ARHIVI XVII 19^4 b. arhivskih foixlov in zbirk__125 Iz zapu čine Angele Vode LOJZ TRSAN Ker sti? delo in osebnost Angele Vode, vodilne predvojne feministke, znanstvenice in pub-lieistke javnosti manj znani, sem s tem prispevkom poskušal orisati oziromn osvelnrj zlasti tiste plati nične, predvsem politične dejavnosti, k: so bile do seda; večinoma niznanc K temu mc je vzpodbudilo zlasti dejstvo, da sem pri pregledovanju ariuva ohčinskega odbora Zveze združeni borcev narodnoosvobodilne vojne Ljubljana Center naletel na izredno obvezen živ-henjepis, ki ga ic priložila kot prilogo k prošnji za vstop v omcnicno organizacijo. Ob tem pa naj nripomnmi, da so njen vstop zavrnili. Svoji i Angelc Vode haynjoJ tutu njen dnevnik, ki ga je pisala po osvobodi'vi, in kjer razkriva svoje "nepravovemo" videnje dogodkov in samosvojost Tudi 'zaradi tega so jo po dnigi svetovni vojni zaprli, po .zpustn pa jo ie takriitna oblast skrbno nadzir;ila ter 11a različne načine onemogočala nično dejavnost Angela Vode se ,c že kot dijakinji: pridružila tibanjij Preporod, ki jc propagiralo osamo ■ svojucv Jnžrin Slovanov m niihovo odccpitcv od avstreogrske monarhije. Ko je bila učiteljica v Pirničah, je zbirala podpise za Majniško deklaracijo, zaradi česar jo je župnik v Smlcdnikn ovaoil. Tako ;e izgubila neite'jsko službo in sc zatem zaposlila v tovarni Samassa, ki so jo po prevratu 1918 nacionalizirali in združili si tovarno Žabkar up Tonnics v Strojne tovarne m livarne Kot jjišc v svojem življenjepisu, ie 19! z nekim tovarišem, k. je prišel iz, Rusije, org;1 ni žira la vse uradništvo v tovarni v delavski organizaciji Strokovni komisiji, kar ic bi1 ,irv: primer zdiiiženja dehivstv;! in uradništva v sknji-r,i organizaciji. Nad tem sc jc meščansko časopisje zgražalo. To sc jc še stopnjevalo, ko so se tudi uradniki v tovarni pridružili stavk', ki je trajala šest tednov. Č eprav sc ic Končala uspešno, pa jc Vodctova izgubila službo. Zatcir sc jc pridružila Jngoslovansk socialdemokratski stranki, kjer so jo zaposlili kot administrativne taj meo. Leta 1920 so vs> zaupn.ki slranki iz Lju-blianc in okolice izstopili in ustanovili komunistično Socialno stranko Slovarje Pozive za izstop iz JSD, ki jih jc podpisala Vodctova, so pošiljali tudi drugim krajf-vnir 1 organizacijar- po Sloveniji. Po zm:§' prol-rcvolueijf n;i Madžarskem ic v Jugoslav ''O pribc/.al tudi Oto Sehrcyer, tajnik Bele Kuna, ki ga jc Vodctova sk «v; la v svoiem ljubljanskem sta nova it m, čeprav jc bdo na niegovo glavo razpisanih, kol jt sama zapisala, milijon takratnih gin. Potem ko jc po Obznani komumst'cna stranka morala preiti v ilegalo, so sc pojir iic potr;bc p organiziranju legalnih orga-rzacij, med njim1 tndi ženskih, na primer ferr mistične Alianse, ki sc ie borila za enakopravnost žena na vseh področjih javnega in privatnega življenja. Feministična Aliansa seje kmaiu po ustanovitvi reorganizirala v žensko g'banje, kjer jc biia Vodctova prva tajnica, nato pa do razpusta zaradi proter.ta prof slabemu ravnanju s političnimi zapornik' predsednica. Po i.jcncm je bila v obdobji1 med obema vojnama najplodnejše obdobje proiihitlcrjcv^kc borhe. Leta 1938 jc bil sporazumno s komunistično stranko ustanovljen meddrjštveni Na-rodnoobrambn: svet, ki j: z;jcl vse ženske organizaeijc, razen katoliških, ker so iziavilc, da sc nc počutijo ogiožcnc od nikogar. Proti pro-dinijočcmu iiitlcrizmu se sc borile s članki v časopisju, predvsem v Ženskem svetil, Ženi in domu ter Jutru, s predavanji po radiu in društvih ter učiteljskih ;:borova:iiih. Skupaj s Cirit-Meto-ikviin društvom pa so organiziral, tudi narodno-obramhno tlele po Šolah. Tako so sc ljubljanske šole dopisovale z obmejnimi 111 iih obdarovale ter p irejale izlete na ir.cjna oomočja. Leta ,1940 jc Ženska zveza poslala petkijo takratnemu jugoslovanskemu mi.iisirskcmn predsedniku CvetkoviCu, v kateri so zahtevali izpust zapornikov iz Bileec, med njimi tudi Pcpcc Kardelj. Drugo petirijo pa so sestavile in podpisale žene rudarjev, prdmžilc jia so sc jim šc ženske organizacije, ki so poizkušale za podpisnike pridobiti tudi takratne vplivne osebnosti.1 Leto pred okupacijo so Vodctovo izk jučili iz konuinist;čne stranke, ker po sklenitvi pakta med Hitlerjem in Stalinom in po sovjetskem napadu na Finske n, prenehala s protinaeistienun delovanjem.2 Vendar so jo po okupaciji kot predstavnico slovenske sekcije Jugoslovanske ženske zveze vključdi v Vrhovni pleni 1 m O F, kjer so bile zastopane vse sodelujoče skupine, in sic.T julija 1941, ko ie bil v stanovanju Kristine Šnicr v Ljnh'jani scrtanck predstavnic vseh ženskih društev, ki ga jc vodil orgajizntor OF Boris K'dne. Tikoi pe okupaciji ic Vodctova organizirala i^omoč šiaiersk.m n gorcniskim begunkam, ki so sc oglašale pri njej. Najprej jim e pmiagala z denarjem, zaiern pa zanje ustanovila delovni krožek v Domu ueitcljie, kicr so izde- Aitiiv Zve/c /dniicilj lxitcev Ljubljana Ccnler, življenjepis Ar»{iclc Vitle, iifileljice v Ljubljani. Nc fivija, 7A/25. l:ranCiika H11I10I0: Pogovor ? Angeln Vode, sir. 27RR.279I Arh v Republik: Slovenije (dalje AS) i-uoia (innjirtsni irj;. f. 577, mapa 2, ne/nail avlor: llislorial dela partije med ienami v Ljubljani 19-11 1d vsemi ženami v fronti, nc pit dob i" i za f onlo ženske množice...". Zato jc" par ij? najprej skušala skupino Jugoslovan ske ženske zveze razšinti z zastopnicami osnovnih skupin i rente. Poslala ie v zvezo učiteljico Milene Sušnik, krsčansk' socialisti so pcslah Jož:eo Teman, Sokol- pa Marto PustiSck lia/cn njih je bilo vključenin šc več drugih, ki jim jc partija odredila določene odgovornosti v fronti. Partija se jc trudila, da hi Jugoslovanska ženska zveza opustila svojo težnjo po monopolu nad ženam v fronti. Toda to ni dosegla, ker so hi ie voditeijicc zveze sovražno nastrojene, kar so pokazale ob proglasu glavni a štaba NOV in POJ o izdajstvu Draže Mi ijloviča 'oktober 1941/, ki ie užival med tem: predstavnicam1 velike s-mpalijc. Partija jc pred predstavnice Jugoslovanske ženske zveze odločne postavila vprašanje, ali za izdajalca Miliajloviča, al: za fronto. Zveza se Mi-ajloviču n odrekla, zato jc b I a izključena iz fronte. Vodeiova se ie po izključitvi povezala s "sredino", stopila kasneje v podporno akciji škofa Rožmanac se vključil-" v Nagodetovo sk.ipino in končala pred ljudski in sud iščem kot špi-jonka."5 Angela Vode v svojem dnevniku take trlitve zavrača. Predvsem jo miti trditev o težnji po monopolu. "Na sestanka Ženske zveze s Kidri čem so ženske mene predlagale za zastopnico v picnumu OF. Oh, bilo je menda res 18 skupin, sani levičarj: iz teh skupin so priSli ' poStcv kot zastopnik.. Voiil jc Kidrič ij mbče dnir-, torej K P od prvega licnutka dalje. Naša težnja po monopolu se je javljala menda v tem, da smo si drznile postaviti nekatera vprašanja naprirtjer kako postavlja fronta vprašanje Trsta, dalic dvom al'je bila SZ upravičena naprsti Finsko in nekatera druga vprašan;:i. Nezmotljivi vociitclii so bili besni. Kidrič m: i rekel, naj prenehajo ženske s temi vprašanji, Trst bo \nela tista država, ki bo prej komunistična. Glede Finske menda Zihcrl: to so razcapanei, SZ bi davno laliko zmagala, pa jc iz lak.ičnih razlogov zavln čevala. Pr? sejah plennma sem videiiac da nihče nc postavlja vprašarj, da vs- same kimajo. Bili so vsi boli pametni, ker so vsi vedeli, kako se s komunisti češnje zob tj e Ker so vedel , d? bom 44 Glej op. i. i\S, eno L? Tim.šičcva. f. 12. Joi.i^a Kovač Aleksandra1 Maje sodcbvunj1* z Angelo Voda. 5 Glej op. 1. ostala na svojem stališču, so začeli gnoinuo zlivati name po vseh političnih krožkih in pri vatno Seveda sem vse zvedela in ¡cm prenehala hodili na seje plenuma in povedala zakaj Nihče me pa n- izključil, ker sem sama odstopila. Kar se tiče Draže Mihajlo''iča je res, da sme se drzr.ile vprašan Njegovo veličanstvo (Toneta) Faifaria, znkrj sc OF nebi povezala z gibanjem Draže M^hailoviča. Odkrilo smo povedale, ker nismo imele kaj skrivati, traso vtise o M haj-lovičit. Bernotov sin, nečak Vide Tomšič meje opozoril na potrebo sodelovanja z Mihajlo/ičem, k' je takrat, v dob naj i ltcnzivnejsc borbe proti nacizmu vodi izvidniško službo proti hitier-jansk' dejavnosti v Sloveniji. Bemot, Vi''in nc čak je z njim sodeloval z. vednostjo V.T, Ker so vsi vedeti, da sem veliko delala proti fašizmu, me j c nečak Bcmot povezal z M i haj lov i čem, s katerim sem se dvakrat sestala v kavami. Med drug.m sc je p itoževal čez Ncdiča, ker jc premalo resno vzel hitlcrjuiisko nevarnost. Imela sem vtis, da je iskren nasprotnik fašizmn in seje pritoževal čez klerikalce, ki da nimajo smisla za le državno skupnost. Videla sem, da mu gre zares za Jugoslavijo, kar sc pri mnogih drugih Srbi.i to n i občutilo. Iskal e sodclavec, pretiraš'stične borce in priznal, h jI našel najboljše med slovenskim'' komunisti. ! nenoval je celjskega Dichfr (ki jc svo idealizem drago plačal) (op. A. V). Če je bil« torej OF v bistvu boj proti okupaiorju, zakaj nebi mogli sodelovati z Mihaj-lovičem, ki ie vseskozi iskren borce proti nacizmu. To vprašanj smo postavile. To jc bi'o za tiste čase res drzno, kajti Mihajlovie jc imel pr> nas zlasti med nacionalist dosl pi.stašev, po.,cbno pa so stali za njim Srbi. Torej jc bil naperjen boj z. vsemi sr-dstvi proti njemu. Ta sredstva so presegla vse Štc^i Tone je bil takrat na terenu, ko so v Užicah skočili partizani v hrhct Mihailoviču. A Poročevalec ie prinesel prav nasprotno poročilo da so Mihaj"')vičcvi ljudje izigrali partizane m jim skočili hrbet. Stcb: jc povedal, daje poročilo zmotno Čez neka; dni so ga Italijani aretirali in ga ustrelili kot prvega talca poleg Aleša Stanovnika, ki je tudi izrazil neke dvome Seveda o teh dogodkih si Fajfarju nismo upale omeniti - vpras"ale smo samo glede skupnega boja proti okupatorju. Tedaj pa je odprl Fajfar svjju golido gnojnice: kije kar deževala. Vsi so imeli lanizan register psovk, ki so jih na sestankih vsipali na nasprotnike Tako je Tone Faj far dobojoval boj, ko je nastopilo vprašanje Draže Miliajloviča."6 Toda kljub nem izktinčitM ali odstopu iz vrhovnega ptenuma OF vodstvo narodnoosvobodilnega gib inja v meslu z njo ni prenehalo sodelovati, kajti Vladimir Krivic, član ljubljanskega partijskega poverje ništva, jc septembra 1942 poročal hd 'ardn Kar- Dncvnik Angelc Vodt, ki ga.jc sprva InatiiN Mojca 1'rinčič in ga (Jata na vpogled ,ivlorjn. Sednj da hrani nečak Angel: Vode Ji.ncz Spindler. ARHIVI XVÜ 1094 Iz arhivskih fondov in zbirk 127 deliu. da "o kak, iznEciji Vodctiive 111 govora" iil menil, d* jo 10 k škofi- dr Grcgorin Rozmanu glede kartativnc akcije za inlcriuranec nckdc "vlekel" povsem slučajno.7 Krivic jc siccr mcscc kasneje svoje mnerje spremenil in K»rdeli [j poročal, daje Vodctova poizkušala tudi krščanske socialiste pridobiti za sodelovanje s (.i. belo t^irdo, predvsem jožieo Toman, kateri jc govorila, da jo bo partija i; igmla. Po njegovem mne-ijn so b le prvotne informacije piavilnc in da ji bodo kljub temu dab možnost, da odstopi od bele garde inj p: ¡zna "pojavno škodljivost in nceasl-iicst ' nediscipliniranost tega koraka".8 Po t.i. božičnih raci ah konec leta 1942, v katerih <:o nasprotniki Ol pozaprf. prcccj Liublj:mčanov: se ji 1'jmanova ponovno pogovaijala z Vodctovo, da b sc s svtjo skupino ponovno vključila " OF vendar so se "pogovori vlekli v nedogled",9 Ob tem naj poudarim, tla partijsko vodstvo šc do lobru.-rja 1941 n. prepovedalo Jožici Toman 111 Jciin Va/zaz, tla bi se družili z Vodctovo, v kateri sta videl 1 vzor. Obe aktivistki sta jo obveščal1 o marsikateri podrobnosti. Mira Tomšič iz ljubljanskega partijskega vudst^a ic menila, "daje potrebno, da 10 ženske same spoznajo po njen' 1 jdljJmjn Sedaj smo u pustili široke možnestr' Januarja 1943 so jo eelo povabili, d? bi pristopila k novonastali 'Protifašistični zvezi. Seveda pa so vedeli tudi za "separatno sestajanje" Vodetovc in Tomanove.10 Vodctova jc bila prvič aretirana v času nemške okupacije Ljubljancc 5. fcbruaija 1944, nekaj dni zatem, ko je v Slovenskem domu i/šcl članek, ki jc opisoval njeno "razdiralno delo" in jc imenoval "rdečo pionirko" Poslana je bila v taborišče Ravcnsbriiek, kjer jc opravljala delovno obveznost v tovarni Siemens. "Pc izrednem naključju" e bila po nekaj mcsc?il_ izpuščena, zahvaljujoč posredovanju nemškega majorja B;ela, upravnika ljubljanske oficirske menze, ker sc jc ta hotel s tem oddolžil, njeni sestri za pomoč meg'wi bohi ženi, ko jc le-ji prišla za r im v Ljubljano Vendar sc Vodctova v Ljubljani m mogla zaposliti, ker jc general Rtipnik, šef pokraiinske uprave, 17 januarja zavrnil nicnc prošnje za ponovno poučevanje, ker 1- bil seznanjen z njenim prepričanjem m predhodno dejavnostjo.11 Po osvobodita Ljubljane jc delovala v uličnem odboru, bil 1 prcd.icdnica solskcga odbora :?i napisala spomine na. bivanje v taborišči- Ravcnsbriiek. Leta 1947 pa jc prišla "bolj slučaino kot namerno v stik z nekaterim; član takoimenovanc Nagodctcvc skupine", to jc s člani Stare in Nove Pravde ;n bila istega leta obsojena na 20 let zapora in leta 1952 irpušeena. Lcia 1959, ko jc bi'a stara i>8 let, jc napisala prošnio z? sprejem v Zvezo borcev, ki pa je bila zavnijcn?-.12 Ker pa so sc nekateri bore! temu čudili, so v reviji Borce ob av'li izjavo, v kr.tcn na kratko opisujejo njeno dejavnost pred okupacijo, ob priinavanju dejstva, daje res sodelovala z naprednimi gibanj. 11 v njih zavzemala celo vodi'na mesta. Za delo med okupacijo pa so ji očitali, da je bila med tistimi, ki so poizkušali razbiti OF, kar sc ji posledično jiokazalc tudi v povojnem procesu. ' lanek v Borcu zaključujcio z vprašanjem ali naj borčevska organizacija "sprejme v svoj" vrste iakc člane13." Kdor bojjolcg njenega političnega dclovunja hotel osvetli1 nično delovanje v ccloti. bo moral poleg objavljenih del kot sc samostojne Žena v današnji družbi, Spol in usoda, Žena i fašizam, Pomen pumožnega .šolstva in njegov razvoj v Jugoslavij upoštevali Sc razne časopisne članke ii. njeno zb:rko k: jo h/ani Arhiv Republike Slovenije v svoj enot na Kongresnem trgi1.1" Ditkiimcnti Ijmlske revolucijo Slovenije (dalje Hi. RS) 3, dok SI 107, pi.enn Vlailimnja Krivita Fidvaidu Kardelju 24. sep-lenb'a 194?. 8 IM.US 3. dok. it. 351. I'ismo Vladimir^ Krivica lidvnrdu Ki-ideljn 7. nkliibra 1942 9 Dl.RS 4. ilok