Deželni zbor štajerski. Kakor poroCamo na dragem mestu, so prifteli na§i poslanoi v deželni zbornici odloden boj proti nasilni nemški vefiini, ki važne slovenske predloge ne dopusti niti v odseke in pripravlja težke napade na naSe posestno stanje. Seja 31. prosinca. Strokovna So1aza 1 esnoobrt v Vel ei n j u. Dr. Vorstovgek utemeljuje predlog, ki pozivlja deželni odbor, naj zahteva od ministrstva javnih del, ustanovitev strokovne Sole za lesno obrt s slovenskim ufinim jezikoui v Velenju. 2e med izvajanjem dr. Verstovšeka so kazali Nemci svojo nestrpnost z raznimi, ne ravno duhovitim' medklici. Pri glasovanju o omenjenem predlogu se je pa izvrSilo prvo nasilstvo. NemBko-naciona!na vefiina je glasovala proti odkazanju tega predloga, ki je radl tega propadel. Komisija radi osebne dohoflnine. Dr. Benkovift se pritožuje, ker 86 je Btevilo u'dov te komisije zviSalo od 12 na 14, ker to nima drugega pomena, kakor da pride nekoliko ve5 nacionalcev v komisijo. Predlaga, naj se poročilo vrne odsekn. Veftina seveda to odkloni. ProraCunska debata. Za tem pride na vrsto prorafiun. Dr. KoroSec odloeno protestira proii temu, da bi se razpravljalo o proraCunu pi-ej, kakor se predloge za pokritje primaajkljaja preštudira. Dr. Benkovič se mu pridružuje in konštatira, da se še ne ve, ali bo sprejeto aviSanje doklad, kakor je predlagano. Zahteva vsaj toliko časa, da bo labko pregledal predložene predloge. NemSka večina se na vse to nič ne ozira in mirno otvori poročevaleo pl. Kellersberg debato o prorafiunu. D,r. Verstovšek govori. Prvi poprime besedo dr. Verstovšek, ki v ostrih besedah biča vefiino, ki ie skozi desetletja lahkomiselno kupifiila dolgove. Odločno obsoja tudi početje poslanca Einspinnerja, ki je imel tako drzno 6elo, da je trdil pred vladdijem, ko je bil sprejet v avdijenoi, da Slovenoi zavlaftujejo uspeSno delo v deželni biši. To j6 podlo in samo prifia o brezmejnem sovraStvu, ki ga goje nekateri ilo Slovenoev. Pri dr»iyj toč-ki proračuna: deželna uprava, se oglasi k besedi dr. Benkovič. Dr. Benkovič govori. G. posiauec kritizira postopanje vefiine s slovenskimi uslužbenci in se pritožuje nad zapostavljanjem Slovencev pri deželni upravi. Ako bi imeli Slovenoi le približno toliko pravio na Stajerskem, kakor jih imajo Nemoi na Ceškem, polem je pri nas narodno vprašanje rešeno. Ampak kar smatrajo Nemci na Ceškem za pravičoo in pošteno,, to smatrajo Stajerski Nemci za provokacijo in razkosanje dežele. To neroško doslednost naj Bog razume. Ko je bila ta druga točka proračuna sprejeta, se je vnela živaliaa debata k poslovniku. Dr. Koro~ §ec in dr. BenkovlC odločno protestirata, ker ho6e deželni glavar pred nadaljevanjem, debate o zadevah, ki so na dnevnem redu, spraviti v razpravo ve8 porofiil deželnega odbora, ker je to kršenje poslovnika. Predlog dr. Benkoviča, da se preloži debata o Se ne* rešenih tofikah današnjega dnevnega reda, je bil sprejet. Obstmlfclia se zafine. Seja 1. lebruarja. Predlogi za pokritje primanjkliaja. Pri tej ločki se oglasi k besedi dr. Korošec, ki izjavi, da bo Slovenski klub glasoval za odkazanje teh predlogov finanfinemu odseku, kjer bo potem prilika, predloge natančno prerešetati, posebno, ker bi nekateri moftuo prizadeli našega kmeta. Dr. Robifi pa predlaga, naj se proraSunska debata preloži, ker je mnogo predlogov, ki so silne važnosti za proračun, še nepredelanih. Oprav55eni predlog fe bil pa odklonjen, in sedaj so začeli naši poslanci z dolgimi govori in raznimi predlogi obstrukcijo. NovaK g o v o r i. V krepkih besedah se pritožuje g. poslanec nad razmerami v preskrbovališčih, kjer je mnogo lenuhov, in pravi, da bi bilo iz kmečkega staliSča najbolje, ako bi se ta postojanka sploh črtala. Izvajanja g. poslanca so vzdudila v zbornioi veokrat buren smeh. Ker s6 tudi v tem slučaju ni oziralo na zahtevo poslancev Kmefike zveze, predlaga dr. Benkovič tajno sejo. Ko je bila seja zopet Javna, povzame besedo poslanec Vrefiko, poudarja y dalJiSem govoru potrebo ceste Pristova— Zibika in stavi nekaj spreminjevalnih predlogov. S. tem so poslanoi Kmečke zveze, katerim je bilo nen^ Skih nasilstev že prevefl, prifteli s popolno obstrukoljo. Poslaneo VreCko Je govoril večinoma slovenski. Za njim govori poslaneo Ozmec približno dve uri veCinoma slovenskl in stavi tudi epreminjevalne predloge. Zanimivo Je, da so pri tem Nemoi, ki so vftasih trdili, da stovenBčina ni opravl6en razpravni jezik, velikokrat delali medklioe, zlasti Ornig 8 toin so faktiftno pripoznali enakopravnost slovenBčine z nemgfiino v deželni hiši vojvodlne StaJerske. ; Ker Je ra^mo okoli poldneva in Je malo poslancev, razun slovenskih v zbornioi, predlaga dr. Benkovift konec seje. DeželnfT glavar pa toliko Casa ni dal tega predloga na glasovanje, dokler se ni posrečilo, spraviti toliko poslanoev skupaj, da Je bila se]a sklepCna. PoslaneoTerglavgovori. Gospod poslanec govori o železnioah in oestah v celjskem, laškem, \Tanskem in gornjegrajskem okraju. Povdarja v nad eno uro trajajočem govoru potrebo 06st in Železnio. Bi6a neusmilieno nemfiko veftino, ker ima sroe za nas Spodnještajerce na desni, in ne na normalni strani, kar pokaže pri vsaki priliki, kadar se gre za koristi Spodnje Stajerske. — Govori obširno o poirebi železnice Polzela—Kamnik in Rečioa-Gornjigrad. — Graja tudi počasnost deželnega odbora pri gradbi oeste Polzela—St. Ilj. Povdarja nadalje, da je naravnost sramota za Savinjsko dolino, ker imamo v sredini doline še sedaj v prosvetljenem 20. stoletju oeste v tako slabem stanju, kakor je ona iz 2alca skozi Griie v Zabukovco. To pa dr. Kukovou ni bilo po volji, ker je namreS oskrbnik dotifrne oeste njegov ljubljenec Roblek. Delal }e samoumerno medklioe, za kar pa se govornik ni veliko zm«nil. Za tem pride aop©t poslanec Novak, ki v dolgem sloveuskem govoru, ki mnogokrai rritmja bucen smeh, tako n. pr., ko imenuje deželnega glararja staro tetko, ki igra klavir, atemeljuje STtq 6bstrukcionističon spreminjevalni predlog. Za njim utemeljuje svojega v več kot enournem govoru poslanec Meško. Potem gre veselo naprej. Vstrajnost in disoipliaa našib. po&lancev je vzgledna. Vsak 36 ves 6as na svojem meslu in zastavi vse moči, da pribori priEnanje slovenskemu ljudstvu. V tej seji, ki se je zakljucila šele ob 12. uri zvečer, sne da bi nemška reoina zlomila slovenski odpor, so govorili še poslanei P i* Sek, dr. Verstovšek in dr. BenkoviG, ki so vsi vstrajuo dovršili svojo nalogo. Dr. Verstovšek Je govoril kar 4 ure, dr. BenkoviB pa 3. Na praznik, dne 2. t. m. so konlerirale vladne stranke s Slovenci, kateri pa seveda ne morejo oflstopiti od svojih zahtev. Slovenski klub je imel ta dan tudi sejo, kateri je vestno pretresel položaj in iedal izjavo, ki smo jo objavili že v zadnji Stevilki. Seja 3. lebruarja. Pogajanja, ki so se vršila, so prinesla Slovencem lep uspeh. Zahievali so namreč, naj zboraične seje v toliko skrajšajo, da se bo dobil Cas za pogajanja. Nekateri nemSki prenapeteži so sicer* odklonili a limine vsaka pogajanja, a večina jih je pustila na cedilu, in seja je biJa že ob 4. uri popoldan zaključena. Med tem pa, ko se vrše v kuloarjih konference in razgovori, gospodari v zbornici slovenska obstrukcija, nezlom5,jona in neustrašena. Danes je prvi govoril d r. -J a n k o v i 6 , ki je raztegnil svoja slovenska izvajanja na 2 uri. Za njim je govoril dr. Kukovec, Id se tudi pridruži obstrukciii. Potem pride do besede poslaiiec Vrecko. Vrečko govori. G. poslanec govori 3 ure in vi svojih izvajanjili oriše potrebo cest v svojih volilnih okrajih Smarje— Rogatec in se vneto zavzame za stavbo okrajnih cest II. razreda. Priporof;al je toplo dežebii vladi, naj se zanima za oeste v imenovanih okrajih. Sklicem: Odprite svoja gluha uSesa in svoje zakrknjeno srce že vendar enkrat za slovenski Spodnji Stajer , konfia svoj eanimiv govor. Akoravno je govoril že tri ure, ni pokazal g. poslanec nobene utrujenosti in bi bil, ako bi bilo potrebno, govoril ge v naprej. Na vso zbornioo Je napravilo silon vtis. ker so naši kmefiki poslanci tako izborno in tako dolgo govorili. Med nemškimi kmeti. takih mož ni. Seja 4. febr. Poslanec Ozmec govori k tocki MCeste in železnice." V ostrih besedah riže, kako krivično se postopa s Slovenci in sploh s spodnještajerskim ljudstvom glede gospodarskih teženj. Glede cest vladajo pri nas gorostasne razmere. Odločno protestira, da bi se samo gornji in srednji Stajer preskrbel z dobrimi cestami, južni del dežele pa bi se zapostavljal. V tej seji je odgovoril cesarski namestnik grof Clary na interpelacijo poslanca dr. Verstovšeka radi pritožb obdanov pri Sv. Martinu na Paki glede onesnaženja Pake po Woschnaggovi tovarni v SoStanju. Na to je bila seja že okoli poldneva zaključeoa, ker se je hotel namestnik ta dan pridno posvetovati s posameznimi poslanci glede položaja v ^ajerski dež. zboraiei. Seja 5. febr. Poslanieo Robič protestira ker, se je hotelo v vfter. seji (d6nega odseka razpravljati o točki, ki niti v zboraici, še manj pa v odseku a* bila naznanjena. Razpravljati bi se moralo o zakoaskem nafirtu, ki ne zadeva samo deželnega šolskega sveta, ampak tudi okrajne In krajne šolske svete, dasiravno ta na5rt še ni bil predložen in je popolnoiiia nov. I^roti takemu neparlamentarnemu postopaniu govornik odločno ugovarja in se zavaruje. Ker energične besode gospoda odbornika niso bile ljube, so ga prifteli motiti z neslanimi in nerčsničnimi medkiici. To je naše poslanc«' silno razvnetU lo in prifilo je do tako burnih prizorov^ da J6 moral predsednik sejo prekihiti. Na5i poslanci so v krepkih medklicih dali duSka svojemu ogorčenju nad neparlamentaričnim nasiljem neinSkih svobodomiiselcev m bo jim povedali v brk, da tako ne gre naprej. Posebno poslaoec V r e 6 k o je povedal trakai-skemu dr. Negriju nekoliko prav gorkih. Ko je bila seja zopet otvorjena, g o v o r i zopet odbornik Robič, ki temeljito obraCuna z Wastianom, ki je hotel zagovarjati postopanje večine, a se mu je poskus popolnoma ponesreCil. Slovenski poslanci prirediio poslancu Robiču, ko konča, burno ovacijo. Za tem govori poslanec Novak, ki raztegne svoj slovenski obstnikcionisti6ni govor do 12. ure. Njegova izvajan]a so bila zanimiva, kakor vedno. Po njegovem govoru ie bila seja zakljaft^na.