o b jek tiv n ih m etod p ro u čev an ja te r h ipo tez o organ izm ih in in d iv id u a li­ stih. R astje je d inam ično in se sp rem in ja v p ro sto ru in času, zato o b rav n a­ va eno od poglav ij ra s tlin sk e sukcesije, vp liv ra s tja n a okolje, m onokli - m aks, po lik lim aks, s tab iln o st in ko leban je v ra s tlin sk i odeji, vegetacijsko reg ionalizacijo , k lasifikac ijo ra s tja , k o nku renco m ed ra s tlin am i te r vplive sp rem em b n a ra v n ih razm er. Tem pog lav jem sled ita o sred n ji poglavji, v k a te r ih b ra lec spozna p re ­ cej m etod p ro u čev an ja in analize rastja . V teh dveh pog lav jih av to r sezna­ n i b ra lca s fiziognom skim i analizam i, dom inanco, pogostostjo in pokrovno- stjo rastlin , m in im aln im i pov ršinam i p ro u čev an ja in k v ad ra ti, s in te tičn i­ mi m eritvam i, s p roučevan jem ra s tja po m etod i B raun-B lanqueta , o razn ih k lasifikac ijah vegetacije , o te s tira n ju h ipo tez in o la b o ra to rijsk ih ek sp eri­ m entih . K njiž ica sodi v v rs to učben ikov in p riročn ikov iz angleškega jezikov­ nega področja , k i p rin aša jo z lasti k v a n tita tiv n e m etode p ro u čev an ja p o k ra ­ jin e ko t celo te ali n je n ih posam eznih dejavn ikov . Tako v tem delu spo­ znam o, kako naj bi se te m etode u p o rab lja le p ri p ro u čev an ju rastja . V en­ dar bi v rs ta n av ed en ih p ro u čev a ln ih m etod bolj zaživela, če bi jih sp rem ­ lja lo več k o n k re tn ih navedb n jih o v e uporabe. V tem delu je jasno v idna u sm eritev p ro u čev an ja vege tac ije v an g le ­ ško govorečih deželah, k i te ž i p r i analiz i ra s tja k m očnem u u p o štev an ju ra s tlin sk ih v rst, s č im er se loči od p roučevalcev n a celinsk i E vropi, k i p ro ­ uču je jo vegetacijo k o t sk lop ra s tlin sk ih združb. K a te ra od sm eri daje r e ­ alnejšo podobo ras tja , bodo pokazali re z u lta ti n a d a ljn jih analiz rastlin sk e odeje v raz ličn ih p o k ra jin ah . K lju b te m u p a p red sta v lje n o delo s svojo vseb ino in id e jam i spodbu­ ja in vab i k p re izk u su op isan ih m etod p r i p ro u čev an ju tu d i tako razn o ­ ličnega rastja , k o t je naše. F ran c L ovrenčak Vink A. P. A.: Land Use in Advancing Agriculture. A dvanced Series in A g ricu ltu ra l Sciences 1., S pringer-V erlag B erlin H eidelberg , N ew Y ork 1975 (94 slik, 115 tabel, 394 s tra n i) . Dr. V ink je p ro feso r fizične geografije in pedologije na un iverz i v A m ­ sterdam u. V uvodu k n jig e po d črtu je , d a je im ela n izozem ska šola o p rs teh vedno znaten in te res za p ro u čev an je odnosov m ed izrabo ta l in n a rav n im i v iri zem ljišč. N adalje je okrog le ta 1970 zelo p ridob il n a pom enu ekološki aspek t iz rabe ta l in zem ljišč. A v to r je ko t ek sp ert FAO in UNESCO p o ­ toval in sodeloval p r i n a jraz ličn e jš ih akc ijah te h organizacij širom po svetu. V k n jig i ne ob ravnava le p rob lem ov iz rabe ta l na N izozem skem , tem več so dodan i tu d i š tev iln i p rim e ri iz n a jraz ličn e jš ih k ra je v po svetu. V uvodu je tu d i sim patična zahvala km etovalcem N izozem ske, Indonezije, L uksem burga , K am eruna, R uande, Tunisa, Irak a , Švice in I ta lije , od k a te ­ rih , p rav i, se je naučil v e rje tn o več k o t od kogarko li drugega. K o p reg le ­ du jem o to kn jigo, k i upošteva p ra v gotovo vse pom em bnejše av to rje s te ­ ga področja , in n av a ja tu d i k ra tk e izvlečke n jih o v ih izsledkov s k o m e n ta r­ jem , je vedno razv iden neposreden V inkov s tik s k o n k re tn im i p rob lem i izrabe zem ljišč. K n jig a je razd eljen a n a 7 g lavn ih poglavij s š tev iln im i podpoglavji. U vodu, ki ob ravnava defin icijo iz rabe tal, an tropološk i, h is to ričn i in in s ti­ tuc ionaln i aspek t iz rabe tal, v ire iz rabe ta l in današn jo te r po tencia lno iz­ rabo tal, slede n as led n ja zaokrožena pog lav ja: raz iskave iz rabe ta l; tip i iz­ rabe ta l; n a ra v n i v iri; p o k ra jin sk a ekologija in razm ere zem ljišč; v red n o ­ ten je zem ljišč; razvoj iz rabe ta l v n ap red n em k m etijs tv u . Iz te h naslovov g lavn ih poglavij je razv idna zaokrožena zasnova kn jige . V posam eznih pog lav jih so p rob lem i p rik azan i zelo sistem atično, p reg ledno in p o d k rep lje ­ ni s š tev iln im i p rim eri. Z arad i zan im ivosti nava jam o V inkovo razlago in defin ic ijo iz rabe tal. Iz rab a ta l ( land use) je v saka ob lika občasne ali s ta lne človekove in te r ­ vencije , ki im a za cilj zadovo ljevan je p o treb človeka, bodisi m a te ria ln ih ali duhovnih , do n a ra v n ih ali u m e tn ih v irov, k i se skupaj im en u je jo »zem ­ lja«. V tem sm islu p rav a nom adska lju d s tv a z n es ta ln im bivališčem ne poznajo sta lne rab e ta l n a določenem zem ljišču in so sam a sestavn i del ekosistem a, ko t d ru g i živi organizm i. Zem ljišče je nosilec ekosistem ov, iz­ rab a ta l je človekova k o n tro la k lju čn ih elem en tov v ekosistem ih z n am e­ nom p rid o b iv an ja določenih ko risti. Č lovek k o t se stav n i člen ekosistem ov, v k a te r ih živi, skuša p o sta v lja ti sebe do določenih odnosov zunaj sistem ov in m a n ip u lira ti z n jim i. O blike te h odnosov so lahko zelo raz lične : od p la ­ va joč ih k u ltu r A zije (riž ), h o r tik u ltu r zahodne E vrope, do zelo ek s ten z iv ­ n ih ob lik p r i po lnom adsk ih lju d s tv ih A frike . M ed vsem i n a ra v n im i v iri daje zem ljišče n a jv eč dob rin človeštvu, k i je nosilec ekosistem ov. Z em lji­ šče je n a jp o m em b n ejš i u p o rab n i n a ra v n i v ir; n jegova rab a zavzem a dolo­ čen p rosto r. V ečinom a so d an ašn ja zem ljišča kom binacija razvo ja n a ra v ­ n ih v iro v in re z u lta t č lovekovih vp livov nan j v p re te k lo s ti in sedanjosti. Č lovekovi vp liv i na zem ljišče so lahko zelo različn i: od pozitivn ih , kot je p rid o b iv a n je nov ih zem ljišč s p o ld e rji m ed nasip i in č rp a ln im i posta jam i pa do m nog ih n ev a rn o e ro d iran ih obm očij sveta. K oncep t iz rabe zem ljišč je d inam ičen, saj je nosilec ekosistem ov in je tu d i sam o del te h ekosistem ov. E na od pog lav itn ih kom ponen t zem ljišča je p rs t, k i je sam a po sebi kom pleksen ekosistem , k i v sebu je živali in ra ­ s tline raz ličn ih ve likosti in ak tivnosti. N arav n i procesi, k i se odv ija jo v zem ljišču, p rid o b iv a jo energ ijo od sonca, ko t tu d i od m in e ra ln ih in biolo­ šk ih procesov. R elief je dodaten v ir en e rg ije zem ljišča, to je en e rg ije za rad i raz lik v v išinah . Zem ljišče sta ln o teži k s tab iln em u stan ju , v e n d a r n i n ik d a r res­ nično stabilno . Če gledam o n a zem ljišče k o t p o k ra jin o iz določenega zo r­ nega kota, se nam lahko zdi, da je le-to b lizu stab ilnosti, saj je ta n a v i­ dezna stab iln o st re z u lta t kom pleksa in te rak c ij š tev iln ih po javov in p roce­ sov. S m o trn a iz rab a zem ljišč skuša k o n tro liran o v p liv a ti n a tis te v rste b ližn je stab ilnosti, k i nam bo n a jb o lj k o ris tila v določenem okolju. V celo ti je p red s ta v lje n o delo zarad i kom pleksnega p ris to p a do o b rav ­ nave tem e eden od te m e ljn ih p riročn ikov , učben ikov ali in fo rm ato rjev o p ro b lem ih iz rabe ta l. P osebej naj opozorim o n a pog lav ji o ekologiji in v red n o te n ju zem ljišč, k i s ta v b istvu sm iselna n ad g ra d n ja pod ro b n ih fizič­ no in d ružbenogeog rafsk ih raz iskovan j. P osebna v red n o st te h dveh pogla­ vij je v tem , da je av to r v s in te tičn i oblik i u spe l zd ruž iti izsledke n a jra z ­ ličn e jš ih sm eri ali šol, k a r p o tr ju je tu d i obsežna lite ra tu ra , zb ran a na k oncu kn jige . K n jiga je b rez dvom a tu d i k o ris ten pripom oček v raz isko ­ v a n ju in o b rav n a v an ju dom ačih p rob lem ov iz rabe ta l, k i so v naši raz g ib a ­ n i slovensk i p o k ra jin i iz rednega pom ena. M ilan O rožen A dam ič Norois, revue geographique de l'Ouest et des pays de l ’A tlantiqiie Nord (revue tr im e s tr ie lle ) , Numero Special »Karstologie«, No 95 bis, 24e annee, pp. 339, Nov. 1977 P osebna š tev ilk a te geografske rev ije , k i jo izdaja jo un iverze severne F ra n c ije (A ngers, B rest, Cean, L im oges, N antes, O rleans, P o itie rs, Rennes, R ouen, T ours) je v celo ti posvečena k rasoslov ju . O benem je to zbornik, posvečen do lgole tnem u se k re ta r ju in d ire k to rju rev ije , geografu in kra- soslovcu prof. P au lu F e n e 1 o n u. P oleg b ib liog ra fije P. F enelona (109 enot, od tega 24 vezan ih n a kraško p ro b lem atik o ), je v š tev ilk i vsega skupaj 25 p rispevkov , m ed n jim i 3 sploš­ n i in ostali reg ionaln i. M ed reg ionaln im i jih 5 ob rav n av a francoski, ostali pa tu j i k ras (Španija , I ta lija . Jugoslav ija . R om unija , L ibanon, Vel. B r ita ­ n ija , Irska , M adagaskar, G vajana in B raz ilija ) .