečaja so: 1. pare. št. 2028 njiva — 2192 m^, patx:. št. 2030/1 njiva — 4750 m^; izklicna cena za zemljišče je 0,40 din 2. pare. št. 2037 1 travnik — 14345 m*, pare. št. 2037/2 travnik — 1000 m^^ in pare. št. 2037/3 travnik — 150 m*; izklicna cena za zemljišče je 0,35 din 3. parx:. št. 2029 travnik — 9540 m*, pare. št. 2030/2 travnik — 6270 m*, p>are. št. 2047 travnik — 6310 m*, pare. št. 2048 travnik — 6422 m*, pare. št. 2059 travnik — 9330 m* in pare. št. 2051 travnik — 1700 m*; izklicna cena za zemljišče je 0,30 din 4. pare. Št. 2034''2 travnik — 1766 m*, pare. št 2043 pašnik — 6251 m*, pare. št. 2044'1 prašnik — 1604 m* in pare. št. 2044^2 pašnik—1234 m*: izklicna cena za zemljišče je 0,25 din 5. pare. St. 2030'3 sadovnjak — 5601 m*; izklicna cena je 0,35 din 6. pare. št. 140'1 hiša — 120 m* in pare. št. 140/2 gospodarsko poslopje — 51 m*; izklicna cena je 20.000.00 din Javnega natečaja se lahko udeležijo pravne osebe in državljani SFRJ. Vsi stroški v 7vezl z davkom na promet z nepremičninami. kakor tudi sitroSki ureditve zemljiškoknjižnega stanja gredo v breme pridobitelje\'’ pravic iz tega natečaja. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred začetkom licitacije položiti varščino v višini 800.00 din, ki jo bomo ob neuspeli dražbi vrnili, ob uspeli pa vračunali v kupnino. K OTU EMOTERM 90» r##« 4ifr* l«5V, ,v,n4» /9 »^44* »*'44* M«##' 44*44 4441(^ ifil' OD DO 20.000 60.000 KCAL/H 7 tipov z vgrajenim bojlerjem ali brez EMO c ■ u .1 ■ Qa vsako hižo ASTRA. TOVARNA OBUTVE ZAGREB PRODAJALNA ČEVLJEV NOVO MESTO, Glavni trg 3 razglaša prosti delovni mesti 1 prodajalca ali prodajalke za nedoločen čas y 1 prodajalke za določen čas Pogoj; dovršena šola za prodajalca. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite prodajalni v Novem mestu. TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO priredi v nedeljo, 19. septembra 1971, ob 14. uri na stadionu Matije Gubca VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO POCENI OZIMNICA! Trgovsko podjetje DOLENJKA iz Novega mesta je pripravila za vas kvalitetno ozi>mnico po konkurenčnih cenah. Nabavite si jo lahko v vseh Dolenjkinih prodajalnah z živili. Dostava na dom. Pohitite z nakupom! Vsak zadene, če kupi ženski ali moški plašč, fantovske hlače ali drugo tekstilno blago, katerega nudi po izredno znižanih cenah -VELETEKSTIL«, Črnomelj ^ KOLINSKA tovarna hranil LJUBLJANA, Smartinska cesta 30 išče za svoj novi obrat za predelavo krompirja na MIRNI NA DOLENJSKEM SODELAVCE S POKLICEM: električar, strojni ključavničar, kovinostrugar, kotlar, kovač in kurjač parnega kotla za delo na delovnem mestu obratni električar oziroma upravljač parnlli kotlov z mehaniziranim kurjenjem Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 8 dneh pf) objavi v splošno-kadrovski sektor Kolinske tovarne hranil, 61000 Ljubljana, Smartinska cesta 30. Krojaško podjetje »KROJAČ«, Novo mesto obvešča cenjene stranke DA IMA DROBNI INVENTAR in RABLJENE KROJAŠKE STROJE ZA RAZPRODAJO Izdelujemo damske plašče po meri in želji strank po 390 dinarjev. Se priporočamo! ŽIVINOREJCI! Kmetijska zadruga Velike Lašče organizira v sodelovanju s KMETIJSKIM ZAVODOM LJUBLJANA VELIKO ŽIVINOREJSKO RAZSTAVO PLEMENSKE ŽIVINE sivo rjave pasme dne 18. septembra 1971 v Velikih Laščah PROGRAM: ob 9. uri začetek razstave ob 11. uri predvajanje najboljše ocenjenih živali in revija potomcev ob 12. uri objava ocen in podelitev nagrad KMALU ZAČETEK Bojazen odveč Zagotovljen denar za asfalt proti Mokronogu Novomeško cestno podjetje bo v kratkem začelo obnavljati še neasfaltirani cestni odsek Slovenska vas-Fuščava pri Mokronogu. Denar je zagotovljen, vprašanje je le,.če bo mogoče delo povsem dokončati že letos, ker se bliža za graditev neugoden letni čas. Tako je na javna vprašanja in bojazen, da z asfaltiranjem letos spet ne bo nič, pojasnil predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec. Delna zamuda je nastala zaradi zahteve republiške inšpekcije, da je treba ublažiti ovinke pri Rakovniku, za kar je bilo treba popraviti prvotne načrte. Inšpekcija je sprva sicer zahtevala, da mora biti asfaltni trak širok 6,5 m, kasneje pa je popustila na 5,5 m, dovolila pa je tudi ožje bankine. Prvotne zahteve inšpekcije bi podražile cesto, tako da denar, ki ga je zanjo predvidel republiški cestni sklad, ^loh ne bi zadoščal. M. L. Zadovoljni z vodo 12. avgusta je po dolgoletnem premoru prišla v našo vas voda. Najprej počasi, sramežljivo - verjetno zato, ker je ni bilo že nekaj let in so bile skoro vse pipe suhe, pralnih strojev pa nismo mogli uporabljati -sedaj pa obilno teče iz pip, da smo zelo zadovoljni. Pohvaliti moramo podjetje ,4iydrovod Ribnica-Kočevje“, ki se je resnično zavzelo za naš vodovod. Prepričani smo, da je za to posebno zaslužen novi direktor An-doljšek in mu zato želimo še mnogo uspeha. Inkasant pa, ki smo ga do sedaj „napadali“, naj le pride v naše domove, ker mu bomo radi plačali po-rabljeho vodo. Vaščani vasi Breg pri Ribnici Kmetijska zadruga Črnomelj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo 1 kamiona TAM 2000 Licitacija bo v torek, 21. septembra 1971, pri mehanični delavnici. TOPLE BUNDE! Trgovsko podjetje SEVNICA ima v svoji specializirani prodajalni konfekcije nasproti Lisce na zalogi tople podložene moške in otroške bunde po Izredno ugodni ceni! Izkoristite priložnost! BOMAGAJ Sl SAM mUNIOR® to POMAGAL Avto-moto društvo Kr&ko PRODAJA — OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 letnik 1969 Licitacija bo v društveni garaži na stadionu 25. septembra 1971 ob 9. uri. OOčinsko sodišče v Krškem prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. 2 peči M-Kuppersbusch-M po 1.700 din in 2. diktafon H-Conlerete«' za 1.700 din Pismene ponudbe spre-jen\a do 30. septembra 1971. Zvodnik — Italijan je pobi^ denar m čeprav je Amalija Lunder s prostitucijo dobro zaslužila, ni pošiljala denarja za preživljanje svoje hčere — Oče: »Nič dobrega mi nista povedala o moji hčeri sodnik in miličnik.« Amalija Lunder, ki je bila pred 25 leti rojena v Kočevju, zdaj pa prijavljena, da ima stalno prebivališče v Piranu, je bila pred kočevskim sodiščem obsojena na leto in mesec dni zapora, ker je že leta 1969 pustila svojim staršem v Kočevju svojo takrat 8 mesecev staro hčerico in nato odpotovala neznano kam. Za hčerko se ni potem nič več zanimala in ni ničesar prispevala za njeno preživljanje in oblačenje. „Enkrat sem bil v Piranu," je pripovedoval dedek pred sodiščem „Iskal sem jo, svojo hčer, a je nisem dobil. Pogovarjal sem se z miličnikom in sodnikom za prekrške. Nič dobrega mi niso povedali o njej." Kaj dobrega res ni mogel zvedeti. Amalija Lunder je namreč postala na naši obali prostitutka. Zaradi pobral zvodnik - Italijan in njen denar zapravljal po našili najdražjLh hotelih. Povsod seje predstavljal kot direktor bogataš itd., v resnici pa je doma z neke revne italijanske vasice. Obsojena v odsotnosti m prostitucije je bila že mnogokra4t*v> i.. j . j j • . kaznovann nri sndniku za nrekrške. ndrova .trdi, da je ta Italijan, Oče obsojenke, sicer upokojenec s skromno pokojnino, je svojo hčer nazadnje videl, ko je maja 1969 ležal v bolnišnici. Ta^at ga je prosUa, naj skupaj z mamo začasno skrbita za njeno 8-mesečno hčer, da bo z zaročencem oziroma očetom njenega otroka lahko v nekaj dneh uredila vse potrebno za poroko. Amalija Lunder je nato izginila kot kafra. Ni se zanimala za svojega otroka, ni pošiljala denarja za njegovo preživljanje in tudi domov ni več prišla. Sele lani je prišlo domov njeno pismo, v katerem je sporočala staršem, daje rodila še fantka. Dedek in babica sta kljub skromnim dohodkom vzorno skrbela za vnučko in tako skrbita zanjo še danes. Ukrenila sta tudi vse, kar sta vedela in znala, da bi se uredilo očetovstvo za vnukinjo, da bi dobivala otroški dodatek in da bi tudi mama kaj skrbela zanjo. kaznovana pri sodniku za prekrške. ,,Zaslužila" je dobro, vendar ji je vse Zoglenela leta dela Naj že postavim besedo tako ali drugače, vse žalosti, strahote, obupa ni mogoče opisati. Videti mora človek, da lahko dojame, občuti. Jaz sem. ,4judje bogi, gori!“ tako je zaklical nekdo, ki je bil blizu, pa ni mogel več pomagati. V sušnem poletnem popoldnevu je nedolžna igra nepoučenih otrok spremenila eno najmočnejših domačg v Šentjoštu v pogorišče. Na nevarnem robu obupa pripoveduje pogoreli gospodar Alojz Kastelic taKok: „Ni jih milijonov, ki bi nadeja mestili, kar sem izgubil. Ni! Res je, za denar lahko kupiš vse, toda v tej oglejni grmadi je kos mojega življenja in življenje se plačati ne da.“ Ni čudno, da je naredil le stežka red v svojih temnih mislih. „Da, ob pol štirih je zagorelo. ^ saj to ni bu požar, hudičev ples je bil! Kaj takega ljudje ne pomnijo. Pod in kozolec, vse skupaj je plamen obliznil v nekaj trenutkih. Se hišo smo komaj rešili. Smo, kaj bi sicer ...? “ Beseda je zastala, nekaj težkega jo je zadržalo. „Pes, moj pes je živ končal v ognju, pa nisem mogel pomagati. K^o sem bil navezan nanj! Tudi sam sem bil že bakla, ker sem poskusil rešiti stroj. Ah, saj bi bilo bo--Ije zame, da bi me vzelo. Kako, le kako naj se učim pri 44 letili ži- piše se Paolo Pozzobon,'oče njenega drugega, zdaj 14. mesecev starega fantka. On, oče, ljubiincc in zvodnik, pa tega ne prizna. Ta otrok pa kljub temu živi v Italiji pri Pozzobo-novih staršili in ima celo italijansko državljanstvo. Lundrova ni prišla na razpravo v Kočevje, zato je bila obsojena v odsotnosti. Sodba je bila izrečena že 16. junija letos, vendar smo na željo sodišča z objavb v časopisu počakali toliko časa, da so ji sodbo vročili in ji odvzeli potni list. Ni nam znano, če so Lundrovo že zaprli, sodba pa je pravnomočna. Sodbe o Lundrovi ne objavljamo zaradi , senzacije" in tudi ne samo zaradi zanimive teme. Glavni naš namen je, da povemo, kaj dožive mlada dekleta, ki ne morejo dobiti službe . . . Nasprotniki Draga Bado-vinca so se po njegovi zmagi na ,JVagradi Gorjancev “ pritožili. Ker stanuje ob cesti, je vozil po zasebni progi! . .. Namiznoteniški igralec Ivan Kapš je mislil na Ravnah igrati brez loparja pozabil ga je doma. Morda bi zmagal tudi, če bi igral le z roko? ... Za nedeljsko avtomobilsko dirko so napovedovali Avstrijca Ortnerja. Potem so se zadovoljili s Strokom - kot gledalcem! ... Direktor zavoda za zaposlovanje Ludvik Kebe je na delavskih igrah v streljanju vsakič drugič zadel v tarčo... Ljubitelji Petanovih humoresk: v petek bo na Loki novinarsko teniško prvenstvo -Žarko Petan bo gromko klel vsaki dve minuti! ... Po Novem mestu vsak točno ve, kdo bo novi občinski predsednik. Doslej sem slišal že vsaj pet različnih imen iz zanesljivih virov. Zanesljivo vem, kdo ne bo - jaz že ne! Mladoletnice se predajajo cesti Sevnica: v enem mesecu štirje primeri, kjer je posredovala milica Za kratek čas in dobro voljo Izginila neznako kam, to je bflo vse, kar so vedeli povedati na postaji milice v Sevnici o 17-letnem dekletu M. M., gojenki gostinske šole. Začasno je bila zapodena oa Jesenicah, kjer so jo v začetku avgusta odpustili iz službe, od takrat pa je izginila sled za njo. Sled je izginila tudi za 18-letno S. S. iz Sevnice. Sedem dni je bila med „pogrešanimi", za katerimi je pozvedovala milica, potem pa seje iznenada javila, rekoč, da je iskala službo in da jo je tudi našla. V avgustu je oblastem dal veliko dela še en primer. 17-letna D. H iz vasi pri Tržišču je bila v Celju odlična dijakinja in ni dala slutiti, kaj skriva v ^bL Potem pa je iznenada pobegnila in se začela potepati naokrog. Ko so jo prijeli in dali v mladinski dom, je izkoristila prvo priložnost in se vnovič predala cesti. Se bolj žalostno zgodbo piše življenje 19-letni M. H. iz vasi Križ pri Tržišču. Te dni so jo v Sevnici priprli; pred sodiščem se mora zagovarjati zaradi tega, ker je zapustUa nezakonskega otroka in se brez cilja klatila naokrog. Stiije primeri v enem samem mesecu, na območju ene same milič-^ niške postaje. Zdravko Balog, pomočnik komandirja, si takole razlaga vzroke pobegov od doma: „Osebni ne-u^sehi v življenju, želja po iskanju novega okolja, osebno nagnjenje k potepuštvu. Sicer pa vprašajte socialno delavko, ki se ukvarja s temi vprašanji." „Mislite, da na tovrstno prestopništvo vpliva tudi značaj sevniške industrije, ki koncentrira na enem jnestu tako veliko število deklet, ki ne morejo uresničiti svojih osebnih življenjskih ciljev? " „Najbrž tudi to pripomore do •tako pogostih pobegov." Z Boženo Blaznikovo, socialno delavko, ki se ukvarja z mladoletniki smo pregledali vsak primer posebej. 17-letna D. H. ima bridko preteklost. Oče, kije vedno popival in s svojim početjem mučil vso družino, je trenutno v zaporu, ker je tako hudo pretepel svojo ženo, mater mladoletne prestopnice, da je umrla zaradi posledic. Dekle nosi v sebi ^omine na nečlovfeško ravnanje, očitno je to v njej pustilo posledice. Pomanjkanje vzgoje v otroških letih in slab zgled doma v družini, vse to je pripomoglo, da se je odločila za pobeg. M. H. je stara znanka socialne službe. Dekle je že mnogokrat oblju; bilo, da se bo poboljšalo. Preskrbeli so ji službo, primemo delo, zdržal* je nekaj časa, potem pa je iznenada pozabila na vse obljube. Ko je rodila otroka, so mislili, da se bo umirila-Toda ne: zapustila je tudi njega in f vrnila na staro pot, ki ji v življenju ne more prinesti nič dobrega. Celo pred sodišče jo je pr^eljala njena lahkomiselnost, kateri se predaja, ne da bi razmišljala o prihodnosti. P<^ manjkanje prave vzgoje, okolje ii^ osebno nagnenje k brezdelnemu potepuštvu, to je ozadje njenega ravnanja. Zakaj pišemo vse to? Da bi pomagali prihraniti podobno goije drugim. M VODORAVNO: 1. bitje, 6. orodje za kopanje, 11. znani slovenski politik in go^odarstvenik, po rodu Dolenjec (Leopold), 12. polmer, 14. močan trak iz tkanine, oprtnica, 15. poslovanje, zapisnik, dnevnik, 16. spodnji del posode, 17. vrsta antilope, 18. biljardna palica, 19. talna obloga, 22. teža embalaže, 23. atiški heroj, po katerem*se imenuje vrsta visokfli šol, 24. avtom^ bilska oznaka Makarske, 25. v morje s^ajoč del kopnega, 26. sestav, način, 30. mariborska operna pevka (Ondina), 33. pokončni drog pri golu, 34. čas brez vojne, 35. moško inie, 36. občutek groze, strahu, ko se človeku naježijo dlake, 37. posoda, 39. prašič, 41. naša pisateljica (Zofka),.42. vrsta žirafe, 43. vloga, delež družabnika, 44. delavec, ki težko dela. »ŠIBKI« SPOL, SE UVELJAVLJA Ženska podrla srnjaka Verjetno edino »lovko« na Dolenjskem Erno Slak iz Mokronoga pravi lovski krst še čaka NAVPICNO: 1. kalanica, cepa-,‘^nica, 2. pasiv, tipni način v slovnici, 3. severnoitalijansko mesto ob Adiži, 4. konica, 5. grška mati bogov, boginja prirode, 6. gorenjska nietropola, 7. vrsta jedi, 8. leta 1944 Umrli ameriški humoristični pisatelj in dramatik (George). 9. žensko ime 10. lepotilno sredstvo, 13. sestanek, 17. del teniške igre, 20. mejna reka med Nemčijo in Poljsko, 21. premikanje po zraku, 22. možev ali ženin oče, 24. ime ameriške film. igralke Farrow (Mestece Peyton), 26. tromestno število, 27. grafični delavec, 28. naš kontinent, 29. go-riški bogoslovni profesor, ognjevit nasprotnik slovstvenega razvoja svoje dobe (dr. Anton, 1850-1920), 30. sibirsko mesto ob Irtišu, 31. buča, 32. neroda, 33. začetek tekmovanja, 35. del gledališča, 38. moško ime, 39. idol, božanstvo, 40. veliko zahodnoevropsko podjetje, s katerim sodeluje skopska tovarna gospodinjskih strojev Georgi Naumov. REŠITEV KRIŽANKE OD 2. SEPTEMBRA VODORAVNO: 1. sfera, 6. Tirana, 8. orglar, 9. IM, 10. one, 11. kap, 13. as, 14. Trst, 16. Anit, 18., pečina, 21. or, 22. Nat, 23. lopata, 25. oda. 26. em., 27. naloga, 29. Pečk, 32. sl., 33. Ank, 36. ave, 38. A. V., 39. litina, 41. mramor, 42. at^st. Že res: ženske so enakopravne moškim, vsaj v postavah piše tako. Toda trosimo vas, vse ima svoje meje. Dati ženski v roke puško, krogle, šibre, ta je malo huda. Tako so si, najbrž, mislili na občinski upravi v Trebnjem, ko je 26-letna Ema Slak iz Mokronoga zaprosila za orožni list. Se oosebej so namreč povprašali za mnenje milico, kar pa Erni ni mogle preprečiti, da ne bi uresničila svoje želje postati „lovka". Ime ,,lovka" se nam je nekaj čudno zapisalo, saj kolikor vemo, na Dolenjskem ni nobene ženske, ki bi ob prostih dneh vrgla puško čez rame in se napotila v aktWna moč .. ........................................... novi mixal v nekaj dneh........ pri vašem trgovcu.......................... ............ »zlatorog« maribor........... gozd. Menda je nekaj takih v Ljubljani. Kakorkoli: Erna misli zares. V nedeljo, 22. avgusta, je podrla prvega srnjaka pri vasi Gor. Zabukovje, nedaleč od Trebelnega. ,,Bila sem sama, mož, ki je tudi lovec, in še en član zelene bratovščine sta bila oddaljena streljaj od mene. Iznenada je prišel na det^ Ijišče, ob katerem sem čakala v za' sedi, srnjak. Ko je bil oddaljen ne* kako 50 do 80 m, sem prožila. F*” del je s prvim strelom. To mi je bil® doživetje. Lov je zame najlep^' šport, že od mladih let sem ljubil' naravo, samoto, sprehode po go*’ du," nam je pripovedovala Erna. 18 kg težki, štiri do pet let staf srnjak ni njen prvi plen. Najprej j* ustrelila zajca. Pravi lovski krst pa pravzaprav še čaka. Novincem sta>' gadje z gorjačami .takrat maloD* ustrojijo zadnjo plat. Pomlad v Brestanici Prejšnjo sredo, 8. septembra, nam je naša bralka Anica Rebernik iz Brestanice poslala več cvetov jablane. V pisemcu je zapisala: .,Kaže, da ne bo še kmalu zime! ‘ Morda pa se je narava v Brestanici hotela še malo poigrati t napovedmi vremenoslovcev, ki že zdaj grozijo z ostro in dolgo zimo? KRPANOV KOTIČEK Dobra letina Oni dan sem bil v Trstu, pa je vse zijalo vanie, da mi je ^ar nerodno postalo. Toliko se jih je nabralo, da s kobilico nisva mogla ne naprej ne nazaj. Tedaj se prerine predme star možiček, pa pravi: „Mi niste vi Krpano, velik človek? Vi ste ubili ona beštija Brdavs na Dunaju.“ ,JCajpak“, sem mu odvrnil, „pa že dolgo je tega. Zdaj sem prišel gledat, kaJco ste tukaj.“ ,3ene, dobro,“ mi pravi, „letos imamo vsega dosti. Še sadja, tutti frutti, smo se komaj znebili.“ „Menda ga niste vrgli stran? “ sem s strahom vprašal. ,,No, no. Dali smo ga per bambini v šolo zastonj." „To se pravi, da ste«ga podarili revnim otrokom,“ sem še po naše tolmačil. „Si, si. A vi? Vi ste dobri ljudje, socialisti, komunisti. Kam daste sadje, kadar ga imate preveč? Tudi vi po-dariste? “ „Zdajle pa res ne vem. Menda še ni zrelo,“ sem si urno izmislil. ,,Bom drugič povedal,“ sem še primaknil in pognal kobilico dalje. Vrnil sem se v domače kraje, pa pridem do kmeta. ki je ravno debele breskve, hruške in jaolka metal na gnoj. „I, kaj pa delaš? Bes te opali! Ali ni škoda tako lepo sadje metati proč? “ se na-hudim. ,J*rava reč,“ mi odvrne. ,J*oglej: celo leto sem se mučil, da mi je obilo obrodilo! Veje se lomijo, pa nič ne pomaga. Spet bom revež. Za eno kilo obranega sadja dobim komaj novec. Kar poglej v branjarije in trgovine! Po petkrat je vse dražje. Pri zelenjavi je še slabše. Ko sem trgovcem in mešetaijem povedal, kar jim gre, mi ga še vzeti niso hoteli, da mi sedaj gnije.“ ,JCaj boš pa zdaj? “ se mi je zasmilil. „I, kaj? Žganje bom skuhal. Potlej se bom pa napil, da bom pozabil, kakšna nepravda se mi godi.“ Odjahal sem dalje, kajti kmetu nisem mogel pomagati. Tudi Tržačanu sem pripravil odgovor: imamo veliko sadja za velike novce, a podariti ga ne znamo; le tega, kaj imajo socialisti in komunisti pri sadju opraviti, si pa ne znam raztolmačiti. MARTIN KRPAN 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ,0 L 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 _ ■ 22 23 r' ^■26 27 28 29 30 31 32 ■ 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 n 43 44 Ema Slak s trofejo. (Foto: Legan) Bil sem pijan Učenci so pripovedovali, kako preživijo nedeljo. Govoril je Lojzek, bledoličen deček žalostnih oči. Oče je že zjutraj zavil v gostilno. Niti jesti ga ni bilo. Mama se je jezila, ko me je poslala ponj. Nisem šel rad. S strahom sem pokukal v zakajen prostor, kjer so tako glasno govorili, da nisem ničesar razumel. V kotu sem zagledal očeta. „Ata, domov pojdi, mama se jezi." Pogledal ^me je s krvavimi očmi in s težavo rekel; ,JVlolči pob! Na, pij!“ Branil sem se. Silili so me še drugi strici, enako razgreti v obraz. Pil s^m. Postajalo mi je čudno vroče, glava težka, roke nerodne. Nenadoma me noge niso več držale. Mize in stoli so zaplesali okoli mene. V prsili me je žgalo. Mislil sem, da bom umrl. Kako sem prišel domov, ne vem. Ko sem se prebudil, sem zagledal pred seboj solzni in žalostni materin obraz. „Ata je silil, strici so silili. Si huda? Kje je ata? “ „Spi. Pijan je. Joj, kakšna sta prišla domov! Lojzek, tega ne smeš nikoli več napraviti." Pogledala me je žalostno, da sem zajokal: ,,Ne bom več pil.“ Za Lojzkom je še Sandi hitel praviti svojo zgodbo: „Jaz sem se ga tudi že napil. Pri sosedovih sem pomagal orati, pa so miga dali.“' Oglasil seje še Ivan: „Mi smo v vinogradu kopali. Hodil sem v hram po pijačo. Pa tudi sam sem ga pil. Ata pravi vinu zlata kapljica." Še Martina je povedala svoje: „Naša mama pravi, da je v vinu moč. Rada ga pije, pa tudi nam ga da.“ „To pa ni lepo,“ se je dvignila Darinka. „Moj ata pravi, da je vino najhujši strup. Zdravje uničuje, pamet in vse lepe misli zastrupi. Pri nas nimamo vina.“ Da bi vsi očetje tako mislili! ANICA ZIDAR Državna prvakinja v padalstvu Novomeščanka Dara Krstič je na neuradnem svetovnem padšd-skem prvenstvu v Portorožu bila najboljša Jugoslovanka, v ekipni konkurenci je prišla celo do odličja. (Foto: S. Dokl) Založba mladinska'knjiga NOVO NA KNJIŽNEM TRGU MOJI SPOMINI revolucionarja in politika MIHE MARINKA Knjiga ni le popis enega izmed mnogih knap>ovskih življenj, ki so se začela nekaj pi'ed prvo vojno, mai-veg so ti tako preprosto, neposredno in človeško napisani s{X)mini predvsem živo pričevanje o vseh revirskih knapih, o njihovem životarjenju, o njihovih upih in njihovih bojih za drugačen, pravičnejši in boljši svet. To je posebna in prav dragocena vrednota avtorjevega pričevanja o-sebi, čustveno najlepše strani v knjigi pa so tiste, ki jih je Miha Marinko posvetil spominu svoje matere. Knjiga stane 69 dinarjev. Kupile jo lahko v vseh knjigarnah, naročite pa pri akviziterjih, zastopnikih na šolah ali neposredno na naslov: MLADINSKA KNJIGA, direktna prodaja, Ljubljana, Titova 3/III s priloženo naročilnico NAROČILNICA Podpisani(a) ................................... Natančen naslov ;....;.......................... Zapwslen{a) pri ................................ nepreklicno naročam knjigo Mihe Marinka, MOJI SPOMINI. Vsoto 69 din bom poravnal(a) takoj p>o prejemu računa in položnice na tekoči račun založil Mladinska knjiga, Ljubljana, 501-1-30/1. Datum: Podpis; Dimnikarsko podjetje Kranj s p r e j m e v uk — VAJENCE z dokončanimi 6 razredi osnovne šole za mesečno nagrado 500.00 N-d.in sprejme — VEČ KVALIFICIRANIH ' DIMNIKARJEV Možnost dobrega zaslužka, samsko stanovanje zagotovljeno! Ponudbe pošljite na upravo podjetja. DOM POČITKA, LJUBLJANA Poljanska cesta 14 vabi k sodelovanju VEČ DELAVK ki .so pripravljene negovati starejše ljudi Pogoj je starost med 18. in 30. letom Možnost priučitve za strežnice. Osebni dohodek po pravilniku. TELKCjrJrt/^iVi moč saina ne zadostuje................... samo novi mixal ima ... novi mixal v nekaj dneh pri vašem trgovcu........................ »zlatorog« maribor Tekstilna tovarna NOVOTEKS Novo mesto razglaša prosti delovni mesti; 1. VODJA MENZE . 2. ADMINISTRATORJA V SPLOŠNEM SEKTORJU POGOJI: pod 1. večletna praksa pri vodenju poslov v gostinstvu ali obratih družbene prehrane. Zaželena je ustrezna strokovna izobrazba pod 2. končana štiriletna administrativna šola Kandidati naj pošljejo p>onudbe na naslov: -NOVOTEKS«, tekstilna tovarna. Novo mesto, kadrovski oddelek, do vključno 25. septembra 1971. Obisk pred pobratenjem v soboto, 4. septembra, je obiskala Kočevje 6-članska delegacija slovenske občine Dolina pri Trstu v Italiji. Vodil jo je župan te občine Dušan Lavriha. Delegacija dolinske občine si je v spremstvu predsednika občinske skupščine Kočevje Mira Hegleija in predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij ogledala v Kočevju Dom telesne kulture, Šeškov dom, osnovno šolo, nato pa še Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Občini Dolina in Kočevje se bosta predvidoma kmalu pobratili. Sklep o pobratenju naj bi sprejela občinska skupščina Kočevje 2. oktobra, občina Dolina pa tudi še letos na enem izmed prazničnih zasedanj te občine. MLADI OŽIVLJAJO VAS Koprivniški mladinci, ki jih je okoli 35, imajo svoj nogometni klub, zdaj pa si urejajo v bivšem gasilskem domu še mladinski klub. Za pomoč so zaprosili tudi vaško skupnost. Računajo, da jim bodo odradi pomagali, saj radi zahajajo na njihove prireditve. Vas Koprivnik, kije v kočevski občini, sicer odmira, vendar so mladinci sklenili, da bodo vas oživili. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA MNOGO BO postorjenega še pred praznikom Kočevja. Novo cestno razsvetljavo bo>dobil del Ljubljanske ceste (od Sajevca do Novomeške ceste), vsa Tomšičeva cesta in cesta na Tjrato. Skupno bo ekipa ELEKTRA postavila 43 luči. V nekaterih ulicah bodo prebarvali drogove cestnih svetilk. 400 m ODPRTEGA KANALA, ki teče ob Ljubljanski cesti, bodo kmalu očistili. Uredili bodo ploščad pred samskim blokom, robnike pri pločnikih, pokrpali asfalt, temeljito očistili vse uHce in zelenice ter poskrbeli, da bo križišče Tomšičeve in Roške ceste bolj pregledno. DOBRO POCl včasih v kamnolomu. Kaže, da potrebujejo za ureditev mesta pred praznikom precej kamenja. Zaradi krepkih pokov se otroci v šoli včasih tako zdrznejo, da med risanjem ali pisanjem napravijo v zvezkih vse mogoče krače. GOBE, PRODAJAJO v Kočevju. Na tržnici so jih prodajali po 20 din kg, po hišah pa sojih ponujali po 30 din kg. Mnoge gospodinje so se raje odločile za meso. Praznik Kočevja Program prireditev v počastitev praznika občine Kočevje in 500-let-nice mestnih pravic Kočevja PETEK, 17. SEPTEMBRA; ob 19. uri otvoritev razstave del akademskega kiparja Staneta Jarma v Likovnem salonu Kočevje, PETEK, 24. SEPTEMBRA; ob 19. uri nastop akademske folklorne skupine „France Marolt" iz Ljubljane v Seškovem domu. SOBOTA, 25. SEPTEMBRA; ob 17. uri otvoritev polharske razstave v Domu telesne kulture. NEDELJA, 26. SEPTEMBRA; ob 9. uri vaje gasilskih enot in enot civilne zaščite iz Grosupljega, Ribnice in Kočevja ob sodelovanju poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. SREDA, 29. SEPTEMBRA; ob 20. uri koncert pevskega zbora gimnazije Kočevje v Seškovem domu. PETEK, 1. OKTOBRA: ob 16. uri tradicionalni tek mladine po ulicah Kočevja; ob 20. uri v Seškovem domu dramska predstava ,.Veronika Dese-niška“ v izvedbi Celjskega ljudskega gledališča, SOBOTA, 2. oktobra; ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine v Seškovem domu, ob 11. uri podelitev domicila VDV brigadi pred spomenikom Prizadevni vrtičkarji KOfiEUSKE Posebna komisija vrtičkarske (hortikulturne) sekcije Turističnega' društva Kočevje že od pomladi ocenjuje videz hiš, parkov in zelenic ter vrtičkov v mestu. Sekcija prizadevno izpolnjuje svoj delovni program za letos. Znani strokovnjak Jože Kregar je kočevskim vrtičkarjem najprej predaval, nato pa je obiskal več vrtov in prikazal pravilno obrezovanje, opozarjal vrtičkarje na pra- vi razpored okrasnega grmičja, na pravo izbiro sort itd. Zasac^il je tudi zelenice pred osnovno šolo m delno še pred Domom telesne kulture, da se je to območje skladno spojilo z ostalim delom parka GAJ, kije zdaj najlepši delček mesta. Drugi del tega programa bo v jeseni, ko bo Jože Kr^ar urejeval GIBANJE PREBIVALSTVA Avgusta letos ni bil na območju matičnega urada Kočevje rojen noben otrok. Poročilo se je 12 parov. Umrli so: Frančiška Lavrič, socialna podpiranka iz Mozlja 18, stara 87 let; Anton Božič, upokojenec iz Kočevja, Kidričeva 1, star 61 let; Jožef Seicula, upokojenec iz Raplje-va 2, star 55 let; Neža Otoničar, upokojenka iz Kočevja, Bračičeva 14, stara 72 let, in Jože Lipovec, rudar iz Rudnika 7, star 43 let. vrtove članom društva in drugim, ki so si zgradili stanovanjske hišice, nimajo pa še urejenih sadovnjakov in okrasnega dela vrtov. Takih je sedaj preko 20. Imeli pa bomo predavanje za pravilno vzimiiev okrasnega grmičja in lončnic. Pogovorili se bomo, kaj smo delali prav in česa ne. Za občinski praznik 3. oktober pa bodo razdeljene denarne nagrade in diplome za najlepše okrašene balkone, terase in okna. A. ARKO ODLOČITEV VEČINE V „ekonomskem" bloku ob Tomšičevi cesti v Kočevju, kjer prav zdaj urejajo novo avtobusno postajališče, so se stanovalci „dajali", kje naj stoje kante za smeti. Zmagalo je tisto krilo bloki, kjer je več stanovanj in tako stoje zdaj kante pod okni ,,'n;r.‘ši-ne“ in jim smrdi pod nos. „Manjšina" je bila zaradi tega sklepa, ki ga je potrdila tudi inšpekcija, najprej užaljena. Zd>aj šele, ko grade le nekaj korakov proč novo avtobusno postajališče, seje manjšini „posvetilo": - Karte za smeti morajo stati na naši strani zato, da bodo na njih lahko sedeli utrujeni potniki. Drugje namreč ne bo zanje sedežev in tudi zavetja v primeru yslabega vremena ne . .. Anton Zevnik — sedemdesetletnik 9. septembra je dopolnil 70 let življenja upokojeni poštni uslužbenec Anton Zevnik. Rodil se je v Metliki in je moral že v zgodnji mladosti trdo delati. Po odsluženem vojaškem roku je prevzel službo cestarja, po zadnji vojni pa je služboval kot pismonoša pri metliški pošti, kjer je dočakal tudi upokojitev. Med zadnjo vojno se je vključil kot borec v vrste narodnoosvobodilne vojske, v kateri je bil tudi njegov sin edinec, kije komaj šestnajstleten dal svoje življenje za svobodo. Zevnika trdo življenje ni zlomilo Še vedno je čil in prožen, v tihih urah pa ima svojega konjička -ukvaija se s pletarstvom. Na stotine umetelno opletenih steklenic je že prišlo izpod njegovih spretnih rok. Da bi še sebi naplel vrsto zdravih in zadovoljnih let, mu ob jubileju iz srca želijo številni znanci in prijatelji. NAŠEL DVA KONJA Jule Bajuk iz Primostka je našel dva bela konja, ki sta se pritepla do vasi ter obvestil o tem miličnike. Konja je privezal in hranil, čez nekaj dni pa je prišel ponju lastnik. Konja sta ušla s Planine pri Semiču nosaču drv Rudu Djotu. NOV LOKAL IN VEČ IZBIRE V tovarniški trgovini BETI so ustvarjali tak promet, kakršnega dosežejo trgovske hiše, čeprav so poslovali na nekaj kvadratnih metrih površine. Da bi strankam, ki prihajajo v večjem številu tudi od drugod, omogočili boljšo postrežbo in več izbire, je podjetje zgradilo nov lokal, ki bo sodobno opremljen. Otvoritev bo te dni. 0 Poklic za fante ® Poklicna šola tovarne BETI je-0 letos odprla še pletilski oddelek, v katerem si bodo lahko fantje • po končani osemletki pridobili 0 poklic. Sola bo dveletna, kot je poklicna šola konfekcijske stro-w ke, v kateri se dekleta že pet-let A izobražujejo. Prvi razred pletilskega od-® delka je že začel s poukom, ki 0 traja teden dni v šolskih klopeh kjer imajo teorijo, teden dni pa v ® tovarni pri praktičnem delu. A Razveseljivo je, da ima kolek-tiv tovarne BETI tako razume-0 vanje za izobraževanje in da svoj 0 program na tem področju širi. »To je izhod v sili« Inž. Ivan Kostelec, podpredsednik metliške občine, pravi: »Sklad za socialne podpore bo v kratkem zaživel, ni pa to prava rešitev« Poročali smo že, da je metliška občinska skupščina na julijskem zasedanju ustanovila sklad za socialne podpore, ker ni druge možnosti, da bi čimprej ubla^ neznosne razmere socialno ogroženih ljudi. Kaj je bilo v enem mesecu narajenega, smo vprašali podpredsednika metliške občine: „Sklad je sicer ustanovljen, ni pa še rešena tehnična plat zadeve. Ni namreč dovolj, da podjetja pristanejo na pridevke, pač pa morajo akcijo humanosti spraviti v sklad tudi z dovoljenimi predpisi. Upam, da bo to v kratkem urejeno. Pred zimo moramo najbolj ogrožene spraviti v dom počitka, vendar naš način urejanja socialne problematike ni ustrezen in pomeni le izhod v silj.“ - Ali so delovni kolektivi pokazali razumevanje za sklad in pomoč potrebnim ljudem? „Na posvetu, ki smo ga imeli s predstavniki vseh delovnih organizacij, s člani sveta za zdravstvo in socialno politiko, ni niti eden odklonil Vsak dan jok... Na desetine delavk in delavcev se vsak dan s kolesi ali mopedi vozi v službo v razna metliška podjetja. Ne mine pa dan, da ne bi zlasti ženske na poti jokale, ker se jim zaradi slabe ceste predre zračnica. Moški si dajo duška s kletvico in si znajo tudi sami pomagati, medtem ko je za žene in dekleta zadeva bolj nerodna. Tudi strahu marsikatera precej zaužije, če se ji taka nezgoda primeri gredoč na nočno izmeno. Tema je, in če ostane dekle sredi gozda na poti, res ni prijetno. Razen tega zaradi pogostih nezgod ljudje precej zamujajo službo. Slabe ceste, polne jam in ostrih štrlečih kamnov, so tako proti Božakovemu kot v smeri Drašič in Radoviče vsak dan predmet ostre kritike. Da se ljudje upravičeno pritožujejo, lahko vsak ugotovi, čeprav ni strokovnjak. Kdor kritiki oporeka, naj se po taki cesti sam pelje! pomoči. Mnenje vseh pa je bilo, da z nenehnim dodatnim obremenjeva-njon gospodarstva ne bomo rešili težkega položaja socialne službe. Verjetno smo spet edinstven primer v Sloveniji, da neka občina na račun go^odarstva pomaga siromakom. Za leto 1972 bo treba najti druge vire financiranja socialne službe." SPREHOD PO METLIKI V OKOLICI METLIKE so dozorele zgodnje vrste »ozdja, ki so bile zaradi nedavne toče ponekod precej prizadete, Zato so prejšnji teden vinogradniki že. pričeli trgati. Tudi zadnji torkov semenj je bil v znamenju trgatve: ljudje so pridno posegali po kablicah, brentah in kadeh, ki so jih v Metliko pritovorili ribniški suhorobarji. NA METLIŠKI OBCINI je bUo pri organu, pristojnem za notranje zadeve, v letošnjem letu do konca ■ prejšnjega meseca izdanih ali podaljšanih 270 potnih listov. Samo v av- flistu so izdali 59 potnih listov, s aterimi so njihovi lastniki potovali največ v Italijo. RECICO KRUPO, ki se pri Dolenjcih izliva v Lahinjo, upravljata skupaj ribiški družini v Metliki in Črnomlju. Dokaj prazno vodo so letos zopet poribili z mladimi postrvmi. Do prihodnjega leta lov na Krupi ni dovoljen, razen nekaterim gostom semiške Iskre, ki je za ribji podmladek in za čuvajsko službo prispevala znatna denarna sredstva. METLIŠKI GASILCI so se v minulem tednu udeležili kar treh gasilskih slavij: v soboto, 12. ^tembra, je bila deputacija domačih gasilcev navzoča na gasilskem slavju v Karlovcu, naslednji dan so se Metličani z avtobusom odpeljali v Krško na proslavo 100-letnice tamkajšnjega gasilstva, popoldne pa so se v Gradcu pri Metliki udeležili slavnosti, ko je bila gradaškim gasilcem izročena nova motorna brizgalna. UMRLA STA: Franc Nemanič iz Božakovega, star 40 let, in Marija Pezdirc iz Drašič, stara 71 let. metliški tednilc Resno o samoupravnem sporazumu Sporazum zagotavlja pravičnejšo delitev, kolektiv pa mora seveda prej kaj ustvariti mmmm RIBNICA Kljub počitnicam je bilo v številnih delovnih kolektivih v ribniški občini zadnje tedne živahno. Razpravljali so o osnutku samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Delovni ljudje pričakujejo zdaj pravičnejšo delitev osebnega dohodka znotraj kolektiva. Seveda pa tega ne bo rešil sam sporazum, če ne ZOBOTREBCI POPRAVNE IZPITE je uspešno opravilo 43 izmed 66 učencev ribniške osemletke. Na vsej šoli s podružnicami vred je letos okoli 1150 učencev. Prevozi otrok v vse smeri so urejeni in zveze dokaj ugodne. Manjka jim učiteljev za razredni pouic in za telesno, glasbeno, likovno in tehnično vzgojo. Sola velike poljane obstaja tudi letos, čeprav jo obiskuje le 11 otrok, kar je sicer dva več kot lani. Predstavniki staršev, ki so si na občinski seji priborili nadaljnji obstoj šole, so takrat tudi obljubili, da bodo prispevali (v denarju, delu, materialu) polovico za temeljito obnovo šole. Vendar obljube doslej še niso izpolnili. 76 VAROVANCEV ima letos ribniški vrtec in je s tem popolnoma zaseden, čeprav bi še mnogo staršev želelo dati svoje malčke v varstvo. Ustrezno usposobljenih vzgojiteljic za vrtec nimajo, zato si m'orajo pomagati z drugimi močmi. „CE je DENAR, pa obrtnikov ni," pravijo v Ribnici in že tri mesece čakajo, da bi obrtniki prekrili obe stari šoli. Med počitnicami pa so le temeljito popravili in prepleskali okna in vrata na bivši meščanski šoli. NIHCE NOCE v gostinstvo. Ribniško podjetje JELKA je letos z lahkoto dobilo vajence za trgovsko stroko - sprejeli so jih^ lahko le 6 --za gostinstvo, in sicer za kuhinjo ali strežbo, pa se ni prijavil nihče. SODOBNA UČILA nakupuje osnovna šola Ribnica. Ta učila zelo veliko pripomorejo k uspešnejšemu pouku. V ta namen so potrošili letos že več 10.000 din. REŠETO bodo urejene' še ostale stvari v ko-lektivut kot so sistematizacija delovnih mest in drugo. Sporazum bo določal pravilno nagrajevanje žensk in mladine v nočnem delu, nagrajevanje nadurnega dela in dela v prostem času, taado-mestilo za čas letnega dopusta, prispevek za malico itd. Sporazum nobenemu podjetju ne zagotavlja delitve dohodka, če ga samo ne bo ustvarilo. Zato je prvi pogoj za uspešno izvajanje samoupravnega sporazuma dobro gospodarjenje. Podjetja, ki ne bodo mogla zagotoviti zaposlenim minimalnih kalkulativnih osebnih dohodkov, bodo prišla pod vprašanje: ali jim pomagati ali jih zapreti? NOVA BRIZGALNA Gasilci v Malem lo^ v Loškem potoku so pred kratkim izročili ob prisotnosti predstavnikov občinske gasilske zveze Ribnica in ostalih gostov svojemu namenu novo motorno brizgalno. Denar zanjo so zbrali s prostovoljnimi prispevki domačih gasilcev in delavcev — domačinov, ki delajo na tujem. -r Zaprosili bodo za posojilo JELKA bo obnovila »Ribničana« in dve trgovini v teh dneh bo ribniško podjetje JELKA predalo Ljubljanski banki svoj investicijski program s prošnjo za posojilo. Ta program predvideva temeljito preureditev gostilne „Ribničan" (bivše „Restavracije *) ter trgovin ,,Železnina" in „Obrtni material". Obnova vseh treh objektov bo veljala okoli 4,5 milijona din. Načrti za obnovo so izdelani. Direktor JELKE Drago Turnšek je v razgovoru posebno poudaril, da je obnova teh objektov nujna in da ni nobeno razkošje. Izrazil je prepričanje, da bodo zato zagotovo dobili posojilo, saj ga banke dajejo celo za urejanje razkošnih oziroma luksuz- nih objektov, JELKA pa potrebuje posojilo le, da bo zadostila osnovnim zahtevam sanitarnih in teh-; ničnih predpisov. Ce ne bodo dobili posojila, se bodo morali tem investicijam odreči. Ce pa bo posojilo odobreno, bodo začeli obnavljati vse tri objekte že prihodnjo pomlad. Ob zaključku je direktor Turnšek poudaril, da je JELKA eno redkih podjetij, ki sproti plačuje vse račune in dobiva zato tudi kasaskonte. Zaradi plačila računov jih ni letos nihče tožil. Se opomin za plačilo je pri njih prava redkost. J. P. Za vaše idravje c _ dnid I :tap-:a hoja n»»r ' ■ frenskih-anc ignancef l*!?l ^"**"1 irtstaSte ^ mi }» Ifn A Občinska zveza za telesno kulturo Ribnica je začela izdajati svoj mesečni obveščevalec „Telesna kultura v ribniški dolini". Prvo številko so obesili celo na oglasno desko v Ribnici in s posebnim plakatom obvestili občane, da je v njej tudi razpis etapne hoje na 100 km (Foto; J. Primc) Nič več vrst za kruh? Ribniški polharji so z velikim pompom napovedali ustanovitev svojega kluba, potem so pa utihnili. So to sploh kakšni polharji? Seveda so, saj se držijo tistega pregovora , Spi kot polh." Ribničani bodo v teh dneh, predvidoma jutri, dobili prodajalno kruha, peciva, slaščic, mleka in mlečnih izdelkov. V bivši prodajalni mesa poleg „Steklička" jo ureja kmetijska zadruga Ribnica. . Tako bodo ribniški potrošniki končno dobili prodajalno kruha. Upravičeno tudi pričakujejo, da bo zdaj oskrba s kruhom rednejša in kulturnejša. Čeprav je namreč minilo kar 26 let od zadnje vojne, so Ribničanje še vedno vztrajno čakali na kruh v dolgih vrstah! Prodajalno kruha KZ Ribnica v Sodražici je s 1. septembrom prevzel zasebni pek Alojz Ajdič; ki je obljubil, da bo napekel dovolj kruha za Sodražico in okolico. S tem pekom se tudi dogovarjajo, da bi kasneje vozil kruh še v Ribnico. Sedanja dostava kruha iz kočevskega obrata podjetja ŽITO iz Ljubljane je namreč zelo neredna. V ribniški občini so se končno le začeli bolj truditi, da bi izboljšali oskrbo prebivalstva s kruhom. Nova trgovina s kruhom bo imela enak delovni čas kot druge prodajalne. J. P. Danes delavec, jutri tehnik V Črnomlju bo danes začela delati tehnična srednja šola strojne smeri — Zaposleni, ki želijo doseči nekaj več, imajo možnost Na pobudo tovarne BELT bo v Črnomlju jeseni odprt oddelek tehniške srednje šole iz Krškega. Več kot 30 kandidatov je za šolanje že prijavljenih iz Beltovega kolektiva, veliko pa jih je še iz drugih podjetij. Zaradi stiske s Šolskimi prostori še ni znano, kje bo šola poslovala, prav tako je zaenkrat le še domneva, da bo organizacijo prevzel Zavod za kulturno^rosvetno dejavnost. Znano pa je, da bodo stroške krila podjetja. Sola bo trajala 4 leta. Letos začenjajo v Črnomlju s prvim letnikom, v katerem bo pouk 5 dni v tednu v popoldanskem času. Se pravi, da bodo' morali učenci takoj po rednem delu v službi k pouku, ki bo trajal do večera. Napor bo hud, a kdor bo vzdržal, bo žel tudi zadovoljstvo. Lepa možnost je priti do srednje izobrazbe, obenem pa se mlajem ljudem odpira pot k nadaljnjemu študiju. Prav gotovo ni srednja tehniška RIBIČI SO TEKMOVALI 5. septembra je bilo v Črnomlju ribiško tekmovanje z mednarodno udeležbo za prehodni pokal v letu 1971. Okrog 80 tekmovalcev se je pomerilo v lovu s plovcem. Prehodni pokal je osvojila ribiška družina iz Kostanjevice. Ugotavljajo, da je ribiška družina Črnomelj tekmovanje dobro organizirala. T. L. šola pridobitev samo za posameznika, temveč tudi za podjetia, saj povsod manjka kadrov s t^o izobrazbo. Na mnoga leta! Upal je, da se ne bo razvedelo, pa se je le! Te dni je v krog petdesetletnikov stopil Franc Staj-dohar jz Črnomlja. Kdor ga pobliže pozna, ve, da se v njem skrivata dve naravi; za delo resen in nepopustljiv, zasebno pa šale sproti stresa iz rokava. Kot aktivnega družbeno-političnega delavca ga najdemo že pred letom 1942, prav tak pa je še danes. Vrsto let je opravljal funkcije na najodgovornejših mestih v OF, v Socialistični zvezi, v sindikatu, pri Zvezi borcev, v Zvezi komunistov in v skupščinskih organih. Delaven pa je bil še v kultumo-prosvetnih in gasilskih društvih. Pred leti je bil zaradi bolezni upokojen kot predsednik občinske konference SZDL, toda z družbeno aktivnim delom ni prenehal in je še danes lahko za zgled mlajšim. Ce nalogo prevzame, jo bo zagotovo in vestno izpeljal. Za svoje delo je prejel že več visokih odličij, med katerimi je tudi republiško priznanje OF. Ob jubileju mu želimo, da bi delaven, veder in čil še dolgo sodeloval v črnomaljskem javnem »življenju. -r ^ aktivna moč je Jc()t moč^.................. samo novi mixal ..... novi mixal v nekaj dneh.................... pri vašem trgovcu ......................... »zlatorog« maribor ih v prejšnjem četrtkovem intervjuju, je tehnični direktor SGP PIONIR inž. Stojan Horvat povprašal, kako je s finančnimi in časovnimi programi za drugo stopnjo urejanja Nov^a mesta, ki naj zajame razne naprave, kot so: mestno kopališče s plavalnim bazenom, športna dvorana, prostori za kulturno dejavnost in S GETRTKQV INTERVJU Načrti, denar in čas « _____________I------------------------- J Načelnik za gospodarstvo Marjan SIMIČ: j »Načrti so, potrebna pa sta tudi denar in j čas!« ^ — ^ s s 4 4 0 4 4 \ \ 4 4 4 4 J 4 4 4 J J 4 4 v 4 \ 5 4 4 mM razvedrilo ter podobno. Odgovarja načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObS Maijan Simič; — V občini imajo volilni program, ki sta ga pred zadnjimi volitvami sprejela občinska konferenca SZDL in ObS. Program zajema javne objekte in razna javna dela,.Jci so v njem evidentirana kot potrebna, zgraditi pa bi jih morali v naslednjem časovnem obdobju. V prvo vrsto postavlja program gradnjo novih šol in dograditev nekaterih obstoječih. Caka nas še ^adhja nove šole v Dol. Toplicah in nato gradnja posebne iole v Novem mestu. Razen tega bo potrebno določiti vrstni red gradnje osnovnih objektov (novi most, kanalizac^a s čistilnimi napravami, novi vodovod) ter tudi tistih objektov, ki bodo služili kulturi, športu in razvedrilu. Za osrednji novomeSci kulturni center je že izdelan predlog zazidalnega načrta z idejnimi Brega ter'med Sokolsko ulico in Kapitljem. V njem bodo na novo zgrajeni: arheološki muzej, muzej NOB, dvorana za kulturne prireditve, dolenjski informativni center, domače gostišče z zbirališčem meščanov in še nekaterimi drugimi potrebnimi prostori. Vsa dokumentacija je že predložena v obravnavo prizadetim organizacijam in čakamo na pripombe. Po uskladitvi pripomb z zamislimi projektantov bo celotna dokumenticga skupaj s predračunom javno razgrnjena. Zaprtih površin bo v kulturnem centru 9335 kvad. m, odprtih urejenih povrSn pa 15.000 kvad. m. S portom in razvedrilom je tako: za šport se bodo zadeve nekoliko omilile z dograditvgo telovadnic pri novUi šolah. Kljub temu imamo naročeno zasnovo bodočega mestn^a središča za šport in razvedrilo. Raztezalo se bo na desnem bregu Krke od železniškega mosta do Portovala, ki ga z^ame, in do bodoče nove ceste proti Straži. Na tem območju naj bi zrasla nova igrišča za vse ^ortne panoge, smučišče z vlečnico, kopališče na zahodni strani polotoka, ki ga objema Krka (nasproti Cegelnice in Bršlina), v okviru tega pa seveda tudi športna dvorana ter drugi objekti za šport in razvedrilo. Prve začetke te aroke zamisli bi lahko začeli uresničevati že v okviru priprav za Zlet bratstva in enotnosti, ki bo 1973. leta v Novem mestu. Načrte in programske zasnove torej imamo ali jih pripravljamo, uresničitev pa je odvisna od denarja — torg v veliki ineri tudi od pripravljenosti in sposobnosti naših delovnih organizacij. Moje vpra&nje: tov. Jože Lampret naj odgovori, kdaj lahko pričakujemo novo avto- zasnovami posameznih objektov. ^ matsko večstezno ke^^išče, kije Center se bo raztezal na območ- v načrtu ob preurejeni ribji re-ju med Prešernovim trgom do stavraciji! M. JAKOPEC I-ani dva, letos pa že pet oddelkov v črnomaljski posebni šoli. Pogoji za delo so v tej ustanovi blizu idealnim. Na fotogranji: učenci dnigega razreda med poukom. (Foto: R. Bačer) ĆRNOMAUSKI DROBIR KRAJEVNA SKUPNOST je pretekli teden kooptirala v odboru tri nove člane in s tem nadomestila nedelavne. Novi člani so postali Tone Malerič, Janko Štukelj in Marija Papež. KLJUB OPOZORILOM občani še vedno nosijo odpadke v Dobličico in Lahinjo ali pa jih odlagajo na njunih br^ovih. To mestu ni v čast, ribam pa škoduje. Je ^loh kakšna možnost, da bi to prrorečili? CIVILNA ZAScITA za območje krajevne skupnosti mesta je ustanovljena. Zaenkrat jo sestavljata vod prve pomoči in vod psilcev. Imenovali so tudi 9-člansKi odbor, ki ga vodi Stevo Vidovič. MRLIŠKA VE2A bo skoraj dograjena, toda v mestu še ni pokopališkega reda. Morali bi določiti, kako se bo vežica uporabljala, organizirati mrliško ^užbo itd. Komisija za pr^ravo pravilnika je bila šele imenovana. OB Četrtkih je v mestu uradni dan, stranke, ki imajo opravke na podružnici Zavoda za zaposlovanje, pa največkrat pridejo zastonj. Na vratih visi listek „Sem na sestanku*', „Uradujem v Metliki" ali piše kaj drugega. Rabutanje je kraja ženska iz Otovca je pred menoj jokala, ko je pravila, kaj počno v njenem vinogradu. Ljudje, ki hodyo v službe, ubi-i£yo povsem d^e bližnjice do železniške postne, dokler ni zrelo grozdje, zdaj pa naenkrat kar skozi trtje. Dogaja se, da gutraj, ko je največkrat še megla, na poti skozi vinograd naberejo polne aktovke komt^ dozorelih grozdov, jih nosqo v službo, tam pa velikodui^o gostijo sodelavce. Znano je, kako te&o je obdelovati trto, koliko stanejo Scropiva in delavci. Kmet komtu čaka, k^ bo zraslo, in r^e vidi, da znanec popije liter vina, kot da bi utigal en sam grozd. Ni Čudno, če so nad množičnim „rabutanjem** krnele razjarjeni. Tatove lovi vsak po svoje. Nekateri jih čakajo s kolom, drugje s psi, zgodilo pa se je že, da so k(^a pretepli. Lahko je sklepati, da taki razpleti nimajo dobrega konca. Sosed začne sovražiti soseda, zaradi tepeža morajo pred sodnika za prekrške itd. Rezultat tega je, da so doslej uspešne skupne vaSce akcije obsojene na propad. Ce v vasi ni sloge, tudi napredka ni mogoče pričakovati. Nerazum^ivo pri tem je le, kako so mogli še včeraj kmetje, danes pa delavci, tako hitro pozabiti svoje poreklo. Dobro vedo, kaj je delo v vinogradu, pa vseeno segajo po sosedovih žuljih. KAJ NAM PRIPRAVLJA SOCIALISTIČNA ZVEZA Po dopustih v delovno jesen Program jesenskega dela je tako bogat, poln različnih nalog in pester, da bo treba v vseh organih in organizacijah pohiteti Občinska konferenca SZDL se je v dopustniškem poletnem obdobju, ko navadno zamre tudi družbenopolitična dejavnost, temeljito pripravila na jesensko oživitev, s katero so začeli že v prejšnjem tednu. Dokaj obsežen program, o katerem smo govorili s predsednikom konference Francem Begom, bo izvršni odbor skupaj s krajevnimi vodstvi, v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in tudi na več sejah konference in komisij uresničeval do konca jeseni. Dejavnost se je začela prejšnji teden s sejo izvršnega odbora, na kateri so razpravljali o več stvareh, ki se bodo nadaljevale tudi v javnih razpravah po krajevnih organizacijah. Izvršni odbor se je seznanil z i^odišči za dolgoročni program razvoja SRS. Pri tem so ugotovili, da so domači strokovnjaki na širšem posvetu že dali svoje pripombe k izhodiščem za razvoj dolenjsk^a območja in da se SZDL pridružuje tem pripombam in ugotovitvam. V zvezi z razpravo o predlogu izhodišč za starostno zavarovanje kmetov je izvršni odbor ugotovil, da je treba posebej in podrobno preučiti socialni položaj kmečkih delavcev v občini ter pripravljati gradivo za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, hkrati s tem pa načeti tudi vprašanje starostnega zavarovanja kmetov, ki naj postane po novih predlogih z zakonom urejena obveznost. Na minuli seji izvršnega odbora so razpravyali tudi o evidentiranju kandidatov za poslance zbora narodov. V pripravah na nadomestne volitve za te poslance je treba izvesti evidentiranje, po seji republiške konference SZDL pa bodo volivci na zborih verificirali predlog kandidatne liste, ki jo bo poslala v potrditev kandidacijska konferenca RK SZDL vseh slovenskih občin. Volilna komisija bo na posebni seji proučila evidentiranje ter vzroke, zakaj ne poteka tako, kot bi moralo. Vse krajevne organizacge bodo sodelovale v razpravi o ustavnih dopolnilih SR Slovenije, izvršni odbor pa je mena, naj bi se pri tem omejili prešdvsem na tista vprašanja, v katerih so različni pocedi in mnenja (položaj in financiranje KS, občina itd.). Ker oktobra poteče m^dat sedanjim krajevnim vods^tvom SZDL, bo občinska konferenca na prhihodnji seji razprav^ala o vsebin- ZA UUBITEUE CVETJA Kako pripravljajo cvetje na različne načine na Japonskem, kjer imajo glede tega tisočletno kulturo, bomo 1Wiko videli ta petek in soboto v prostorih Dolenjske galerije v Novem mestu. Prizadevno hortikulturno društvo oz. njegova sekcija „Ikebana** bo prikazi aranžiranje, kot ga poznajo že marsikje po svetu: razstava „Ikebana** bo tokrat prvič na ogled tudi v našem kraju. Tov. Klara Kos iz Ljubljane, ki je več let živela na Japonskem in je tam spoznala pobliže tudi ta način arai^i-ranja cvetja, je prevzela strokovno vodstvo zanimive razstave. Otvoritev bo ob 17. uri, društveni odbor pa vljudno vabi na obisk in ogled nevsakdanjega srečanja z naravo. Suhokrajinski drobiž Člani strelske sekcije pri , TVD „partizan** Žužemberk so pred kratkim dobili svoj klub, kjer je obenem prostor za strelske vaje z ' zračno puško. Klub je v kleti doma TVD „PARTIZAN** zraven k^-Ijišča. Pri urejanju je prizadevnim članom Iskrinega obrata pomagala krajevna skupnost. V TISTEM DELU Žužemberka, za katerega so prejeli zazidalni načrt, bodo le gladili stanovanjske hiše. Oviro, kije začetek gradnje zavlačevala, so pred dnevi opravili. V PESKOKOPU ŽUZEMBER-SKE krajevne SKUPNOSTI v Poljanah pri Žužemberku so že pred mesecem in pol izpolnili letni plan, zato krajevna skupnost nima bojazni, da ne bi izpolnfla letošnjega delovnega programa, kar ^ je* predvidela z lastnim financiranjem. M. S skih, organizacijskih in kadrovskih pripravah pri izvolitvi novih vodstev, hkrati pa bo na isti seji izvolila 3 nove člane v RK SZDL. To so samo glavne naloge, poleg teh pa bo SZDL načela še vrsto drugih. M. J. V Škocjanu so pouk začeli 6. septembra - v novi šoli. Novo poslopje ima 8 matičnih in 3 posebne učilnice s kabineti, pionirsko knjižnico in vrsto drugih prostorov. Podružnico na Klenoviku so ukinili, učence od tam, iz Gornjih Dol in Dobrave vozijo v Škocjan in nazaj s kombijem. Nekateri se zjutraj pripeljejo že uro in pol pred začetkom pouka, nakar se v razredi uče. (Foto: Ivan Zoran) Pitna voda in telefon Letos so v krajevni skupnosti Mali Slatnik dobili pitno vodo, radi pa bi tudi telefon z napeljavo hišnih priključkov na Veliki Cikavi dokončujejo v krajevni skupnosti Mali Slatnik dveletna vodovodna dela. Pitno vodo sta poleg Cikave dobila še Mali Slatnik in del Smolenje vasi, skup^ pa prek 70 gospodinjstev. Glavni cevovod, ki so ga potegnili iz Nov^a mesta, je dolg nekaj več kot 2 km, z odcepi proti posameznim vasem pa meri okoli 33 km. Jarke za glavni vodovod so izkopali n^eti delavci, za priključke pa domačini. Pri tem so opravili več sto ur brezplačn^a dela. Kajpak to ni bil njihov edini prispevek. Za napeljavo glavnega vodovoda je morala vs£^ hiša prispevati po 1.300 din, hišni prik^učki pa so šli tako in tako v breme gospodinjstev. Vodovod, ki sta ga gmotno omogočila istoimensko novomeško podjele in Dominvest, je bil predviden šele za leto 1973. Možnosti, da kraji ob cesti Novo mesto - Sen^emej dobgo pitno vodo v hiše, pa so se pokazale že lani. Na vztrajanje sveta krajevne skupnosti Mali Slatnik priložnosti niso zamudili, zato so se dela začela že lani. Vodovodna dela kajpak še niso končana. Kar vidi človek dobrega Nespretno Športnega življenja v Novem mestu - pa če nam je to ljubo priznati ali ne — ni dosti. Tudi kvalitetna raven trenutno v nobenem ^ortu ne presega okvirov slovenskih lig ali pa je celo pod njimi. Tako gledalci nimajo posebne izbire, hkrati pa posredno pada zaradi tega tudi zanimanje za ^ortne nastope. Minili so časi, ko se je na odbojkarskih tekmah zbralo po 500, 700 ali še več gledalcev. Panoga, ki najbolj privlači, je zdaj košarka: več kot 300, morda 350 gledalcev pa ne pride na Loko. Ce dodamo še to, da odbojkarji gledalcev o tekmah ^loh ne obveščajo s plakati, je razum^ivo, da pride včasih na tekmo celo samo po 50 ljudi. Ob vsem tem pa so še organizatorji nesretni: v eni soboti so bile na sporedu odbojkarska, košarkarska in rokometna tekma -potem pa v nedeljo nič in tudi naslednjo soboto in nedeljo nič! Temeljito bo treba spremeniti delo, da bodo tudi gledalci poka-^ali drugačen odnos do l^orta!^ pri sosedu, rad posnema, pravijo, zato so se za pitno vodo vneli tudi tisti, ki so zdaj ali stali ob strani ali pa jih slatniški vodovod še ni dosegel. Kot zatrjuje tajnik krajevne skupnosti Ivan Tekstor, bodo ta dela nadaljevali prihodnje leto. In še eno željo imajo: radi bi naperah telefon na Mali Slatnik. To vs^ v besedah ni nova stvar, saj so javno telefonsko govorilnico ljudje že pred leti zahtevali na številnih zborih volivcev. Razlog je povsem utemeljen: najbližji telefon je v Novem mestu, do ^a pa je z Malega Slatnika skoraj 4 km. Računajo, da jim ie prihodnje leto ne bo treba iti telefonirat v Novo mesto. I. ZORAN MINI ANKETA Tesni vrtci Otroško varstvo je zaradi velike družbene pomembnosti ena prvih skrbi družbe. Vemo pa, da žal zaostaja za splošnim družbenim razvojem. Vedno večja zaposlenost žensk problem varstva še povečuje. Kako je otroško varstvo organizirano v Novem mestu in kako so z njim zadovoljne, so nam nekatere zaposlene žene povedale naslednje: Angela Stangel, kvalificirana delavka:" Ce vem, kje je in kaj otrok dela, mi delovni dan mine čisto drugače, kot pa če sem zanj v skrbeh. Zato sem sina oddah v varstvo. Tu ga pravilno vzgajajo, pripravlja se za šolo, dobi dobro kosilo in sploh se mi zdi, kot da bi ga nadzorovala v tem času jaz sama. Čeprav sem samohranilka, mi denarja, ki ga dam za varstvo otroka, ni ži. Čudim se ženskam, ki mislijo, da je to stran vržen denar. MisUm, da v našem mestu primanjkuje vrtcev, zato so mnoge matere prisiljene svoje malčke oddati v varstvo sorodnikom, če pa teh nimajo, kakšni družini. Agna Skof, knjižničarka: V Novo mesto sem se preselila šele pred kratkim, vendar sem kljub temu o varstvu otrok precej slišala. Tudi tuje premalo otroških vrtcev, saj se žene vedno bolj zaposlujejo, otrok pa med tem časom nimajo kam dati. Veliko družin si pomaga tako, da otroka oddajo v varstvo drugim družinam. Mislim, da to ni dobro, ker se vzgojni prijemi ene družine meš^o s prijemi druge, tako daje otrok večkrat utesnjen. Slava Adamič, trgovka: Krasno bi bilo, če bi v varstvo jemali tudi dojenčke. Vem, da je to skoraj nemogoče. Varstvo je nujno potrebno, kajti kam bi z otroki družina, kjer sta oče in mati zaposlena. Tujim ljudem otroka sploh ne bi zaupala, kajti s težkim srcem bi šla v službo, če ne bi bila prepričana, aa je otrok preskrbljen in zadovoljen. Rozi Muhič, uslužbenka: V času, ko delam, hčerko prepuščam vzgojiteljicam in negovalkam v varstvu. Tu je zanjo mnogo bolje poskrbljeno, kot Če bi jo dala v varstvo tuji družini. Otrok se v miru pripravlja na šolo, ima toplo malico, ko^o in dru3)o. Ne zdi se mi predrago, če pa se bo uresničilo to, da bo vsaK plačeval po svojih možnostih, se bodo vrata varstva odprla še marsikateri zaposleni materi. Slaba stran varstva je samo v tem, ker morajo otroci večkrat zapustiti prostore, ko gredo na kosilo ali v šolo. J. PEZEI^ Kovomešte kronika TBLBKJrJriAivi aktivna moč je več kot moč ____ samo novi mixal ima aktivno moc . novi mbcal v nekaj lontezu-movo blago“. 21. in 22. 9. nemški barvni film ,3umi kapetan". CRNOMEU: Od 17. do 19. 9. ameriški barvni fibn ,>Iat Helm ljubi.in ubija“. 21. 9. ameriški barvni film ,31ago Astekov“. KOSTANJEVICA: 18. 9. španski barvni film ,J)ama iz Beiruta“. 19. 9. francoski barvni film ,J*rimi hudiča za rep“. KRSKO: 18. in 19. 9. ameriški Hffl SLUŽBO DOBI MLAJSA upokojenka ali druga ženska oseba dobi z^oslitev pri čiščenju lokala. Hrana in stanovanje v hiS. Plača po dogovoru. Gostišče Pavlin, Mačkovec pri Novem mestu. IŠCEM dekle ali upokojenko, ki bi v dopoldanskem času hodila na dom pazit otroka. Za varstvo nudim Mko tudi stanovanje. Ostalo po dogovoru. Dominik Blatnik, Novo mesto, Lamutova 11. GOSPODINJSKO POMOČNICO za redno delovno razmerje v ^roo-drnjstvu pri mlajši 3-člansla (fru-žini dobro plačam. Hrana in soba preskrbljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Cenjene ponudbe na naslov: Slavica Cepak, Ankaran 195, Ankaran. ZA STALNO ZAPOSLITEV sprejmem frizerko — takoj. Franjo Gradinski, frizer, 60260 Bled. GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko je tudi upokojenka, sprejme 4^1anska družina. Lastna soba, centralna kurjava. Plača po dogovoru. Zajc, Ljubljana, Langusova 25 (Milje). ZAPOSLIM NATAKARICO, pridno in pošteno, mlajšo zanesljivo moč. Hrana in stanovanje v hiši. Danila Vehovec, bife — Pofle 346, Ljubljana. PRIDNEMU DEKLETU damo vso oskrbo za dopoldansko pomoč v go^odiiMStvu. Popoldan možnost fobmja. ^te na naslov: Kamnikar, Bež^ad 5, Ljubljana. ZA DO^DANSKO pomoč v gospodinjstvu dam oentralno ogrevano sobico, hrano in na gado. Možnost popoldanskega lanja. Pensa,^ Miklavčeva 4, Kodeljevo - Ljubljana. DVA FANTA sprejmem v priučitev. Stanovanje zagotovljeno. Karel Kiegar, mizarstvo. Peršinova 3, 61210 Ljubljana-Sentvid. ZA VARSTVO dveh otrok nudim sobo in dobro plačilo. Prednost upokojenke. Zglasite se pri Prijatelju, Dilančeva 13, Novo mesto. barvni film „Swingeri“. 22. 9. italijanski barvni film „Stari gangster**. METLIKA: Od 17. do 19. 9. ameriško-italijanski barvni film ,J)nevi obupa**. Od 17. do 19. 9. ameriški barvni film „Cabasko**. 22. in 23. 9. italijanski barvni film ,,Premikajoči cilj*'. MIRNA: 18. in 19. 9. italijanski barvni film ,>lrtev ali živ**! MOKRONOG: 19. in 20. 9. ameriški barvni film „Cuka*'. NOVO MESTO: Od 17. do 19. 9. ameriški barvni film „Konje streljajo. mar ne? **. 20. in 21. 9. an-^eški barvni film „Zasebni detektiv Clegg*‘. 22. in 23. 9. ameriški barvni film „Rodil se je upornik**. RIBNICA: 18. in 19. 9. francoski barvni film .Nezvesta žena**. SEVNICA: 18. in 19. 9. ameriški film „Ukročena trmoglavka**. 22. 9. francoski film ,,Srečni dobitnik**. SODRAŽICA: 18. in 19. 9. angleški film „Goldfinger**. ŠENTJERNEJ: 18. in 19. 9. „Žandar se ženi**. TREBNJE: 18. in 19. 9. italijanski barvni kavbojski film „Za pest dolarjev**. Qg STANOVANJA PREDSTAVNIK išče dvosobno komfortno stanovanje - prazno — v obmo^^u Dolenjske. Ponudbe Jod ,J^ujno“. AKINJA išče sostanovalko. Soba ogrevana. Naslov v upravi lista (1961/71). ISCEM opremHeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1961/71). ZA SINA - šolaija 15 let iščem sobo v Novem mestu. Ponudbe pod „1. oktober". ARHITEKTKA išče sobo, lahko tudi neopremljena, s souporabo kopalnice v središču mesta. Naslov v oglasnem oddelku (1981/71). NUJNO POTREBUJEM neopremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1992/71). Motorna vozila KOMBI IMV, (DKW zaprt, letnik 1964, dobro ohranfen, prodam. Ogled vsjJc dan. Puc, Celovška 240, Ljub^ana. PRODAM novo prikolico za osebni avto. Vinko Miketič, Kolodvorska 61, Črnomelj. PRODAM AVTO SKODO pod ugodnimi pogoji. Dilančeva 13, Novo mesto. PRODAM R-10, letnik 1970, 15.000 km. Alojz Zoran, Novo mesto, Majde Sile 7. PRODAM avto 1000 DKW Kurir, poltovorni, dve kabini s tovar-nišco novo mašino. Čampa, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto. DOBRO OHRANJENO ZASTAVO 750, letnik 1966, prodam. Medle, Žabja vas 17, Novo mesto. PRODAM PRODAM slamoreznico na motorni pogon in čistilec za žito „Trier“. Martin Kastelic, Brezovica 28, Smaigeške Toplice. PRODAM lutzovo peč. Jože Novak, frizer. Novo mesto, Bršlin. .PRODAM giuni voz, 15-colski, nov. Pirnat, Sentlenart 121, Brežice. PRODAM italijanski športni voziček za dvojčke in otroška sedeža za avto. Naslov v upravi lista (1949/71). PRODAM suha bukova drva. Naslov v upravi lista (1952/71). PRODAM enofazni hidrofor — črpalka tristopenska. Naslov v ■ upravi lista (1955/71). PRODAM otroško preŠto odejo in posteljico z vložkom jogi, dobro ohiai^no. Ogled v soboto in ne-de^. Ivanka Omerzel, Stolovnik 31,68280 Brestanica. UCiODNO PRODAM sadni mlin. Jože Z^c,Trata 37, Kočevje. PRODAM sobno peč na trdo gorivo „Gorenje**. Irca vas 16, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno peč na olje. Jože Zalete^, Dolenjske Toplice 35. lAM 1500 kg grozdja - žlahtna trta. Naslov v upravi lista (1966/71). KUPIM PRODAM dobro ohranjeno omaro za dnevno sobo, kavč, fotelje in mizo ter levi vzidljivi štedilnik z bakrenim kotličkom. Ogled vsak dan. Latemer, Črnomelj, Partizanska pot 21. UGODNO PRODAM sod (600 litrov). Ulica talcev 5, Novo mesto. PRODAM 60 panjev čebel. Roman Zlobko, Račja vas 1, Cerklje ob Krki, ali na tel. 21-245. PRODAM kompletno ^alnico in šivalni stroj. Dobro ohranjeno. Cegelnica 37, Novo mesto. PRODAM dvobrazdni plug za traktor FERARI. Alojz Mlakar, Raka 63. POCENI PRODAM električni štedilnik Gorenje na štiri plošče. Kralj, Mirana Jarca 32, Novo mesto. DOBRO OHRANJENO pohištvo v mahagonijevem furnirju za dnevno sobo poceni prodam. Puc, Ragovska 9 a. Novo mesto. ZARADI SELITVE ugodno prodam razno kuhinjsko in sobno opremo. Ogled vsak ponedeljek in petek 9. do 12. ure. Krampe^ - Glavni trg 10 (nad Pekarijo), Novo mesto. PRODAM skoraj novo peč na olje EMO 5. Novak, Kristanova 26, Novo mesto. lop PROD. KUPIM KUPIM novo ali rabljeno peč za centralno kujavo na trdo gorivo, 30.000 kalorij, l^vše, Otočec 59. KUPIM vikend, eventualno zidanico z malo vinograda ali parcelo v okolici kakih Toplic na Dolenjskem ali manjšo hišo. Mlakar, Staretova 25, Ljubljana. manjšim popravilom v Cmom^u. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1953/71). UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo z lokalom. Cesta krških ^ev 60, Krško. UGODNO prodam takoj vseljivo enostanovanjsko hišo v Semiču. Naslov v upravi lista (1977/71 . PRODAM dober bukov gozd (1 ha 15 arov). Libna, Vokluk. Dostop z vsakim vozilom. Ogled vsak dan. Ivan Bernardič, Stari grad 14, Krško. PRODAM enosobno stanovanje z vrtom in drvarnico. Stanovanje je vseljivo. Ogled v nedeljo, 19. septembra, od 8. do 12. ure. Zglasite se pri Slaviču, Stari trg 30 pri Trebnjem. UGODNO prodam vikend oziroma hišo (3 sobe, kopalnica, klet) in nekaj vinograda na lepem kraju pod Trško goro. Naslov v upravi lista (1982/71). RAZNO NUJNO' POTREBUJEM v hudi stiski 250.000 starih dinarjev posojila. Dam visoke obresti ali po dogovoru. Naslov v upravi lista (1939/71). POROCNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrekom tega oglasa cmbite 10 odst. popusta! ^ZSTAVA ,JKEBANA‘* V DOLENJSKI GALERIJI Hortikulturno društvo v Novem mestu, sekcija ikebana, vabi ljubitelje cve^a in narave na razstavo aranžiranega cvetja, ki bo v petek in soboto v Dolenjski galeriji. Otvoritev razstave bo v petek ob 17. uri; Vabljeni! GOSTILNA LUZAR, Gomila, vabi na vinsko trgatev v nedeljo, 19. septembra. Za jedačo, pijačo in ples poskrbljeno. Vabljeni! Ivan Klevišar, Zagrad 25, Škocjan, prepovedujem svoji hčerki Francki Čečelič in njenemu Francetu, Glavni trg 17, Novo mesto, prodajati moje premičnine. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal. Alojz Blažič izjavljam, da sem gospodar kmetije v Kotih 6 pri. Otočcu jaz, in ne sestra Martina, ter da nima pravice do lastitve ter prodaje kakrmihkoli stvari. Sosede pa opozarjam, da se ne vmešavajo v moje družinske razmere, sicer jih bom sodno preganjal. Milka Makovec, Kristanova 5, Novo mesto, prepovedujem odlagati silieti in odpadni material ter ko&ijo trave na moji parceli in v Šmihelu preko proge. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Alojz Peterlin, Kleno^ 28, Škocjan, prepovedujem pašo, hojo in kakršnokoli delanje škode po moji njivi in vrtu pod Bečem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. DOBROSRČEN FANT poštene preteklosti z lepo pokojnino in posestvom na deželi, s poklicem, čedne zunanjosti, bi hotel spoznati dekle od 35 do okrog 40 let — pošteno, vemo. Zaželena slika, ki jo vrnem. Sem dobro situiran, veren. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod ,3re^en 7-^Won **- PROSIM OSEBO , ki si je lansko leto pri nas ^sodila ribežen za zelje, naj ga čimprej vrne na naslov: Franc Hrovat, Šolska 12, Novo mesto. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBUANI vpisuje v dopisne šole: - osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) - administrativno šolo (dveletno) - ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) - tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemgsko stroko) - delovodsko šolo (za strojno stroko) - poklicno šolo kovinarske stroke vpisuje tudi v dopisne tečaje - nemScega in italijanskega jezika - tehničnega risanja - ^skladiščnike - za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki - za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah). Vpisujemo vsak dan od 7. ure do 14.30, ob toricih do 18. ure ter drujTO soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem progrpiu m pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz proq>ekta za šolsko leto 1971/72, ki vam ga poš^emo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za projekt poš^ite znamko v vrednosti 3,00 din na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Parmova 39, telefon 312.141, poštni predal 106. t PRODAM parcelo (12 arovkolosek) v Žalovičah. Albin Peterlin, Gor. Gomihi 15, Šmarješke Toplice. PRODAM stanovanjsko hišo z . .... novi mixal v nekaj dneh................... "pri vašem trgovcu ................... - »zlatorog« manbor Hvala za vašo kri, ^ hi rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Pakar, Stanka Kirn, Milka Smolič, Rudi Omahen, Janez Smole, Janez Medja, Alojz Zupančič in Štefan Petrovič, člani KrkQ tovarne zdravil, Novo mesto; Martin Ajdišek, Anica Župevec, Martin Plantan, Alojz Kavšček, Peter Bukovec, Jože Jereb, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Saje, krojač iz Novega mesta; Anton Petje, član IMV Novo mesto; Anica Juran, Dušan Krštinc, Terezija Mežnaršič, Franc Krušič, Jože Bobnar, Anica Kranjc, Edo Mavsar, Božklar Lukan, Stanko Fink, Pol^e Tisovec, Danica Peciga, Franc Kren, Jože Po-glavc. Milica Rajk, Stane Kuhelj, Zofka Legan, Majda Turnšek, Alojz Knafelj, Anica Pureber, Slavko Bobaš, Julka Erpe, Karel IQen, Darko Merkovič in Franc Novina člani Novolesa; Straža; Marjanca Dobnikar, Frančiška Mežan, Franc Smolič, Marija Kumer, Alojz Skube, ‘ Marija Huč, Zdravko Zupanc, Ivica Turk, Zinka Rom, Franci Oel-bar, Alojz Hočevar, Rozalija Lindič, Betka Kozole, Danica Berus, Franc Kotnik in Metod Hočevar, člani občinske skupščine Novo mesto; Marija Bele, Slavica Rajk, Marjeta KasteKc, Marija Boltez, Anton Pavlm, Marija Boltez, Jože Petrina, Marija Vončina, Ivanka Jevšek, Jože Cimermančič, Ciril Kos, Anton Tasič in Ivica Bec, člani Ele, Novo mesto; Marija Progar in Marija Jaklič, članici Beti, Mirna peč; Marjan Zupančič, vojak VP 8488 Novo mesto, Pavla Jordan, upokojenka iz Irče vasi; Martin Bec, zidar iz Ločne; Drago Brezovar član Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Rozalija Planinšek, članica Novoteksa, Novo mesto. ^ Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Janez Belko, član ŽTP Novonnesto; Magda Zupančič, Milka G^, Alojz Urbič, Vinko Opalk, Janez Turk, Anton Junc, Jože Novak, Drago Novak Anica Sebanc, Jelica Spasovski, Angela Razpotnik, Marija Cervan, Rudi Zupan, Marija Dolmovič in Janez Počrvina, člani Novoteksa, Novo mesto; Miha Jerman, Janez Kermc, Franc Seničar, Jože Srovin, Franc Klemenčič in Vanja Mikolič, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Jože Žagar, delavec z Broda; Anton Rus član Novograda Novo mesto; Ivan Jakše, član kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Pavel Golob, član Zavarovalnice Sava, Novo mesto; Peter Šuštaršič, član IMV Novo mesto; Jože Hočevar, Alojz Retelj in Jože Mramor, člani Novolesa, Straža; Peter Ozimek, član Cestnega podjetja, Novo mesto. 0 # r S 5 \ Iskrena hvala dr. Janžekovičevi in osebju ginekološko-porodni^ega oddelka za vso skrb in zdravflenje. Posebno se zahvalim dr. Kretiču za uspelo operacijo. — Hvaležna pacientka Angela Kralj. Ob nenadni smrti našega dobre^ in skrbnega moža, očeta, brata strica in starega očeta JOŽETA ŠEŠKA s Pangrč grma 13 se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje na zadnji poti ter njegov grob zasuli z venci in cvetjem. Prisrčna zahvala gospodu župniku za obred, tov. Francu Luzarju za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Lojzka, hčerke Lojzka, Micka, Pepca, Rezka, Tončka, Nežka, Francka z družinami in Štefka, sin Jože z družino, brata in sestra z družinami Ob tragični smrti naše ljube žene in zlate mamice TONČKE OBERČ iz Grmovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem ste^u spremili na zadnji poti; ji darovali številne vence in cvetje. Posebna zahvala vsem sovaščanom, zlasti Oberčevim za vso pomoč in tolažbo, duhovnikom za spremstvo in vsem za izraženo soža^e. Iskrena zahvala. Žalujoči: mož Franci z otrokoma Francgem in Ivančkom Ob nepričakovani smrti drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE PEZDIRC iz Drašič 50 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremiU na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu Kmetijske zadruge Črnomelj za podarjene vence. Žalujoči: hčerke Mima, Karlina, Ivanka in Regina z družinami, sinova Tone in Ivan z družino, brata Ivan in Stanko z družino ter drugo sorodstvo Ob izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA SELIČA iz Ločne 28 se zahvayujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu podarili vence in cve^e. Posebno se zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom, osnovni šoli Ka^e Rupene iz Nov^a mesta. Posebni šoli iz Šmihela, IMV, kolektivu Mladinske knjige in g. župniku. -Žali^oči: žena Terezija, otroci Jože, Olga, Silva in Romanca ter drugo sorodstvo • Ob boleči, prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta^ ANTONA RAJKA iz Bojanje vasi 9 pri Metliki se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v dnevih najve^ žalosti izrekli soža^e, sočustvovali z nami ali nam kakorkoli lajšali težke trenutke. P(^ sebna zahvala vsem sorodnikom, pri-jate^em in znancem, vaščanom, inskemu pevskemu zboru z Radoviče za lepe pesmi, kolektivu tovarne BETI iz Metlike, ISKRE iz Novega mesta in SEMENARNE iz Lj ubrane, predstavniku organi^cije ZB z Radoviče Jožetu ‘Žlogarju za poslovilne besede in predstavkom gasilskega društva z Radoviče za častno stražo in spremstvo. Iskrena hvala vsem, ki ste se od drag^a pokojnika poslovili in ga v veličastnem sprevodu ^remiO na zadnji poti ter mu darovali vence in cve^e. I^ena hvala prav tako zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, posebno zdravniku dr. Antonu Starcu za izredno skrb pri zdravljenju. Zahvala številnim duhovnikom za obrede in goroodu proštu iz Metlike za poslovilne besede. Žalujoči: žena Barbara, hčerke, sinovi ter sestra z družinami RADIO BREŽICE Četrtek, i6. septembra: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila in turistični napotki -16.15 do 17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Športni komentar — Obvestila in reklame — 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 18. SEPTEMBRA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Sobotno kramljanje - 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam in filmski pregled - 17.00 do 17.15 Jugoton vam predstavlja -17.15 do 17.30 Za naše najmWše -Pika gre nakupovat - 17.30 do, 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 19. SEPTEMBRA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice - Za nafe kmetovalce: inž. Nada Cimski - Skladiščenje sadja in zelenjave - Minute z ansamblom Dobovških pet - O novostih starostnega zavarovanja kmetov - Obvestila, reklame in ^ored kinematografov - 12.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. PORODNišNiCE^^ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančoška Lindič z Vidma - Francija, Frančiška Turk iz Spodnjih Vodal - Edvarda, Tončka Gazvoda iz Kostanjevrce Tatjano, Ana Drganc iz Podgore -Matjaža, Vera M^car iz Brašljevice -Denisa, Elvina Moreše s Senov^a -Ale&, Olga Ančimer iz Straže -Aleksandra, Štefka Bizjak iz Kalc-Nakla - Sebastjana, Jožica Šturm iz Metlike - Otmarja, Jožica Pirkovič iz Dolnjega Kronovega - Staneta, Martina Fir iz Gornje Lokvice -Silvo, Alojzija Brcar iz Šentruperta - Bogdana, Jožica Bregar iz Šentjerneja - dečka, Katica Hudelja iz Knežine - deldico, Slavka Stare iz Škrijevega - deklico, Ivanka Verbič iz Sela - dečka, Anica Bele iz Dolnjih Lakovnic - dečka, Jožica Florjančič iz Gornjih Sušic — deklico in Anica Šeme iz Klečeta -Anico. - Čestitamo! V NEKAJ URAH OBUBOŽAL Hud požar na Biču, kakršnega ne pomnijo v tem kraju in okolici, je 13. septembra popoldne malone spravil na beraško palico posestnika Franca Hrena. Ogenj je zajel kozolec, hlev, skedenj, listnico, vinsko klet in deloma tudi hišo. Z lesenimi deli poslopij je zgorelo vse seno in slama, uničeni so kmetijski stroji, po zlu je šlo 1.000 kg pšenice in 20 kub. metrov smrekovih in macesnovih desk, v ognju pa so končali tudi 3 prašiči, težki po približno 120 kg. Pod kozolcem je zgorel tudi motor, za katerega še ne vedo, čigav je bil. Vzrok za požar ni presenetljiv: otroška igra z ognjem. Otroci so se šli to popoldne odrasle, prižigali so papirnate zvitke, podobne cigaretam, in jih odmetavali. Nepoučenost, nevednost ali čisto navadna otroška naivnost je bila dovolj, da je gomodar Hren v nekaj urah obubožal. Ko to poročamo, škode še niso ocenili, menijo pa, daje ogromna. • ZAHVALA 1 Umrl je naš dobri očka in mož Ivan Žnidaršič Hvaia sosedom, ki ste pomagali, častitemu gospodu župniku za spremstvo, za govor, vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov preraru grob Zavratec,'8. septembra 1971 Žalujoča žena in otroci z družinami RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7,00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00; 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 PETEK, 17. SEPTEMBRA: 8.10 Operna matineja - 10.15 Pri. vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše .goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Veterina - 12.40 An^eške pihalne godbe - 13.30 Pr^oročajo vam ... - 14.35 N^i poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.35 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak“ - 17.20 Operni koncert - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 Poje zbor Tridentinskih alpincev - 20.30 „Top-pops 13“ - 21.15 Oddm o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki z logov domačih. SOBOTA, 18. SEPTEMBRA; 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Sala-: Oskrba s pivovarskih ječmenom v Sloveniji - 12.40 Po domače - 13.30 Pj^oročajo vam ... - 14.30 Pojo solisti Mariborske opere - 16.00 ,,Vrtiljak" — 16.40 Dobimo se ob isti uri - 17.10 Gremo v kino - 18.15 Pravljični. svet v glasbi - 19.00 Lahko noč, otroci! ,-19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik - 20.00 do 22.00 Večer z napovedovalko Evo Janc — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra: (Radivoj Rehar) - Mojstrovine Sama Soma -in. epizoda — 22.20 Oddaja za naše 17 NEDELJA, 19. SEPTEMBRA; 4.30 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Karl Heinz Schroeter; Dogodivščine čarovnice Primule Podpeteljinek - 9.05' Srečanje v studiu 14 - 10.05 Se pomnite, tovariši.. . Rašica -prva požgana vas na Slovenskem - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska . tega tedna - Škotski humor - .16.00 do 18.00 Nedeljsko športno popoldne - 18.00 Radijska igra - Louis Thomas: Ahilova peta - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasene razglednice PONEDEUEK. 20. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Terčelj; Trgatev in republiški zakon o označevanju vina - 13.-30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 „Sign^i" — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja - . 20.00 Gaetano Donizetti; Odlomki iz opere „Don Pasquale“ — 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21. SEPTEMBRA; 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični n^otki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - čni napo - 12.30 Inž. Franc Grum; Živinska sol in druge rudnine — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ... — 14.10 18 tednov - 18 oktetov - 14.40 ,J^apoti s kitaro" - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 ,,Vrtiljak“ - 17.10 Popoldanski simfonični koncert 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Radijska igra - Tistou z zelenimi palci - 22.15 Zvočni portret skladatelja Vinka Globokarja. SREDA, 22. SEPTEMBRA; 8.10 Operna matineja - 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Drago Honzak; Kako napreduje projekt novega bonitiranja zemljišč v Sloveniji - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo v^ ... — 14.35 Naši po^ušalci čestitajo in pozdravljao - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak*' - 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 23. septembra: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Melodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Anton Zorc: Računi za pitanje mlade govedi se ^remi-njajo - 12.40 Cez polja in potoke - 13.30 Priporočajo vam ... - .14.10 Lahka glasba za razvedrilo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta - 20.00 Četrtkov večer -^domačih pesmi in napevov - 22.15 Iz angleške simfonične literature našega stoletja. TELEVIZIJSKI SPO®ED NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 8^5 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.30 Po do-, mače s slovenskim instrumentalnim kvintetom (JRT) (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik - 10.50 Otroška matineja: Prijatelj Ben, Svet, v katerem živimo (Lp - 11.40 Mestece Peyton - serijski film (do 12.30) (Lj) - 14.30 Hitrostne motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije - pos. (Bg) - 15.40 Essen: Evropsko prvenstvo v košarki - fmale (EVR-Lj) - 17.20 BALKANSKO PRVENSTVO V JAHANJU - posnetek (do 17.40) (B^ - 18.00 Trije tatovi — italijanski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Igre brez meja — posnetek evrovizijske, oddaje (Lj) - 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 20. SEPTEMBER 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoh (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoh - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina .- ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina do 16.40 (Bg) -T 17.15 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.30) (Bg) - 17.40 Drejček in trije mar-sovčki — 9. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 Pot - reportaža (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 E. Fliser; Vojaki ob koncu vojne - TY drama (Lj) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj) — 22.15 Poročila DRUGI SPORED; 17.35 Poročila (Zg) - 17.40 Lutke (Sr) - 18.00 TV vrtec (Zg) - 18,15 Kronika (Zg) —-18.30 Znanost (Zg) - 19.00 Propagandna oddaja (Zg) - 19.05 Mladi za mlade (Zg) - 19.50 TV prospekt (Zg) - 20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Spored italijanske TV TOREK. 21. SEPTEMBER 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove i^jlošne izobrazbe (Bg) — 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) — 17.50 Prijatelj Ben - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kina Simone in njen ansambel (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od ledvičnih kamnov do sladkorne bolezni - oddaja iz cikla Zdravilne vode (Lj) - 19.30 Koža (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Crni dan v Black Rocku — ameriški film (Lj>> - 21.55 Likovni nokturno: Zdenko Kalin (Lj) - 22.05 Poročila (Lj) - 22.10 Gimnastika Evropa: Japonska — posnetek iz Berna (Lj) DRUGI SPORED: 17.35 Poročila (Zg) - 17.40 Daljnogled (Bg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Reportaža (Sr) - 19.00.Narodna glasba (Zg) — 19.20 TV pošta (Bg) - 19.50 TV prospekt (Zg) - 20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Spored italijanske TV ić 2 4 m Ali .■I, ■ DBH gNOVOMESTI SREDA, 22. SEPTEMBER 8.15 TV v šoli - 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) ^g) - 17.00 Erazem in potepuh - nadaljevanje (Lj) - 17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 Mozaik (Lj) - 17.55 Nogomet Jugoslavija : Mehika - prenos (Sr-Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) 7 20.35 Nocoj v gledališču; G. Strniša: Žabe — predstava SNG Ljubljana (Lj) - 21.50 Naš vsakdan (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) - 22.35 Gimnastika Evropa : Japonska - posnetek iz Berna (Lj) v ,,or\iie vaše perilo ......... aktivna moc varuj.................... ^ .............. 1 ima aktivno moc samo novi mixai novi mixal v fiekaj privašem trgovcu....................... »zlatorog« manbo...... DRUGI SPORED; 17.25 Poročila (Zg) - 17.30 Risanka (Zg) — 17.45 Poljudno znanstveni film (Bg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Glasbena oddaja (Zg) - 19.00 Propagandna oddaja (Zg) -19.05 Znanost (Bg) - 19.50 TV projekt (Zg) - 20.00 TV dnevnik ČETRTEK, 23. SEPTEMBER 9.05 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 I-fancoščina (Bg) - 11.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - L5.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe -do 16.40 (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) - 17.45 Tiktak: Paj- . kova pojedina (Lj) —’ 18.00 Glasbeni cjciban: Izlet v naravo (Lj) DRUGI SPORED;- 17.35 Poročila (Zg) - 17.40 Otroški spored (Sk) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Narodna glasba (Zg) - 19.00 Enciklopedija (Zg) - 19.20 Serijska oddaja (Bg) - 19.50 TV prospekt (Bg) — 20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Spored italijanske TV PETEK, 24. SEPTEMBER 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) — 14.40 TV v šoh (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.00 Posneli smo za vas -oddaja Potujmo v naš svet (Lj) - 17.25 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Waterpolo SZ : Madžarska -prenos s Hvara (Zg, y) - 19.30 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.45 3-2-1 (Lj) - 20.50 Kid Galahad - ameriški film (Lj) - 22.25 Jazz na ekranu: Cris Barber Band (Lj) - 22.55 Poročila (Lj) DRUGI SPORED; 17.30 Poročila (Zg) - 17.35 Otroški spored (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Glasbena oddaja (Zg) - 19.00 V petek ob 19.(Zg)S- 19.50 TV prospekt (Zg) - 20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Spored italijanske TV SOBOTA, 25. SEPTEMBER 9.35 TV v šoh (do 11.00) (Zg) - 17.50 PO DOMAČE; Krapina 71 (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Nickolas Nicklcby - serijski film (Lj) - 19.25 Mozaik (Lj) - 19.30 TV kažipot (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.35 Vesela > sen - prenos iz Maribora (Lj) - 21.35 Nikoli grde besede - serijski film (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) - 22.20 \Vaterpolo Jugoslavija ; ZDA - posnetek (Lj) DRUGI SPORED; 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Narodna glasba (Bg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Turobna jesen (Zg) - 19.15 Propagandna oddaja (Zg) - 19.20 S kamero po svetu (Bg) - 19.50 rV prospekt (Zg) - 20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Sporedi italijanske TV LICITACUA 26. IN 27. SEPTEMBRA 1971 PRI CARINARNICI UUBUANA Carinarnica Ljulxljana bo prodajala iok 27. septembra 1971 motorna vozila in drugo blago. Avtomobile bo prodajala v nedeljo, 2«. 9. 1971 V prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, a tnblorna kolesa in drugo blago 27. septembra 1971 od 8. ure dalje v prostorih Carinarnice Ljabljaoa, Smartinska 152a, soba 13/11. Ogled vozil in drugega blaga bo v petek, 24, septembra 1971 od 8.—13. ure, v soboto 28. septembra 1971 pa od 8. do 13. in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI 1. o. a. Mercedes 28frSE, letnik 1P66, nevozen 2. o. a. Saab 99, letnik 1971, zaleten 3. o. a. Opel Kadeit L. letnik 1966. zaleten 4. o. a. Opel Kadeti Cuupe, letnik 1968, zaleten 5. o. a. Rertault 16, letnik 196ff, zaleten 6. o. a. VW Combi, leinik 1965, nevozen 7. o. a. VW 1200, leinik 1905, nevozen 8. o. a. VW 1300, letnik 1967, reg. karoserije 9. a. a. Fiat 850, letnik 1968, zaleten 10. o. a. Opel Rekord 1700. letnik l%8, zaleten 11. o. a. Opel Rekord, letnik 1967, zaleten 12. o. a. Ford Capri, letnik 1970, zaleten 13. o. a. VW 1500, leinik 1970, zaleten 14. o. a. Opel Rekord, letnik 1967, nevozen 15. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen 16. o. a. Peugeot 404, ietnlk 1967. nevozen 17. o. a. Renault 8, letnik 1968, zaleten 18. o. a. Mercedes 190 D, letnik 1964, zaleten 19. o. a. Ford Capri, letnik 1970, zaleten 20. o. a. Fiat 1500. letnik 1967. zaleten 21. o. a. Mercedes 230 Automatlk, letnik 1963, zaleten 22. o. a. Buick Skyiark, .letnik 1964, nevozen 23. o. a. Mercedes 220 SE, letiiik 1962, zaleten 24. o. a. Mercedes 190 D, letnik 1960, nevozen 25. o. a. Citroen DS 21, letnik 1966. nevozen , 26. o. a. Ford Capri, letnjk 1970. zaleten 27. o. a. Opel Rekord, letnik 1968. zaleten 28. o. a. Ford Taunus 17^; letnik 1965, zaleten 29. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, zaleten 30. o. a. Opel Kadett, letnik 1963, zaleten 31. o. a. Ford Cortina, letnik 1966, nevozen 32. o. a. Opel Admiral, leinik 1965, zaleten 33. o. a. Ford Taunus 17 M. letnik 1966, zaleten 34. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, zfdeten 35. o. a. Volksvvagen Combibus, letnik 1963, zaleten 36. o. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1965, zaleten 37. o. a. Fiat 1500, leinik 1962, nevozen 38. o. a. Fiat 500, letnik 1965. nevozen 39. o. a. Opel Rekord, letnik 1963, nevozen 40. o. a. Volksvvagen 1500, leinik 1964. nevozen 41. o. a. Opel Kadeti, letnik 1970, reg. samo motor 42. o. a. VW 1200. leinik 1964, zaleten 43. o. a. VW 1500, letnik 1966. zaleten 44. o. a. Peugeot 404, letnik 1963. nevozen 45. o. a. Mercedes 220 Sb, letnik 1962, zaleten 46. o. a. VW 1200, letnik 1958, nevozen 47. o. a. DKW Audi F 102, letnik 1965, nevozen 48. o. a. Opel Rekord, letnik 1963, zaleten 49. o. a. NSU Prinz, Leinik 1964. nevozen 50. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 51. o. a. Opel Rekord 1500. leinik 1963, zaleten 52. o. a. Opel Rekord Coupe. letnik 1965, nevoze n 53. o. a. Opel Rekord, leinik 1966. karamboliran 54. o. a. Opel Rekord, letnik 1962. nevozen 55. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1952, zaleten 56. o. a. Renault 8. letnik 1963, zaleten 57. o. a. VW 1200, leinik 1962, nevozen 58. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, zaleten 59. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, zaleten 60. o. a. Opel Kadett, letnik 1966, zaleten 61. o. a. NSU Prlnz 1000, letnik 1968, reg. samo molor 62. o. a. Opel Rekord Caravan. letnik 1962, nevozen 63. o. a. Ford Taunus 20 M TS. leinik 1970, reg. samo motor 65. o. a. VW 1200, letnik 1960. zaleten 66. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen 67. o. a. VW Combibus. letnik 1963, zaleten 68. o. a. Ford Corsair. GT, zaleten, letnik 1966 69. o. a. Renault Dauphinr, letnik 1962, nevozen 70. o. a. Opel Kadett, letnik 1%3, nevozen 71. o>. a. VW 1200, leinik 1962, zaleten 72. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, zaleten 73. o. a. Pontiac, letnik 1960, nevozen 74 o a. VW 1600. leinik 1966. zaleten 75. o. a. Opel Kadeli. leinik 1965, zaleten 76. o. a. Ford Taunus 17 M. letnik 1%3, nevozen 77. o. a. VW 1200. leinik 1960, nevozen 78. o. a. VW 1200, leinik 1962. zaleten - 79. o. a. BMW 700. letnik 1964, nevozen 80. o. a. VW 1500. letnik 196G. zaleien 81. o. a. Opel Rekord, letnik 1963, zaleten 82 o. a. V'W 1200. letnik 1960, zaleten 83 o. a. VW 1600 TL. leinik 1967, zaleten 84. o. a. Audi 90, Super, leinik 1970. zaleten, reg. -saino motor 85. o. a. VW 1500 VananO letnik 1963. nevozen 8fi. o. a. VW 1500. letnik 1965. zaleten 87. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, zaleten 88. o. a. Opel Rekord, letnik 1968, zaleten 89. o. a. Ford Taunus 17 M. letnik 1962. zaleten 90. o. a. VW 1200, letnik 1961. nevozen 91. o. a. VW 1200, letnik 1961, zaleten 92. o. a. VW 1200. letnik 1960, zaleten 93. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1961, zaleten 94. o. a. Opel Rekord Coupe, leinik 1964, zaleten 95 o a Opel Rekord Caravan. letnik 1958, nevozen 96. o. a. VW 1600, letnik 1966. zaleten, brez motorja 97. o. a. VW Čarman Ghia, letnik 1963. zaleten 98 o a VW Čarman Ohia, zaleten, letnik 1963 •99.’ o. a. Opel Kadett, letnik 1963, reg. samo motor 100. o. a. Bedford Combi, letnik 1960. nevozen 101. o. a. Citroen furgonette, 2 CH, letnik 1965, nevozen 102 o. a. VW 1200, letnik 1955, nevozen 103. o. a. Ford Anglia Caravan, letnik 1966. nevozen 104. o. a. Opel Rekord, letnik 1961, zaleten 105. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, zaleten 106. o. a. Opel Rekord, letnik 1961, nevozen 107. o. a. Ford Taunus caravan, letnik 1962, reg. samo motor 108! o. a. VW 1200. letnik 1953. nevozen 109. o. a. Renault Floride, letnik 1961, zaleten 110 o a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, zaleten 111. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, reg. samo motor 112. o. a. Fiat 750, letnik 1968, reg. samo motor 113. o. a. Puch Steyer 500, letnik 1965. reg, samo motor 114 o. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1964. reg. samo motor 115 o a. Fiat NSU Neckar, letnik 1961, zaleten 116' o a. Ford Taunus 17 M, letnik 1960. nevozen 117. o. a. Gogomobll T 700, letnik 1960, zaleten PONOVNO NA LICITACIJI; 118. O. a. Fiat 1500, leinik 1965, nevozen 119. O. a. BMW 1500, letnik 1963, zaleten ' 120. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, nevozen. 121. o. a. Fiat 1500 L, letnik 1964, zaleten 122. o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten 123. o. a. VW 1500, letnik 1962, zaleten 124. o. a. Opel Rekord, letnik 1962. nevozen 125. O. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen 126. o. a. Opel Kadett L. letnik 1963, zaleten 127. kamion-vlačilec Zastava 620, letnik 1967, vozen 128. o. a. Alfa Romeo Giulietta, letnik 1962, nekompleten 129. o. a. VW 1200, letnik 1959, brez motorja 130. o. a. Opel Rekord, letnik 1966. nevozen 131. o. a. Opel Rekord, leinik 1956, nevozen 132. o. a. Mercedes 220 Sb, leinik 1961. zaleten 133. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 134. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, zaleten 135. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, zaleten 136 o. a. Volkswagen Combi. letnik 1956, nevozen 137. o. a. Vauxhall 101 Super, letnik 1967, zaleten 138. o. a. Fiat 1300, letnik 19P5, Zaleten 139. o. a. VW 1500. letnik 1965, zaleten 140. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, zaleten 141. o. a. Fiat 1100, leinik 1965. nevozen 142. o. a. Opel Kapltfin. letnik 1960, nevozen in drugo blago (autodeli in drugo). Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, odrejenih za ogled blaga, vplačati kavcijo 10 "o od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega priložiti še pooblastilo podjetja. V nedeljo 26. septembra 1971 ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo x petek M, 9. In v-soboto 25. 9. 1971. Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu 316-588 Carinarnica Ljubljana od 20. 9, 1971 dalje. Spisek blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBLJANA Začetna cena din 30.000 '19.000 16.000 15.000 12.000 12.000 11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 9.000 8.500 8.000 8.000 8.000 7.500 7.500 7.000 6.000 6.000 6.000 6.000 5.500 5.500 5.500 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4.500 4.500 4.500 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.000 2.500 2.000 2.000 2.000 2.500 2.000 2.000 2.500 2.500 2.000 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 800 800 500 8.000 4.500 4.500 4.000 3.500 3.500 3.500 3.500 2.500 35.000 2.000 1.500 1.000 1.000 6.000 3.500 3.000 3.000 2.000 2.000 2.000 2.000 1.500 1.000 3.500 Št. 37 (1120) — 16. septembra 1971 DOLENJSKI LIST Ljubezen, dolga 7 let ^J^a kmetih so včasih prišli k zobozdravniku, ko je pošteno bolelo in tudi žganje ni več pomagalo, danes pa že otrokom popravljamo mlečne zobe,'" pravi vi^i dentist Franci Skedelj iz Semiča, Žžžrrržžž... , se je slišalo iz ordinacije in kar zazeblo me je ob misli na sira- maka, ki mu je vrtalni stroj šaril po zobeh. Ko sem vstopila, se mi je nudil prizor, kakršnega vidite na sliki. Vrtanje je bilo ravno pri kraju. Na srečo, kajti gledam teže kot kaj takega prenašam. Pogled mi je pritegnila stena, na kateri so manjkali kosi ometa. Dentist Škedelj je takoj opazil in pojasnil: „V stavbi sta hišna goba ter plesen. Zoper to nadlogo so vsi ukrepi neučinkoviti. V tej hiS je bila svojčas gostilna, kasneje mladinski vzgojni dom, danes pa služ> potrebam zdravstva. “ - Pogoji za delo so tore} slabi. Ste jim že dolgo priča? „Šest let je minilo. Domačin sem iz Rožnega dola doma, in sem bil štipendist. Zdaj poleg službe nada^u-jem študij druge stopnje na fakulteti. “ - Se je v času vašega službovanja v tej ambulanti sploh kaj spremenilo? „ Veliko! Ljudje so postali bolj prosvetljeni in prihajajo dokaj zgodaj po pomoč, medtem ko prejšnje čase nisi dobil kmeta na zdravniški stol, če ga ni pošteno bolelo in je tudi nad domačimi „arenijami“ že obupal. Tudi opremljenost v ambulanti je mnogo boljša, zlasti odhar imamo nov vrtalni stroj in pa svoj zobotehnični laboratorij. Za napredek naše ustanove ima semiška ISKRA nemalo zaslug, vseeno pa je naša zdravstvena postaja med najslabšimi na Dolenjskem, kar zadeva delovne pogoje. Gradnja nove stavbe je zares potrebna. Pozimi kurimo od prvega svita do trde teme, kljub temu smo vsi po vrsti prehlajeni. “ - Koliko ljudi išče pomoč v vaši ordinaciji? ,JCakih 4.000 jih bo s tistimi, ki prihajajo od dru-god.‘* Potem sem na tihem računala: 4.000 ljudi, vsak ima 32 zob. To pomeni, da ima dentist Škedelj na skrbi 128.000 zob. Pa v takih pogojih ... Res mora biti zaverovan v svoj poklic, pa tudi v Semič! R. Bačer DVA DNI STRAHU NA GRADBIŠĆU V BRSLINU Buldožerist izrul mine I Na zaboj stare italijanske municije je buldože-rist Jože Kovačič naletel 9. septembra Zdravko Zupanc, referent za civilno zaščito pri občinskem oddelku za narodno obrambo, je prvi zbral pogum in začel mine previdno nalagati v zaboj, ki so mu ga prinesli vojaki. (Foto: I. Zoran) Skoraj dva dni je ekipa ljubljanskega podjetja Slovenija-ceste, ki gradi v BršUnu med Ljubljansko cesto in železniško progo skladišče za ljubljansko carinarnico, živela v strahu, da bo eksplodirala municija, ki jo je med oranjem odkril minuli četrtek okoli 13. ure buldožerist - Jože Kovačič. Buldožerist Jože je ta dan posnemal zemeljske plasti na pasu ob železniškem tiru. Ko je s plugom oral v globini enega metra, je nenadoma zadel betonski zid, hkrati pa odstranil pokrov že preperelega lesenega zaboja, zakopanega poleg zidu. Takoj nato je Jože stroj tudi ustavil, ker je med kepami prsti zagledal rdeče podolgovate predmete. Mine! STARŠEM SO' PRIHRANIU VELIK IZDATE2C Vem za šolo, kjer so knjige zastonj V Leskovcu so zbrali učbenike za 650 šolarjev — Poskus, ki je vreden posnemanja — Nove knjige bo šola dokupovala iz lastnih sredstev Na gradbišču so takoj ukazali prekiniti delo, o nenavadni najdbi pa so poročali miličnikom v Nov^m mestu. Na najdišče je kmalu prišla ekipa miličnikov in predstavnikov oddelka za narodno obrambo. Ugotovili so, daje buldožerist Jože izrul mine kalibra 45 mm za italijanski minometalec, hkrati pa tudi večjo količino nabojev za italijansko „bredo“. Municijo so zakopali med drugo svetovno vojno. Mine in naboje je že zdelala rja, vendar ne vseh. Zato so naslednji dan okoli 10. ure poklicali ekipo, da je nevarno najdbo odstranila z gradbišča in jo kasneje tudi uničila. Zdravko Zupanc, referent na oddelku za narodno obrambo pri občinski skupščine v Novem mestu je dejal, da mine niso bile toliko načete, da ne bi mogle ek^lodirati, če bi bil buldožerist zapeljal nanje. I. ZORAN V marsikateri kmečki hiši na Velikem Trnu in na Krškem polju so z odobravanjem prejeli vest, da bodo imeli njihovi otroci letos šolske knjige zastonj. ,JPrav na te ljudi sem mislil,“ je dejal ravnatelj osnovne šole v Leskovcu Ciril Plut,“ ko sem naročal učencem, naj prineso stare knjige v šolo, v zameno pa bodo dobili nove za naslednji razred.'* Uqjeh je bil lep, kajti zbrati knjige za 650 otrok ni kar tako. Ljudje so hvaležni šoli za to pobudo. Za učence višjih razredov so doslej izdali za knjige tudi po dvajset starih tisočakov in več. Za družijie, kjer obiskujejo šolo po trije ali štirje otroci, je bilo to veliko breme, saj starši ponekod še za malico ne morejo pričevati celotnega zneska^ Led je prebit, odziv je bil dober in šola je zbrala celo v^ knji^, kot je učencev. Zal^o bo shranila za prihodnje leto. Se vedno se priporoča bivšim učencem, naj oddajo stare knjige, kijih ne rabijo več in ki ležijo brez koristi po podstrešjih. Vse učbenike, ki bodo izšli na novo, bo šola sproti dokupovala iz lastnih sredstev in iz prispevka, ki se bo zbral iz izposojnine. Odškodnina za knjige bo v višjih razredih predvidoma 20 dinarjev na leto, v nižjih razredih pa 10 dinarjev. Zdaj, ko so staršem prihranili iz- datek za knjige, si na centralni šoli in na obeh podružnicah (v Velikem Podlogu in na Velikem Trnu) obetajo, da bodo otroci imeli več možnosti za naročilo Cicibana, Pioniija, Vseveda ali Pionirsk^a lista. Zgled iz Leskovca bo gotovo kmalu našel posnemalce vsaj v tistih odročnih in pasivnih krajih. Iger je za denar najteže. Starši resda skrbijo za to, da imajo otroci knjige, toda za copate, za toplo jopico in malico pa zmanjka denarja. J. TEPPEV Našel majhno bogastvili!. Mož, ki je zažgal Ravno je po sodbi na okrožnem sodišču ostal v priporu dejanja ponovil — To je ukrep, da ne bi Na osem mesecev z£^}ora so sodniki novomeškega okrožnega sodišča 7. septembra obsodili Franca Glavana, povzročitelja velikega požara, ki je 6. junija letos izbruhnil v vasi Ravno pri Raki in/ naredil za 90.000 din gmotne škode. Glavan se je hotel maščevati sosedom, pa je tiso junijsko nedeljo zažgal najprej svoj skedenj in nato še domačijo. To je očitno storil v želji, da bi tako zgorela vsa vas. Pri tem je škodoval predvsem »bi: njegovi poslopji sta pogoreli do tal, sosednja pa so gasilci ob pomoči vaščanov ubranili pred uničenjem. S požigom svoje domačije je Glavan qjravil v neposredno nevarnost zlasti hiši in go^odarska poslopja sosedov Franca Škode in Alojza Žabkarja, posredno pa kajpak tudi premoženje drugih vaščanov. Kljub močnemu zahodnemu vetru, ki je Glavanu pomagal pri njegovi nameri, se ogenj premoženja sosedov ni dotakni. Med preiskavo je Glavana pregledal izvedenec psihiater, na njegove ugotovitve pa se je pri razsodbi oprlo tudi sodišče. Tako je sodišče upoštevalo, da je Glavan storil de- janje v hipu nerazsodnosti, ko zaradi čustvenih motenj in alkoholiziranosti sploh ni bil povsem sposoben dojeti posledic dejanja, za katero se je bil odločil. Sodniki so iz bojazni, da b> Glavan morebiti s hudimi dejanji nadaljeval, ko bi bil po izreku sodbe na prostosti, odredili, da obtoženec ostane v priporu do pravnomočnosti sodbe. Kaznovano posilstvo v torek, 14. septembra, je bil na okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen na leto in štiri mesece strogega zapora S. F. iz Boštanja. Februarja lani se je kot očim grdo pozabil nad svojo pastorko. Zagovarjal se je zaradi spolnega občevanja ali protinaravnega nečistovanja z zlorabo položaja, kar omenja čl. 182/3 kazenskega zakonika. Vlomilca v banko odnesla le svoj dežnik Kočevski miličniki so odkrili, kdo sta bila nenavadna vlomilca v podružnico Ljubljanske banke. O tem vlomu smo že poročali. Vlom sta izvedla dva kočevska mladoletnika, ki sta najprej nameravala za drvmi pri banki sJcriti dežnik, da ga ne bosta nosila s seboj v kino. Talaat sta videla, da je straniščno okno banke odprto. Potem sta se vrnila, splezala skoz okno in preiskala vse prostore, vendar se do blagajne nista upala, ker sta se bala alarmnih naprav. Tako vlomilca nista odnesla drugega kot svoj - dežnik! J. P. SMRT Z VRATI 13. septembra ponoči se je smrtno ponesrečil 33-letni Pavel Butala iz Tribuč, voznik tovornjaka karlovške registra^e. Butala je vozilo parkiral pred Zupevčevo gostilno v Malem Nerajcu. Ker se je akumulator izpraznil, vozila ni mogel vžgati. Za pomoč je poprosil Vlada Flajnika z Belčjega vrha. Tovornjak sta vzvratno porinila, Flajnik z desne, Butala pa z leve strani, tako da je pri odprtih vratih z eno roko drž^ krmUo. Pri premikanju sta zadela drevo; tedaj so se vrata na voznikovi strani hotela zapreti in so Butalo tako močno pritisnila ob kabino, da se mu je zlomil tilnik. Sedemletni Bojan Vraničar iz Cankarjeve ulice 7 v Metliki je pred dnevi na poti v šolo našel denarnico na cesti sredi mesta. Ko sta z znancem Bojanom Tudjo pogledala vanjo, so se jima oči razprle: naštela sta 5.000 din v bankovcih po 100, osebne dokumente, vozniško in prometno dovoljenje ter še kup drugih listkov, glasečih na ime Jandre Kramarič. Dečkoma se je mudilo v šolo, ko pa je mimo prišel Vraničarjev starejši brat, star 14 let, sta ga najditelja prosila, naj denarnico nese na postajo milice. Vraničarjeva otroka sta dokazala poštenost, srečni lastnik pa je še isti dan izgubljeno dobil nazaj. Kramarič je imel v denarnici prihranke več mesecev, hotel je vrniti dolg, ko je vse izgubil. Jandre Kra- marič je zaposlen pri komunali kot traktorist. Fantoma se je prišel na dom zahvalit in jima je dal 150 narjev. R-* * MARKET na Kristanovi cesti I MARKET na Cesti herojev in • DELIKATESA na Glavnem trgu je : Na levo v smrt 39-letni Dušan Cihal iz Ribnice je s fičkom nenadoma zapeljal na svojo levo stran ceste in se zaletel v nasproti stoječi vlačilec. Cihal je bil takoj mrtev, na obeh vozilih pa je bilo zaokoli 10.000 din škode. Nesreča se je zgodila 11. septembra ob 19. uri v Prigorici pri Ribnici pred gostilno Karla Kozine. Domnevajo, da je nameraval Cihal zaviti na parkirni prostor pri tej gostilni. Ko je zapeljal na levo stran ceste, pa je trčil v vlačilec, ki ga je vozil Janez Trdan z Rakitnice. ŠE EN VELIKAN. Kilogram težkega jurčka je pri Prapročah te dni našla Smiljana Fornazarič iz Starega trga pri Trebnjem. Goba je imela klobuk s premerom dobrih 30 cm, visoka pa je bila prav toliko. (Foto: Vane Juvane) KRVAV SPOPAD V GRADCU 10. septembra so se pred Rakarjev o gomilno sprli in stepli domači fantje z'gosti iz Jurovskega Broda. Naposled je spr^ovorilo tudi orožje. Po dosedanji podatkih naj bi bila Leopold Žibert in Jože Kočevar iz Gradca z najmanj tremi streli iz revolverjev tipa browning in beretta huje ranila Josipa Druškoviča iz Jurovskega dola, laže pa njegovega sovaščana Jureta Zvonkoviča in Jureta Brkljeta iz Brihovega. 14. septembra je preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča povedal, da so Leopolda 2iberta že priprli, enak nalog pa imajo tudi za Jožeta Kočevarja, medtem ko bodo uvedli tudi preiskavo zoper vse tri ranjene, ki so v bolnišnici. Druškovič je bil v torek že izven življenjske nevarnosti. France je za nekaj trenutkov popustil vajeti, da si je huknU v premražene roke. „Kaj, Meta, prav smo napravili, da smo navsezgodaj odrinfli. Lej, pa smo vsdh sedem prodah. S sejmom je že tako; če prideš po deveti, boš dal pod ceno di pa nazaj v svinjak.“ Odkrdinil se je in se še enkrat zadovoljno ozrl na prazne gajbe, Id so jim regljale za hrbti. ,3i šli kar precej v trgovino pa potlej na golaž,“ je menila Meta. ,>!eni bi pa čevlje kupili, saj sem že na pol bos,“ je pritaknfl Blaž, njun najmlajši, in jima pomolil noge izpod koca. ,3omo že nakupili, vse, kar je potrebno. Povem pa ti, da je bil včasih za pet Kakor vidva njima, tako jaz vama otrok en par čevljev pri hiši, pa je bilo tudi prav, vi pa zdaj sami ne veste, kako bi se zmrdovali,'* je zagodrnjal oče in zažvižgal z bičem po zraku. Pred trgovino so si nekoliko odtrkali sneg s čevljev in vstopili.' Le stežka so se pririniU do pulta. „Zdaj pa izbiraj, Meta! Tako vzemi, da se ne bo mazalo. Saj veš, kako je.“ ,3edem metrov od tele bale dajte,*' Je pokazala Meta na ijavo fliuielo z zelenimi lističi. „Če bo Tona dobro rezala, bo prišla skozi za dve obleki. France, kaj pa stara dva? Nekaj bi bilo tudi zanju treba, mar ne? “ „E, daj no, daj, kaj bi, saj samo še za pečjo posedata. Stari še v hlev ne povoha več, mati so pa tudi še z ognjiščem spregli. Le želodec jima še dela kot poprej.“ „Ti že veš, tvoja mati in oče sta. Maram pa ne, da bi me ljudje po zobeh vlačUi, češ; vse bi bflo drugače, če ga ona ne bi hujskala. Ona je taka.“ France je popravil klobuk, ki še ni dodobra legel na glavo. „Beži no, kar nič se ne sekiraj za te reči. Veš, še dandanes pomnim, kako je bilo, ko sem kot otrok hodil z mateijo in očetom po sej-movih. Le kaj misliš, da sta onadva kupovala za stara? Tobaka za ata pa firkeljc kave. za mater, pa je bilo odpravljeno. Tako je že od nekdaj, pa bi zdaj midva od-pravljda stare navade? “ Meta je že po Francetovem glasu spoznala, da je o tem konec besedi. No, saj je bflo tako. tudi njej prav. Kaj bi se zapravljalo za stara dva, ki sta že odslužfla? Polno skledo imata, žeje tudi ne trpita. Mar ni to dovolj? Blaž pa je stal, vrtel na vrvici škatlo s svojimi novimi čevlji in odprtfli ust poslušal svojega očeta ... JANJA KASTELIC aktiviia moč v "ajm«lero pralnem sredstvu samo novi mixal ima aktivno moč..... novimixalW ............ pri vašem trgovcu............—suSF ^ »datorog« manbor DOLENJSKI UST USTANOVITELJI: obćlnske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET; Franc Beg. Viktor DragoS, Inž. Janez Gačnik. Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne. Lujz.ku Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Žlvlč. - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey in Ivan Zoran.. Tehnični tjrednlk; Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — L.etna naročnina 49 din^irjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vfttet lO-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). NaS devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani tista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja besed« 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna .»Ljudske pravice« v Ljubljani.