Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 40497 ABECEDNIK V 7 > r. » > v f Jf sole na kmetiji« V TEKSTI. VLADARSKA TISKARNICAi 1850 , tPc^c^s 40497 Opomba za bravce. Z. & c, C se bere kakor stari z, Z S 1 ^ 11 11 11 11 A £ 7j i ^ 11 ■» n n S, S V č, C „ „ „ „ zh, Zh ® n n n n fb, Sh v ž, Z n „ „ „ sli, Sli. /Yff- OftPOOi^ <•' i. Male natisnje čerke. C, C. Izrekuj razločno tele čerke* e, e: me je srečalo tele leta staro 0, d: ndsi tudi ti', kakor tvoj brat nosi. 1, 1 j : ddbriga vola; dobra volja. n, nj: gonim konja in ga preganjani, s, z: zali sad raste zad za zidam, š; ž: mojškra šiva; živa žival. ♦ 4 Zlogovnica. 2 . . Zlogi z glasnikam za soglasnikani. 5 5 . 6 . Zlogi z glasnikam pred soglasnikain. 7 . 6 8 . 10 . Zlogi z glasnikam med soglasnikama 7 * 11 . Zlogi z glasnikam za soglasnikama: vi. Zlogi z glasnikam pred soglasnikama: 8 14. Besede z ojstrim (') težkim (/) udarjam: 1. Opombe. Ojstri udar (/} nad glasnikam pomeni, de se mora tisti glasnik na dolgo izreči ali zategniti; postavim: m&šnik, oblastnik, nauk, klobuk. 2. Kadar se e tesno izreče, dobi navadni ojstri udar ('); kadar ima pa znamnje (■*) nad seboj, se mora scer zategniti, pa ne tesno, ternuč široko izreči; postavim : meni de tega ne vem; — to ni meni rečeno, ampak tebi. 3. Kadar ima o ojstri udar nad seboj (6) se mora zategniti in pa tesno izreči; kadar se pa scer zategne, pa široko izreče, dobi znamnje postavim: hlapec vodi konja k vodi. d 4. Težki udar (/) nad glasnikam, pomeni, de se mora tisti glasnik naglo in krepko izreči; posta¬ vim: pretep, berlog, napuh. 15. Velike natisnje čerke: A, B, C, D, E, E, F, G, H, I, J, K, L, Lj, M, N, Nj, O, 6, P, B, »S. N. Z, Ž, T, U, V, C, 6. 16. Ank, Avš, Blaž, Breg, Dvor, Drog, En, Ev, Franc, Fric, Fant, Grek, Grad, Hči, Hlod, Hi, Hov, Hot, Iv, Irt, Job, Jud, Koš, Križ, Lah, Lesk, Ljub, Ljud, Miš, Mrak, Než, Nrav, Njih, Njiv, Ost, Os, Plavš, Post, Pest, Roj, Raj, Zrak, Zmes, Zvon, Zverž, Snop, Sluh, Živ, Skat, Žet, Znjic, Žir, Turk, Terst, Urh, Um, Verv, Volk, Vnuk, Cvet, Cvil, Crep, Čast, Cerv. % 10 17 . Če je v večzložnih besedah soglasnik med glasnikama, ga jemlji k poslednjimi! zlogu. A-dam, d-če, o-]je, u-ra, e-nak, B-va', i-ma, ja-ma, vo-da, fa-ra, bre-za, pe-na, me-ra, no-ga, nji-va, lu-na, ]ju-ba, ri-ba, dla-ka, tla-ka, ze-lje, si-Ia, cu-nja, že-na, ši-ba, šče-ne, ču-do, go-ra, ha-la, hla-če, kra-va. A-bi-ja, o-se-ba, u-i-ma, i-me-na, ve-Ie-ti, bra-m-ti, pra-vi-ti, mra-či-ti, na-re-di-ti, lo—vi'—ti, lju—bi—ti, re-za-ti, de—la—ti, tre—pa—ti j zi-da-nje, si-ja-nje, ce-Ii-na, ži-vi-na, ši-rb-ko, še-ti-na, ča- ka—ti, go-vo-ri-ti, hi-ši-na, kri-vi-ca. ia v Ce sta dva soglasnika med glasnikama, jemlji perviga k pervimu, in drugiga k drugimu zlogu. An-ton, olj-ka, ul-njak, ir-hast, jel-ša, Ver- šac, Fran-cišk, ber-Iog, pir-hi, mer-si; nar-ba, lun-bar, rob-čik, der-žaj, ter-nje, zer-no, ser-na, cur-ki, žer-jav, šker-ba, čer-ka, glad-ko } gob-ci, hram-ba, kram-pež. 19 . Neločljivi soglasniki so: br, dr, gr, kr, pr, tr, st: Ju-tro, o-dri, u-sta, ver-sta, me-sto, re-bro, je-dro, md-kra, ko-pri-va, i-gra, se-stra, dd-bra, mo-dra, vi-dra, pd-pra, ne-ve-sta, kra-lje-stvo, o-trok. 11 20 . Kakor je beseda sostavljena, se tudi razstavlja: Po-tre-ba, po-gnd-ti, po-klek-nem, po-kli-čem, po-gla-var, po-kvar-jen, o-gle-duh, za-sme-hu-jem, pre-gle-dam, pre-pla-vam, pre-glas-no, per-gldd-ko, per-i-gram, per-skd-čem, per-dr-jem, o-strd-šim, ger-do-gled, zla-to-ust; sa-mo-iik, mer-ho-jed, raz- o-de-ti, o-strd-šim, za-hva-la. 21 . Treba je tudi vediti, kaj pike, in druge znamnja med besedami pomenijo: Vejica (,) ali prenehljej ti pokdže, de 6ndi v branji nekoliko prenehaj. Nadpičje (;) ali ddlji prenehljej te opominja, de 6ndi bolj postoj. Dvapičje (:) ali nastopljej kdže, de nastopi govorjenje kteriga dnigiga, ali kak perstavik; torej še bolj postoj. Pika (.) ali končaj kdže, de je odstavik govorje¬ nja končdn, in de se smeš popolnama oddahniti. Klicdj (!) pomeni klicdnje, ogovor, čudenje i t. d.; torej povzdigni glds. Vprašaj (?) razodeva vprašanje. Pomišljej (—) hoče, de posebno pomisli, kar se je reklo. Oklepaj () oklepa besede, ktere med to govorje¬ nje ravno ne gredo, z bolj tihim gldsam jih tedej beri. 12 Ušes ca („) obsegajo besede od koga drugiga vzete. Vezaj veže razdeljeno besedo. 22 Arabske in Rimske številke: 1234 56 7 8 9 10 11 12 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII i. t. d. 50 100 500 1000 L C D M 23 . Kratke berila za vajanje v branji. Od Boga. 1. En Bog je. Svet, in kar je in živi na svetu, je Bog iz nič stvaril. Človek je več, kakor kar se še vidi na svetu. Tudi ti, moj otrok! si človek. Tudi tebe je Bog stvaril. Kar koli si, si le od Boga. Kar koli imaš, imaš le od Boga Bog da, de živiš. Bog ti da dušo in telo. Bog ti da oko, z kterim vidiš; uho, z kterim slišiš; jezik, z kterim govoriš; Bog stori, de misliš, in hočeš, kar je prav, dobro in lepo- v Lej, moj otrok! ves si od Boga. Ce si otrok ti, kteri Boga ljubi, in ga prav rad vboga, te Bog rad ima, in si njegov otrok. 13 2 . Moj otrok! Bog premore, kar hoče, in stori tudi, kar hoče. Ne le samo ti si od Boga, tudi kar živi, in je okoli tebe, to je od Boga. Kar koli tvoj e oko vidi, je od Boga. Bog stori, de solnce tako lepo in gorko sije. Bog stori, de se luna tako lepo sveti. Ni je zvezde, kteri bi Bog, svitlobe ne dajal. Bog pokriva goro z germovjem in drevesi, in naredi polje in hosto tako lepo in zeleno. Noben človek ne naredi hriba in doline, polja in boste, dneva in noči. Svet tako velik, širok in lep, kakor je, je le zgolj samo božje delo. Bog je gospodar sveta. Kar on hoče, to je. On le reče, in že je. Solnce iz-haja, ker Bog hoče. Luna plava deleč v zraku, ker Bog hoče. Veter vleče, se bliska, gromi, dež gre, kadar Bog hoče. Bog hoče, in led se staja, drevo cvete, žito in sadje zori. Bog hoče, in listje zrumeni in spada; merzi, zmerzuje; v potoku je led; sneg pokrije zemljo. Bog da, de človek živi. Kadar Bog hoče, se loči duša od telesa; čldvek umerje, truplo pride v grob. Ce Bog hdče, sveta ni več. Misli pogosto v Boga, moj otrok! in moli ga. Od njega je, kar je. 3. Moj otrok! nič ni, kar bi Bog ne vedil. Bog, kteri je tvoje oko stvaril, vidi tudi. Bog, kteri ti je uho dal, sliši tudi. Kar koli delaš, vidi Bog. Kar koli govoriš, sliši Bog. Ni ga kraja, kjer bi te Bog ne vidil in ne slišal. Bog tudi ve, kar misliš in hočeš; v serce ti vidi. Bog te vidi po noči tako, kakor po dnevi, Bog te vidi če si dober in pobožen, in tudi ve, če si poreden in hudoben, O misli pogosto; Po- 14 božen hočem biti, zmirej dober, ih nikoli ne huddben; zakaj Bog me vidi, in je per meni, desiravnoga jest ne vidim. Bog vidi te, Var’ greha se. 4. Moj otrok! Bog je brez kdnca dobrotljiv, in te ljubi. Karkoli je lepiga in dobriga, je od Boga. Kar že imaš, in kar še potrebuješ, pride od Boga. Kraj, v kterim prebivaš, in obleko, ktero imaš, ti da Bog. Kruh, ki ga tolikanj rad ješ, in mleko, ki je tolikanj sladko, ti daje Bog. Tudi spanje, ki ti po noči tako dobro de, ti Bog pošilja. Kako dober ti je Bog ! pa ne le za te skerbi Bog, ampak tudi za druge, ki so z teboj na svetu, in za vse, kar je okoli tebe. On živi červa v prahu, ribo v potoku; in kar leta pod nebam, on redi. Tako dčbro hoče Bog. O hvali ga z sercam in ustmi! Misli veliko krat: Kako dober je Bog! Bodi tudi ti dober, kolikor mo¬ reš, z vsakim, kteri z teboj živi. Moj otrok! Bog je brez konca svet. Kar koli je dobriga, ima Bog na sebi; v njem ni nič, kar je luidiga. Bog hoče, ljubi in stori le, kar je prav in dobro. Kar Bog noče, je hudo, je greh. Bog sovraži greh; on hoče, de bodi tudi ti dober in pobožen, ne pa hudoben. Stori rad, moj otrok! kar Bog hoče; le kar Bog hoče, to je dobro. Kar Bog noče, ne smeš nikdar storiti; ker to je huddbno. Bog ljubi otroka, kteri je dober, pobožen in priden. Otroku, kteri je dober in pobožen, da Bog srečo, in de se mu tukej in tam dobro godi. Otroka, kteri ni dober, ali je celo 15 poreden in hudoben, Bog štrafuje, in ne godi se mu ddbro. Bodi zmirej pobožen in dober, in varovaj se greha, ker je Bog ves dober, in nič na sebi nima, kar je hudiga; po tem bo tvoja duša bčžja podoba. Sola. Moj otrok! ti hodiš zdej v šolo. Tukej si že veliko od Boga slišal. Veš, kako dober je Bog, in kaj hoče od tebe. Ze otrok se učiš v šoli, kar je prav in lepo. Ali rad hodiš v šolo ? O res, prav rad! Veš, kaj moraš storiti, če hočeš, biti prav dober? Poslušaj, ti bom povedal, kako Kori dela. Kori pred šolo. Kolikorkrat je šolski dan, se Kori veseli. Zgo- dej vstane, in misli v Boga; hitro se obleče, in lepo umije. Rad stori, kar se mu reče; zahvali za vse, kar se mu da. Reko mu: Kori! pojdi, čas je. Precej vzame svčje bukve, in česar še potrebuje, in gre tiho svojo pot. Kori v šoli. Ne pride v šolo ne prezgddej ne prepozno. Stopi v šolo, pozdravi ukenika, in gre, kamor mu je bilo rečeno. Tiho sedi na klopi, posluša, kar se mu pove in 'pokaže. Se ne ozira, misli v to, kar sliši, in ne šepta. Ve, kar ga vprašajo. Kdor ga le vidi, ima veselje nad njim, ker se pridno uči. 16 Kori po šoli. Kadar šola mine, gre Kori precej in tiho domu. Ne teka, ne razsaja, se ne terga. Rad ostane doma, in tudi misli v to, kar so mu v šoli pravili; len noče biti, tudi doma se uči, ker ve, de po tem več zna. Lej, moj otrok! tako se obnaša Kori. Je pobožen in dober; Bog ga ljubi, in je z njim. Kdor ga pozna, ga ima rad. Oe hočeš tudi ti pobožen in dober biti, kakor Kori, posnemaj ga, Sim majhen, mlad, prav mal’ premorem , Živet lepo pa že zamorem. Poredni Frice. Frice ni tak, kot Kori. Rad spi, in ne hodi rad v šolo, raji drugej zastaja, če more. Je len, se le uči, kadar mora, in ne dela nikoli z veseljem in pridno. Ni rad doma, in le igrače ljubi. Vpije in razsaja, de se deleč sliši. Kar se mu reče, noče storiti. O, to ni prav! Kaj še le bo iz njega, če tak ostane ? Ne godi se mu dobro. Kdor je len, in se nič ne uči, ostane neumen. Kdor ne vboga, je hudoben. Otroka, kteri jelen in hudoben ne ljubi Bog. Oe hočeš, moje dete! de te Bog ljubi, ne bodi len in huddben, kakor Frice. Pobožni Pavl. Pavl večkrat misli v to, kar se mu od Boga pove. Moliti se že uči. Kadar se zjutrej zbudi, reče: Moj Bog! zahvalim te za spanje, z kterim si me 17 pokrepčal! Kako sim vesel de še živim! Ti si do¬ brotljiv, ti skerbiš za svojiga otroka. Daj, o Bog! de bom tudi dans prav dober in pobožen. Pavl rad hodi na polje. Tii vidi rože, travo, žito, drevje z sadjem, in kar je tii. Sliši kako lepo ptič poje. Se veseli; si misli: O Bog! kako lep je svet! on je tvoje delo. Kadar Pavl k jedi gre, si misli: Bog mi pošilja jed in pijačo. Zahvali se za vse, kar se mu da. Kadar se noč stori, zahvali Boga za dan, in za to, kar mu je dal, in reče: O Bog! bodi in ostani tudi po noči per meni, in varovaj svojiga otroka! Ker Pavl tolikrat in tako rad v Boga misli je tedej pobožen in dober; le to stori, kar Bog hoče, in nič mu ni na svetu tako ljubo, kakor Bog. Boga kdor ima v mislih, pred očmi, Ga z sercam, z ustmi, z djanjem prav časti. 24 . Od ljubih staršev. Ljub moj otrok! nar več dobriga ti Bog da po tvojih starših. Veliko tavžent ljudi je scer na svetu, pa nobeden zmed njih ti ne daje toliko dobriga, kakor tvoj oče in tvoja mati. Oni ti dajo vsak dan jed in pijačo. Dajo ti obleko in vse, česar potrebuješ. Noč in dan skerbe za te. Velik scer še nisi, pa nekdej si bil še manjši. Nisi še mogel govoriti, ne iti, še stati ne, le jokati si mogel. Umreti bi, bil mogel takrat, ko bi ti starši ne bili dajali jesti in piti. Noč in dan 18 so skerbeli za te, v naročji so te nosili. O, to jim je veliko pokoja, in veliko časa vzelo! Pa ljubi Bog je tako naredil, de te starši preserčno ljubijo, in za le radi vse store, de boš le lepo zrejen in priden čldvek. Tudi ti, moj otrok! moraš svoje starše prav za ljubo imeti, jim hvaležen in pokoren biti, in vsak dan za nje moliti. Poslušaj, kaj Bog sam govori : Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel, in de se ti bo dobro godilo na zemlji. Povesti. i. Peter je prav dober mladenčik; on vboga svoje starše ne le na vsako besedo, ampak celo na pomigljej. Kar koli jih veseli, rad stori; nikoli jih ne ždli in ne jezi; zato ga starši preserčno ljubijo, in mu tudi marsktero veselje store. Peter pa tudi spozna njih ljubezen, in zahvali za vse, kar dobi. O, kako dobri, pravi večkrat, so mi vender moji starši! nič druziga nočejo od mene, kakor, kar je prav, in prepovedujejo le to, kar je pred Bogam napak in meni škodljivo. Pokoren jim hočem biti, z tem hva¬ ležnost skazovati, in jim zmirej veselje delati. Ako ti je ljubo, od staršev ljubljen biti, Pokoren bodi njim, se vari jih jeziti. 2 . Marjetica je bila hudobna deklica. Vbogati celo nič ni hotla, in mati so ji mogli večkrat reči, preden je počasi šla; kislo se je deržala, pa še go- 19 dernjala jo, in delo je le na pol opravila, ali pa velikrat še brez tepenja ne. Ali so pač mati imeli veselje nad tem otrokam ? Kdor kol’ pokorš’ne ne skazuje, Ga Bog in človek zaničuje. Ljubi svojiga bližnjica. Vsak človek, kterimu moreš pomagati, ali kaj dobriga storiti, je tvoj bliženj: naj že bo, kdor koli hoče, dosti de je človek, kakor tu Bog hoče, da vse ljudi ljubimo, ker vsak je otrok božji in podoba božja. Torej vsaciga človeka ljubi, kakor sebe, zavolj Bogd. Kar nočeš, de kdo teb’ stori. Tud bližnjimu ne stori ti. Povest. Slab starček je na poti padel, in ni mogel vstati. Ne deleč od tam sta hodila dva fantiča, in zaslišita starčka na pomoč klicati. „0, pomagajta mi vender, dobra otroka!" je mož vpil. Precej sta pertekla, in v serce se jima je smilil starček. Eden poklekne, de se je starček mogel nanj operati, in eden mu po¬ maga nakviško. Po tem ga peljeta do bližnje hiše, de je slabi mož živeža dobil. „Bog vama poverni, dobra otroka!" je rekel stdrček. Pomislite, to vzame Bog tako, Kakor de bi storjeno njemu blo! 20 25. Male in velike pisnje čerke. a, d, c/, e, e, ^ de zj/Jz zn m. trdčpz drozge pa čcz/po;pedt /za dozčem /zo~ mopedi, e/e de/zodo/čpo. č/edpe, m /zeve a derčno čzčdod/o dapzma očeta. d/oc/er ne dram dzzz/zpa, do dz daddo, Ata pe e/etečen dzzc/pa, zn dren cedo. Dajaj lep zgled. ± čAamued de c/ečzd adi /antzc, p e dzd oc/ dvp.id d tarčen nedzdzma c/a- donna čAded^a c/a n. č/caz/pe/zen npem odta// nede/pe mnpe d//o n do/pi didi fier adapi dtreči. Sde/cpe imed c/va firao dnc/odna d in o ra. /damned de pima m c/ad za/ie^ah/ on pe did do- p,adpec in/iedo'ren. //ooddorpe/in- dpaddtapc todido tnc/ifiodo&npi m modreci. /de c/odro de pe v/cddo nac/ pem, zatepe /c/^-nd^en, d$op pa pe odreče*d m mn c/oc/edid veddo m/dodt adi p nac/o. VSc/o-n c/odro rac/fiovdoo/ dton, /Zbp/ec/ c/epe dp, tapran dim. Bodi rairovit. 3. //Zame/, c dzcpen din, pe didpo- ddenenpadhrčid d/oce dnpepa očeta /e paded tf/di ^/ac^e dopa rac/i imedi, derpe did tado nmen in dopadpec. 23 en % nseme ta/c c/c/er //c?eatan, sen /ra^a 5/en/a,ye /e/ /danec/a/eose/nc c///er; ta yea rye,ma. (//a sta se^a- /e/a, /a/ar Znata, eniya serca en era/ m esc/ sta /e/e; ec/en c/rayeyay