Glasilo vseh novomeških srednjih šol

STEZICE
Glasilo novomeških srednješolcev
Leto: XVII St.:	1
Cena: 2 din
Uredniški odbor: Smrdu Marjana
Sipek Brane Črtalič Mirjana Pezdir Majda Bric Mojca Žigante Božena Rabzelj Drago
-	Gimnazija
-	Gimnazija
-	Gimnazija
-	ESŠ
-	ESŠ
-	ESŠ
-	TSŠ
Urednik: Petrov Marica - Medicinska srednja šola Odgovorni urednik: Bratkovič Janez - KIC Mentor: prof. Jevnikar Jožica Ilustracije: Kumer Jože - 3CKS
Kastelic Zdenka - Gimnazija Naslovna stran: Kumer Jože

. i "
.. -
. tivtfT iinh" -
-iv ‘ -	• V ■
r; L ' u-i.
v ■	f .1 ■ '	-
. •	!	■; -;v i . V " ‘
UVODNA BESEDA
Stezice so končno tudi letos pred vami, tokrat v nekoliko novi, spremenjeni obliki. Dolga je bila njihova razvojna pot, ki.je imela prve temelje v nekdanjih gimnazijskih Stezicah. Tako nam je tudi letos uspelo obdržati dolgoletno tradicijo izhajanja Stezic, saj bo letos že 17 leto, odkar je izšla njihova prva številka. Že dolgo smo težili za tem, da bi mladina novomeških srednjih šol dobila svoje glasilo. Že pred leti smo poskusili povabiti (k sodelovanju vse dijake, vendar nam ta poskus ni uspel. Ta dolgoletna težnja se je končno uresničila.
Z močno voljo smo premostili težave. Pred nekaj tedni je začel z delom novi nredniški odbor, ki ga sestavljajo dijh-ki vseh novomeških srednjih šol. Zadali smo si nalogo, da v.letošnjem šolskem letu izideta dve številki. Prvi del naše naloge je opravljen. Ta številka obsega literarne prispevke, modni kotiček,intervju, poročila o dejavnostih
na posameznih šolah in križanko, pa še kaj.
J	j
- Tjfs&k začetek je težak. Tudi mi smo pri prvi številki naleteli v na začetne težave. Nekaterih prispevkov je bilo premdlo, drugi niso bili dovolj kvalitetni za obj-avo. Pod rubriko CIK-CAK ENIGME smo želeli vključiti tudi humor in druge vrste prispevkov za razvedrilo, vendar le teh nismo prejel^.
-7’ Upamo, da bo druga številka naših Stezic pestrejša, seveda •• z vašo pomočjo. Zato vabimo vse, ki želite sodelovati	■
in obogatiti naše glasilo, da nam pošljete čim več in Učimbolj raznolike prispevke. Tudi vaše kritike in predloge za nadaljnje delo bomo z veseljem sprejeli in objavili.
Opogumite se in sodelujte!
UREDNIŠKI ODBOR ,
Vv



#
> /1



■


>
•*'
7.77

/'A;
", #%l ;
>Z
Vv
-v ‘	^
.	>/ ;ii W‘r~~-
\ *y r
4 /	' \xW
‘ 'X /
^0-
, t l/ v
y J
l;	/te*:
8 ' ^/AjdL




- zz,5^
, mm /	j-,.
I iw*,	'	-	/-
N\-
:	/Z JS1
- . /w


1 *®11 I
im,	i
/ /f-m & ™ ?
■' yZ ,-'• /., A	' V &v'
^0fi
'w® /z4^
, ,	Z4-f.
^ > —C.-O a\ ;*>
•'*“ * ■-,
>	' Z - »-. z/'
fcV' V;/
S/j ^	3?
1*3
" ' T .
/
<F z;

Z'
Z'

Z
/ m ;«BF « „ _
vz
Kratice: MO - mladinska organizacija ŠS -*šolska skupnost MK KC - koordinacijski center LIK MK - marksistični krožek NO - nadzorni odbor
Novo mesto, 23. 3° 1972	Vodja MK:
ii	i	- - .	- * Skupek E uš an
PCRC ILO ŠAHOVSKEGA KROŽKA GIMNAZIJE
Na gimnaziji 5e nekaj let neprekinjeno deluje šahovski krožek. Letos je bilo že.izvedeno posamezno prvenstvo gimnazije, pravkar pa je v teku ekipno prvenstvo. Na po sanienem prvenstvu sta prvo mesto zas.d la POREEGŠ Ervin in PUOL-J Jože 'z.10 točkami pred MIGALI Zmagom z 3.3 točkami.
Naknadno sta Poredoš in Pucelj odigrala dvoboj za prvo mesto. Zmagal je Poredoš z 2.5 : 0.5.
POiLlLO 0 EELOVANJU; ŠGE GIMNAZ .JE
Najaktivnejše športno društvo na novomeških srednjih šolah, ki deluje že vrsto let je ŠŠE GIMNAZIJE* Neaktivnosti na ostalih šolah je najbolj krivo pomanjkanje telovadnic, saj ima od srednjih šol lastno le gimnazija. Zato je zasedena tako rekoč od jutra do večera. Poleg, gimnazije in ostalih srednjih šol vadi v njej tudi TVE Partizan.
Tako se vršijo sekcije največ v času, ki ni najbolj primeren za vadbo, predvsem pozno popoldne ali pa takoj po pouku.
V upravni odbor, ki vodi ŠŠE so vključeni :
GAJE VESNA - predsednik ŠVENT ANEREJ - podpredsednik

PAPEŽ SONJA - tajnik BOH EVA - blagajnik FORTE TAJA - kronist KASTELIC ZDENKA - propagandist ŠPILER MARKO - gospodar
Letos deluje poleg lanskih sekcij še nogomet za dekleta. V vse sekcije skupaj je vključenih 264 dijakov in dijakinj, kar ni tako malo, vendar pa bi jih bilo mogoče še več, če bi bili pogoji za vadbo ugodnejši.
Seveda pa imamo še mnogo drugih težav, predvsem denarnih. Športni rekviziti so že močno obrabljeni. Z denarjem, ki smo ga zbrali dijaki sami s članarino, pa bomo lahko obnovili le del opreme, zato bomo morali zopet poprositi za pomoč občinsko zvezo za telesno kulturo. Prav pa bi bilo, da bi se tudi sami nekoliko bolj spomni li na nas.
Kljub vsem težavam pa so naši športniki dosegli v letu 1971/72 lepe uspehe.
Na tekmovanju v počastitev 225~letnice novomeške gimnazije, 29• 10. 1971 so se v odbojki in košarki pomerile nekatere dolenjske gimnazije: Črnomelj, Stična, Brežice, Kočevje in seveda Novo mesto. V košarki - fantje so zmagali NOVOMEŠČANI, prvo mesto pri odbojki - dekleta pa so si prav tako priborile dijakinje naše gimnazije
18. 12. 1971 je bilo zopet tekmovanje v košarki za fante v Črnomlju. Odprtega mladinskega prvenstva Bele krajine so se udeležile ekipe: Semič, Metlika, Novo mesto in Črnomelj. Prvo mesto so ponovno osvojili Novomeščani, drugi je bil Semič, tretja Metlika, zadnji pa Črnomelj. Iste e Kipe so se ponovno pomerile v Črnomlju 27/12. 71. Naši košarkarji so ponovile uspeh.
22. 1. 72 pa je bilo v Črmošnjieah že občinsko prvenstvo v smučanju - veleslalom.
Rezultati:
starejše mladinke: 1= Saje Vesna, 2. Dular Judita,
3. Novinec
starejši mladinci: 1. Svent Andrej, 3« Brane Brkič,
Vodnik.Marko se ni plasiral člani: 4° Marko Švent, 7» Brane Piletič, Kovačič Jože se ni plasiral.
Tudi na medobčinskem prvenstvu, ki je bilo prav tako v' Črmošnjicah 29« 1« 72 se vrstni red ni skoraj nič spremenil. Pri starejših mladinkah je zopet zmagala Saje Vesna, Judita Dular pa je bila druga. Pri starejših mladincih je osvojil prvo mesto Švent Andrej, Brkič Brane je bil drugi. Pri članih pa je Švent Marko nekoliko popravil svojo uvrstitev. Tokrat je bil tretji.
Propagandist
POSTAL SEM KRVODAJALEC
Lepo je (ako si ljudje pomagajo med seboj. Tako je potrebno nemalokrat tudi darovati nekaj svoje krvi svojemu najbljižnjemu ali pa tujcu. Vsakdo pa je hvaležen ako mu tuja kri reši življenje.
Vedno sem si mislil, da bi bil neumen ako bi daroval kri, vendar se je moje mišljenje na vsem lepem spremenilo. V okviru akcije krvodajalstva je mentor RK na naši šoli popisal vsakega, ki bi se prostnvolno ponudil za darovalca krvi. Star sem dovolj, zato sem se tudi sam javil. Ob prihodu na krvodajalski oddelek na kirurgiji v novi bolnici sem bil v dvomih ali naj dam kri ali ne. Pred menoj je bilo še mnogo darovalcev. S tem sem imel tudi čas za premislek. Mislil sem si,kako bi bilo z menoj , ako bi se hudo ranil, a bi zame zmanjkalo krvi. Prav gotovo bi bilo, da ne bi preživel.
Tako bi lahko izgubil brata ali pa prijatelja = Bal sem kri. Čutil nisem nikakršne bolečine, a v notranjosti sem čutil, kot da sem nekomu rešil življenje s svojo krvjo« Ko sem prišel iz bolnice,sem se počutil prijetno lahkega«
Pomagati drug drugemu v nesreči je plemenito« Zatorej darujmo živijensko tekočino, ki rešuje mnoga življenja.
Krvodajalec
- 7 -
POROČILO MARKSISTIČNEGA KROŽKA E S Š
Marksistični krožek smo ns ekonomski šoli ustanovili žele pred 2 mesecema o Ustanovni ces.anek je bil 13. februarja 1972. Udeležilo se ga je o dijakov in predsednik MK gimnazije Skupek Dušan.
Ob začetku smo imeli namen priključiti se h MK gimnazije, vendar ko smo se pogovorili s Skupkom, smo se odločili za samostojno delo. To pa zato, ker želimo imeti bolj debatni krožek, kot pa marksistični. Namreč o marksovi teoriji se deloma ukvrjamo že pri predmetu politične ekonomije in zato ni preveč zanimanja za to področje.
Bo sedaj smo se sestali šele štirikrat. Na njih smo se deloma pogovorili vo programu za delo, na tretjem smo sestavili vprašanja za predavanje o hrvaškem vprašanju. Na zadnjem pa smo debatirali o povezavi mladine z religijo.
Mentorstvo krožka je prevzel tov. Slavko Doklj,urednik DL.
Vodja: Cirila Stupar,3*a
POROČILO O DELU MARKSISTIČNEGA KROŽKA NA GIMNAZIJI
Ustanovni sestanek je bil 6„ januarja 1972« Udeležilo se ga je enajst razrednih predsednikov MO in mentor. Mentor MK je ostala prof - J erasova. Takoj na prvem sestanku je bil sprejet program našega dela.
a,	proučevanje marksistične filozofije
b,	spoznavanje gibanja v naši družbeni stvarnosti. Sestajali se bomo, tako smo sklenili, vsako sredo po pouku . Ker je MO na šoli skoraj zaspala, smo se odločili aktivirati jo- Precej sestankov je bilo potrebnih- Na eni strani se je ..tako prizadevalo predsedstvo, na drugi strani ŠS, da bi aktivirala dijake, toda ostajalo je bolj pri besedah. Vedno je bilo slišati-samo ugotovitve: pasivnost, pasivnost.
MK je skušal storiti drugače - S povečanjem aktivnosti MO, je hotel aktivirati tudi druge - Zdelo se na.n je potrebno povedati, da z delom vodij raste tudi delo orugih- Na
nekem sestanku, kjer so se zbrali predstavniki ŠS, MO, krožkov, Stezic, sekcij in mentorji, smo prebrali takrat
tudi poročila o delu, je MK postal nadzorni odbor, ki bi skrbel za koordinirano dele vseh krožkov, sekcij in Stezic pa tudi MO in ŠS. V nadzorni odbor pridejo poleg članov MK tudi mentorji krožkov - Tako smo na tem sestanku (13- jan. 1972) zahtevali programe dela. Programe smo dobili in na osnovi teh bomo pregledali delo posameznih krožkov, vsak mesec-
V drugem polletju se je "pasivnost" razbila. Pričelo se je delo v krožkih, sekcijah in tudi v MO, bolj zagnano, z manj malodušja. V načrtu imamo še ustanovitev nekaterih novih krožkov- Povem naj še, da smo sklenili, da mora vsak član MK sodelovati še v kakem krožku. S tem smo olajšali delo MO.
Poleg vsega tega pa se bo MK prizadeval ustanoviti KC MK v Novem mestu.
Pred nami je precej nalog, precej dela. Kaj smo storili in česa ne, bomo lahko ugotovili na koncu šolskega leta.
m
K eHejev d revore ci	a J	ki o v o	me 5 \ o
Ul. 21 - 826	; t ele x 38710
Projekti ramo m g	rodimo objekte vseh vrst
Horm vf>sk a	v rut a (1 Pionir
Montažne	Kal e (tTo-g rel
Tehnični p rep ledi	in servisi t Zastava
Renault 'm T ctm
ČRNI DUH V MOJEM SRCU
Stojim pred mogočno trdnjava tvojega srca.
Mogočna, z železom okovano vrata stoje kot črni vragi,
. ■■
bliska se v svitu mesečine jeklo. Stojim čisto majhna, v ponošenih cunjah beračice, naslonjena na grčavo palico in z votlimi očmi strmim v trdnjavo, iz katere se sliši tvoj smeh v objemu druge. Srce mi trgajo tvoji nežni vzdihi, srce mi krvavi. Tvoj strasten vzdih in samo še senca stoji pred mogočnimi vrati. Zaprem oči, da ne bi več videla strašnih verig, zatisnem ušesa, da ne bi več slišala tvojega nežnega vzdiha, bobnečega grmenja.
Strašna vrata tvojega, nekoč tako mehkega, tenkočutnega srca s-e nočejo odpreti. Butam vanje. Slišim le odmev, jezo zlih duhov v tvojem srcu. Črn oblak odvečnosti vidim plavati nad vrati trdnjave, slišim grmenje...
Hočem se stisniti k vratom, toda ne slišim tvojega smelega glasu;, ;tvojega sopenja,' krika groze... Zbežim proč. Strah me je, strah črnih oblakojv in črne misli .
Samo še senca vajinih teles stoji pred vrati, mogočna, neuničljiva. Urn duh je-v tvojem srcu, vse drugo je mrtvo.
-li-
či, o E S K A NALOGA
Tretji in četrti letniki gimnazije so si letos ogledali že dve predstavi v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. 25. februarja so gledali Shawovo komedijo Pygmalion. Po predstavi so v nekaterih razredih pisali šolsko nalogo. Eno izmed njih objavljamo.
*\
B. Shaw in njegov pogled na družbo
B. Shaw je s Pygmalionom ustvaril družbeno angažirano dramo. Skozi njen zabavni medij je kritično
nakazal družbeni kontakt dveh izrazito socialno in moralno nasprotnih plasti. Pisatelj razvije svoj socialistični nazor o humanistični sprostitvi družbenih skupin iz vsakršnih zgodovinskih spon.
Neurejeno dekle iz najnižje socialne in moralne lestvice pride po naključju v stik z navdušenim

fonetikom Higginsom. Prosi ga, naj jo nauči lepe izgovorjave, da bo lahko služila v prodajalni cvetja. Mož je
sprva začuden. Kmalu pa začuti v preprostem in primitivnem bitju zanimivo snov, ki bi jo lahko s svojimi znanstvenimi metodami pregnetil v človeka. Dekle ofetane pri njem, da bi bile fonetične vaje čim bolj pogoste. Znajde se v pov-
sem novem življenjskem okolju, kjer se_n„e preobraža zgolj jezikovno, pač pa nehote s celotno voljo drsi-'v npv druž-
beni način. Obračati se začne vaBe, spozna svojo telesno lepoto in duhovne sposobnosti. Razpira se v višje oblike
bivanja, vendar jih ne more obvladati, ker ni vzgojno
Njena kultura
prirejena za individualni način bivanja. ____________,
‘-'V	:	.	"	■ f'-'
in socialna dediščina ,se ne moreta kar tako enostavno sprostitf. Z ježikpvno vzgojo je zgolj polovičarsko
razdedinjena svoje prvothosti. Ko' ues obdobje učenja us-jSČ^io zaključi, stoji dekle dejansko vna tragičnejn življen-
■	i. ./■	• -	.'V:-	^
skem razpotju. Zdaj k 'd ima prevzgojen način'obnašanja in afektiven odnos po boljšem, ji je normalna vrnitev v
- 12 -
primitivno gnezdo nemogoča. Na nov'družbeni' niVb pa se
z nekaj fonetičnimi finesami prav tako ne more povzpeti.
... j_ .	-jj j ; ;	■->:	r .vgrf-r rv:	' V rr f ,	#■	••	•••
•	.oboxxX^rs vTo.j~ k.onfl>i.krt; iflod^ VolL.jb, 'in :eantriehtcrm, zato
.. prravf:. Zakaj s’t.e me ‘potegnili. 'iP:'Mat a? K a-j- ."bo zdaj. z mano?
- -L -1	■	■ ' : f 'T ’ •	- v • u o	'v% •	,-v. •
■ : i	..	j •. .... ■ ■ . . -	■-< .
'Žic .svojega učitelja razvi' je jč ust ve n odnos in
opqUil-?
njen problem bi bil rešen, če bi Higgins storil isto. V zadnjem dejanju se resda duhovno vse bolj zbližujeta,
vendar, v svojem obnašanju do konca ohranita družbeni zna-čilnosti. Po mojem mnenju je to "tudi 'pisateljev namen.
Z erotičnim koncem bi se namreč celotna problematika
on9d?£'eiflu<3:¥^^a;/laefn^lri^ve.^ odnos moški " žen™ o n čaka'iln abi Mahko itiar i-niehomugsn fd^UvIb qn4r ■ k-on taki jr až urne 1 i
-oiMl ^Pfl^TOo	••■=/(: Jjlet.no:-' inodču-ib
-6X008 revo ui.lako-mpa igigaieljivgpak,opin»bPPnlrisvoj ,/tip
bistvu dobri, zato j § nKf § drp$ f o plemenititi nt u<3 i na jni ž j e družbena, plasti.. S^mg ;.vz.ggja mora biti celovita in
humana«
n
ij'.
i f-.. v -
■ lU i.
: f' .	■' '..mig' 1 mplijjno .
• M	i 01 r .: r li j r - vfft...; - :: - J . v.
SLOVENSKI KRATKI FILMI V NOVEM MESTU
V petek, 17« 3* 1972 smo si v kinu "K' “ku ! lahko ogledali revijo dokumentarnih m kratkih filmov« Na sporedu je
bilo dvanajst filmov, ki so predstavljali večini neznano filmsko zvrst: kratki film«
Abonmajski list nas-je seznanil z razvrstitvijo teh filmov =
' ;	.. ..i . --
Večini so sorazmerno malo 'poznani, zato ne bo narobe, če napišem kaj več o njihovi nalogi in razvrstitvi.
Dokumentarni in kratki filmi imajo nalogo prikazati izbrano snov verno, nespremenjeno in 'o njej naj govore predvsem sama dejstva.
Ločijo se tudi po dolžini in sicer v kratke filme in dokumentarce, ti pa so zopet’ lahko kratkometražni, srednje in dolgometražni. Najbolj cenjeni so dokumentarni filmi, ki so tudi nagrajeni z dvema serijama nagrad. Lutkovne filme in risanke prištevajo k animiranemu filmu, namenski filmi pa so, kot že samo ime pove, realizirani za določene potrebe in priložnosti.
Ogledali smo si dva turistična filma, dva športna filma, nekaj dokumentarcev, dve risanki in en kratejp film,. Po končani predstavi je sledil razgovor z režiserji nekaterih predvajanih filmov. Gledalci so postavljali vprašanja eni redkih snemalk, Kokaljevi, ter,režiserju risanke 1 + 1 = 3, Branku Ramitoviču in Milanu Ljubiču, režiserju dokumentarca Portret meniha in risanke Brodolomci.
Avtorji so nam razložili potek izbiranja snovi in graditvi kratkega filma, potek snemai ja risank in filmov, v katerih
je gibanje pospešeno ali počasnejše kot v resnici.
Ponudili so svojo pomoč z nasveti filmskemu krožku, ki je
bil pred kratkim osnovan no gimnaziji.? in nas povabili, da si ogledamo potek snemanja risank. Vsekakor marsikoga zanima
tovrstno delo in bi bilo prav, če bi se jim omogočilo odzvati se vabilu na ogled. Prikaz kratkih filmov nas je ponovno spomnil, da je ta zvrst umetnosti premalo znana in cenjena.
Mirjana Črtalič
Vi J v L
INTERVJU	,	,	v . r; v ■	,
r 1	' j " 'V;-' !~! i..	!
Pred vami je nas prvi intevju. Za to rubriko smo se odločili zato., ker vemo, da je med vami mnogo takih, ki se radi ukvarjate z "novinarstvom". Poglejte naokrog! Mor^da poznate kako bolj ali manj znano osebo, katere odgovori o svojem življenju in delu, bi lahko objavili / tej rubriki Stezic.
Svoje prispevke nam čim prej pošljite!
MAJA DOKL - NAJBOLJŠA NOVOMEŠKA TELOVADKA
Maja je stara 12 let, a poznajo jo že vsi Novomeščani,saj je najboljša dolenjska telovadka. Spominjam se, kako je kot majhna deklica telovadila kar po cesti in moram priznati, da smo ji vsi zavidali.
Včeraj sem jo. povabila k sebi in jo povprašala:
-	Maja, kdaj si prvič javno nastopila?
To je bilo ne republiškem prvenstvu leta 1969°
-	Kdo ti je največ pripomogel k tvojim uspehom?
Najbolj se moram zahvaliti tovarišici. Ružiči Kovačič, ki se je ves 5as trudila z menoj«
-	Ali te treningi in nastopi kaj ovirajo pri učenju?
Ne. To me ne ovira, saj se rada učim.
-	V katerih tujih državah si že nastopala?
Bila sEm že na ČehoslovaŠkem, v Madžarski in Avstriji.
-	Katero tekmovanje ti je ostalo v najlepšem spominu? Nikoli ne bom pozabila srečanja mea nami in madžarskimi tekmovalci.
-	Tvoj največji uspeh?
Članstvo v mladinski državni reprezentanci. Bila ssm nadvse srečna.
-	Tvoje želje?
Želela bi ostati stalna članica mladinske državne reprezentance. Zavedam pa se, da je za to potrebno veliko truda in trdega dela.
-	Upam, Maja, da se ti bo ta želja uresničila!
I
- 16 ••
Z' PREVEČ ZATRESKANA
Zrem skozi pimo. Čakam j o- Že 5 minut je zamudila . I^e' kdaj pr e d e? Končno zagledam njeno vitko postavo,
njen/ dolge noge, spustil iz roko	: ^'V-
kratko krilo... Všeč mi je, Ne bom je
PozvoniLeno stopim k vratom. Poljubim jo
Nisem hoteli
na č<elo: "Zdravo!"' "Čao, Drejo. Oprosti, ker sem zamudila."
"Nič, nič, .ravno risal sem«" Lagal sem.
. .S ''
da bi vedela, da jo vselej težko pričakujem. "Sedi."
"Zelo si pozoren. Si o er pa, po kaj sem prišla?
Že zadnjič sem ti povedala, da nima smisla.11
Bil sem jezen. Le kaj. si tole dekletce misli?
Lepa je res, lepa, toda tudi jaz nisem napačen. Le te vražje kocine. Menda sov samo tri na moji geli bradi. Zaradi
•*.- 'v,	.	.	.
teh vražjih dlak sem -že marsikatero grenko požrl,
'Toda, Maja? Saj veš, da te imam rad«"
"Drčjo, zaman mi govoriš. Ne morem se navezati na nikogar. Čao!".
"Ne odhajaj," sem zavpil za njo. Ni se obrnila. Odšla je, prevzetnica. Zvečer sem šel v klub = Kolegi
so me vsevprek 'izpraševali, kako je bilo z Majo.
"Zatreskala se je vame. Vrag je, če se dekle '.v	i
zatreska. Rekel sem ji, da nima smis1 a, pa je punca karj naprej silila vame," sem jim odgovoril, da bi vsaj malo
potolažil svojo čast.
lV . Tedaj se je razlegel krohot. Vsi so se mi smejali.Pogledal sem naokrog in zagledal pri vratih. Majo.
- 'S';-
kix"me je posmehljivo gledala,


Ml - \
Planil sem proti vratom, se za trenutek '
ustavil, nato pa zbežal na cesto in domov. Takrat sem
preklel' ves žpnški svet, zaradi katerega sem bil tako moČhrv osramočen,x

Drejo
SMISEL ŽIVLJENJA
Učili so me spoštovati starejše ljudi, ljubiti bližnega,
toda danes sem prvič v svojem kratkem, mladostno neustaljenem življenju spoanala, da sovražim. Jutranje pomladansko sonce, ki nežno boža prve poganjke v krošnjah dreves je postalo pekoče c Ne slišim več petja ptic, ne
čutim tal pod nogami.,., le kako se je to lahko zgodilo?
-	Ne, to vendar ni mogoče! To ne sme biti resnica!
Le zakaj je ta tragični dogodek porušil poko j nedeljskega popoldneva? Še včeraj sem ga videla; nasmejanega,
polnega veselja in radosti. Živo se ga spominjam - njegovih kostanjevih las, ki so mu padali na čelo in vzvalovili ob hoji; njegovih oči, svetlih lučic, ki so me ob vsakem srečanju spravile v zadrego.
-	Toda, on, moj Frido, je mrtevi On je mrtev! vpije v meni kruta resničnost. Skušam se pomiriti; a čutim, da
se pogrezam. Temni se mi pred očmi, ni mi do učenja, z menoj je konec. Kunec!
Nisem poznala njega samega, toda poznala sem njegov značaj dobre in slabe lastnosti, poznala sem njegovo silhueto, ki
me je spremljala vsepovsod, On pa... Nikoli se nisva pozdravljala, ni mi naklonil prijazne besede, a njegov pogled je razodeval vse. Čeprav se nisva poznala, sem ga ljubila. Sedaj pa, ko je ugasnilo njegovo življenje, mi je
žal, da si nisva bila bliže.
Odšel je, on, ki ga nisem nikoli poznala, ostali pa so spo
mini nanj. Ne najdem več smisla nadaljnjih spopadov v vsakodnevni bitki za obstoj, a ne bom si vzela življenja. Ne,
to je nespametno, nesmiselno, kajti le jaz sem edino bitje ki bo ohranilo njegov večni skomin.
Sovražim misel na smrt, sovražim Življenje, sovražim vse, kar me obdaja, le nekaj ljubim - ljubim njegov spomin, ki
bo vedno z menoj!
PETNA
MOŽ
3 ■; v
Prišel si prvič in nisem te videla. Prišel si drugič in govorili so. Pripel si 'tretjič in zgrešila sem te ‘Prišel si četrtič nisem te zasledila
•■Ioni!
Videli smo se morda petnajstkrat. Nepomemben človek, nepomemben obraz. Prišel je dan in sedeli smo. Nepomemben človek, - nepomemben obraz.
• : 15L» V
. nf
Veliko nas je bilo.'",	.,..	-
Odprla sem oči in te videla. - . .. . -Bilo je prvič, toda bila, je usoda.
Gledala sem te. in videla, človeka' z ozadkem.
J C	i 1 rf I
.‘■Ji
o ■

7
d o
Praznili smo in .polnili mize.
Videla sem te, toda ■■ dža d je oje ^izginjalo, £ usodno ozadje, kirbi moralo ostati.
Minila je noč in ostal ši samo.ti.r4n jaz.
"	r; "v J '■
Nekje daleč, -Če-prav blizu, so. sevslišali glasovi
Mehki glasek je. jokal in zaživel ..
*-• -1'"	-!■- s G -m
v bližini deklice - žene .u matere, rR; ubogega bitja, ki si želi živeti in ljubiti.
V:.	v , . r ■rj(;, j
INGRID
CVET MI JE DAL&
POLJUBILA SEM GA, ZBEŽALA V NOČ,
OD NJEGA PROČ,
DA POZABILA BI GA
O ■:,
igM^
lil®
mm
mmw
vr’=%-j v 1 '. -v %
■■ - .4
,. •;/ ji

; mmmmi


ZAKAJ
- 2o -
Sedeč ob morju, gledam v valove modre, katerih pena mi škropi telo.
Pogled mi tava po širnem obzorju, v obrise ladij oči moje zro-
Ne vem, kako more človek postati
krut na takem čudovitem kraju, kjerkoli že,
pa naj bo sever ali jUg, bi morali živeti kakor v raju.,
Saj svet je lep, le človek ga spreminja, vsak dan rodovitno zemljo
s kupom mrličev pogrinja, ne seme, le smrt seje naokrog!
Sicer pa,
pr cveč je hudega v enem samem loncu in preveč trpljenja za nekoga, ki je sam.
Preveč razmišljanja, da bi ostala pamet trezna, preveč vsega, kar ti stre srce, da le to okameni,
da postaneš in ostaneš krut. in neusmiljen do konca svojih dni.
i.
NX' \
TRENUTEK SPOZNMNJA Živiš v svinjaku!
Vsak dan hodiš vanj za pet, šest ur in se zabavaš z gledanjem prebivalcev --to so svinje!
Ne ločiš jih,
pa čeprav so to dolgolase,
kratkolase, modro, zeleno, rjavooke živali. Vse so enake!
Brez čustev in brez srca!
IN GR ID
Hodila sem po dolgem hodniku, ki mu ni in ni hotelo'biti konec .
Zavila sem na desno: In glej!
Soba z oknom, prekritim s črnimi žametnimi zavesami, po stenah pa so bile poslikane velike solze.
Na tleh so sedeli mladi fantje in dekleta in nihče ni opazil mojega prihoda.
Nekdo je tiho zapel. Pesem je bila nerazumljiva in na obrazu se mu je videlo, da joče.
Ostali so ga prosili, naj ne bo žalosten, sicer njihov svet ne bo več svet veselja.
Ni slišal ničesar.
Pel je toliko časa, dokler ni onemogel obležal.
Vedno sem si želela,
da bi se mi sanje, vsaj nekatere, pa čeprav čelno, nekoč izpolnilf „	>
Pa se bo to zgodilo, pa še pomislila nisem.
Zbudila sem se in čez dan sem na vse to že pozabila. Zvečer sem odšla na ples.	-■
Sedla sem na najbližji stol in nehote prisluhnila * pogovoru. Fant, ki je sedel poleg- mene, je govoril dekletu:
"Vem, nekoč bom storil samomočp Ne vem, če je slišala te besede.
Vstala je in odšla.
V meni pa je venomer nekaj govprilo.
Saj to je kot v mojih sanjah, samo da zdaj ni 'temnih1 zaves in velikih sob.	1,	■’ r v<' uljo' "i
n V	V ‘	’’	'' ' :	'
Morda bo nekoč našel nekoga,
ki mu bo z ljubeznijo kazal pot v spoznanje,
da ima življenje svoj smisel.


-'-V;
r-r
- ‘ •"!
V -
MARI

j'£ č s*
M';MW -';	..
'"' v‘" - ' '
lUifm/L. / Ti M
i & - ,:•
, j '	'* . Ifj-iff:	' i i
MP
M .»h	' ■
/*'f	ww
A, -
■ ' '®V|,

P
aa!/#" ' ::	M
If.....
v**
MINLJIVA LJUBEZEN
Nekoč črevesa sem ljubila, njih rast, njih šum in listja ples, kot da me je neznana sila vabila v senco belih brez,
Pozneje fanta sem vzljubila; privlačna šila kot magnet me k njemu znova je vabila; a je odšel kar brez besed =
Seveda, Beatle sem ljubila, omamni, divji klic kitar,
A ta ljubezen je minila, odšli so s srca kot vihar.
J;
Ljubila vroče sem poletje, ljubila divje sem noči=
Ljubila sem jih, kot zdaj ljubim cvetje; ljubezni prave tukaj ni.
Zato zdaj ljubim le drevesa, ves drugi up pa je skopnel!
Kaj nesem naj s seboj v nebesa?
Le hrast nad mano bo šumel.
MARY
TUGA ZA HCDNIm KRAJOM
Ostaj zbogom, Župo, rodni kraju, Sada si mi ti najviše mi jo
Gledam staže, gledam vinograde, Ravna polja gde sam se rodijo.
Gledam šume i pastire mlade Gledam ljude spto sa pesmom rade Znoj im lije sa vreloga čela, Gledam tvoja razbacana sela.
Gledam sada mlade čobanice Nekadašnje svoje drugarice.
Što čuvasmo stada po šumama, Pašnjacima i po livadama.
Lijepi dani te djetinjske srede, Više mi se nidad vratit nece,
Jer od tebe nista le^še nema.
Na mom srcu tuga je golema.
U tebi osta sv e što mi je drago,.
To djetinjstvo mladalačko blago. Na dnu srca sa tugom ga nosim;
Župo kraju, s tobom se ponosim.
Jer znam da ču opet tebi doči Da obidjem roditelje mile,
Polja, šume, brde i livade I sve ljude što u tebi žive.
Dragomir Nestorovič
A T G M S js. I SIROM A, n I

. '= -
v .	.	g:
V močvirju sanj se izgubljajo sužnji ljudi,
v
v blatu izginjajo srca nesrečnih, od skalnatih sten se odbijajo rafali.
i
Po zemlji hodijo zveri z orožjem.
in žanjejo klasje življenj.
Glas bede se z vetrom
zaganja v bambusova stebla, lakota neslišno kriči
nesmrtno pesem smrti»
In trda je zemlja, pije vročo kri,
rdeča so polja in trave, ha njih,
med tankimi biljkami,
ležijo negibna trupla človeške vesti
f®
-te
V.'
. ; ■ mm. |
mm
w' ”... W
B. ».0:- f
s. - §


VODORAVNO:	- Vi
14- država na "v"	J
6o ogljik
7» barva za kožo pri aktu, por trs tu
15.	glasben- delo
16.	nemški filozof
17.	obrtniki
20.	redko arabsko ime
21.	eden od polov
24.	vrsta političnega stanja v neki državi
25.	LO
26.	vrsta orožja 28. vrsta pijače 34» Janez Mencinger
35» vseved
■ 36. sliko golega telesa 37- vzklik pri bikoborbi 29- jeza
33 - prebivalec Posavja 38. kdor masira 39- 21., 10., 1, črka abecede 40. aluminij
NAVPIČNO.:
1.	zvezni izvršni svet
2.	glavno mesto Italije
3<. umetnik, ki upodablja živali
4. zapeljivec, veseljak
5• teža ovitka
6. naziv ruskega vladarja
7» nacionalno gibanje pri Hrvatih
8. slovenski skladatelj (kratici)
9" vzklik začudenja
10.	arzen
11.	radij
12.	hrvaško podjetje z bencinom 13« zlato
19» vrste športa
18.	izraelsko pristanišče
23. avtomobilska oznaka za Italijo
27.	sveti spis starih Perzijcev
28.	glas pri strelu
30.	vodilni ameriški dramatik
31.	denarna enota Italije
32.	enaki črki 41. rubidij
33« spremljevalec viteza
SESTAVIL: Čipek Brane
> 'V'
Odslej boste v našem glasilu lahko spremljali novo rubriko MODNI KOTIČEK« Najbrž ga bodo najbolj vesela predvsem dekleta, čeprav želimo v rjem objaviti tudi novosti mode za fante = K sodelovanju vabimo vse, ki jih zanima to področje in bi s svojimi prispevki lahko popestrili to rubriko«

• n
\