Stev. 353 m\u platna v iiMM RMi croti «1 Hfli>
r Trstu, v soboto 29. oktobra 1921
Posamezna Številka 20 stetink letnik XLVk
Izhaja — izvzemSi ponedeljek — vsak zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. frančSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo nred-rištvu. — Nefrankirana pisma se m sprejemajo, rokopis se ne vračajo. — sdajatd/ in odgovora! urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cen let® L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rafuiajo širokosti ene kolone <72 m*nu — O »lasi tr^ovic/ in obrtnikov m nt po 10 stob osmrtnice, zahvale, poslanice In v*Mla po L 1.—, oglasi ds ia. ai t zjvjI^V mm po L 1 — Mali oglasi po 2) stat bessia, naj nanj pa L 2. — Oglas j na/očni^a In reklamacije seooSillii^ izdiućaa uoravi EJinr>it!. v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20, L naasrr^jc. — Tcieou uredništva in uprave 11-57.
— v grob noiemo!
bi sodelovali kakor občinstvo — v gledališču! Grazie tante — spoštovana «Na-
zione»!	. , . ^
Potem pa prihaja z nazorom, ki utegne silno učinkovati na kako šuvenistično raz-paljeno glavo, ki mu pa noben misleč človek ne more pritrditi. Po njenem naj bi se deželna uprava uredila le z ozirom na varnost države, ne pa z ozirom na potrebe in faktično stanje dežele. Slovanom pa da je malo mari za interese Italije! S tem hoče «Nazione» potisniti vprašanje na drugi tir. Navadna grda igra je to. Kadar so v zadregi, kako bi odklanjali tudi najpravic-nejše zahteve slovanskega prebivalstva, vlačijo vmes svojo pretvezno skrb za varnost države. Slovanom da ni nič na interesu države, so torej nje nasprotniki! Ali, to ni nikak argument; to je le drzno podtikanje. Mi pa smemo vprašati, man so vsi tisti Italijani, ki najodločneje odklanjajo avtonomijo, kakor jo hoče vlada določili za te pokrajine: mari so vsi ti Ita-
«Nazione» je nedavno «dokazovala», da je zahteva istrskih Slovanov po primernem zastopstvu v bodočem deželnem odboru popolnoma neopravičena. Istra da je po dveh tretjinah italijanska, da se je po prevratu ne more več smatrati kot dvojezično deželo in da dosledno temu ne more biti več govora o kaki mešani upravi. Vse te «razloge», ki jih je list poslal v boj v podkrepljenje svojega stališča, nam jasno potrjuje odgovor, ki nam ga daje «Nazione». Skuša se braniti kakor se pač skuša braniti človek, ki so ga pritisnili ob zid. Ne vzpodbija več naših konkretnih ugotovitev, marveč se «Nazio-ne» umika za barikado splošnih trditev inf raz, ki so sicer v prilog nje stališču, ki pa nimajo prav nobene veljave za druge ljudi. Ponavlja enostavno, da se prej-sne razmere, kakor se odražajo v uspehi! ljudskega štetja, za italijansko stran odpravljene in da so uspehi zadnjih volitev verna slika položaja.
Vendar se sedaj «Nazivne» umika. Ne upa si več tajiti nasilstev za časa volitev. Skuša pa rešiti svoj položaj s trditvijo, da so bili to le osamljeni lokalni dogodki, brezpomembni za skupni uspeh volitev. Da pa «Nazione > sama občuti šibkost te svoje trditve, priča dejstvo, da niti z besedico ne reagira na našo trditev, da so tudi druge italijanske stranke — socijalisti in republikam — vložile take, s kon-V ~tnimi navedbami podprte proteste, kjer - '-.:kor mi — ne priznavajo veljavnosti i h ,-oIitev in zahtevajo, naj se volitve v Istri razveljavijo!
«Nazione» se umika nadalje, ko trdi, da ni nikdar tajila, da v Istri živi tudi slovansko prebivalstvo. Kako pa je mogla poprej trditi, da istrska pokrajina ni več dvojezična in da ne more biti več govora o mešani upravi?! «Nazione» se umika, češ da ne odklanja slovanskega zastopstva v no-vsra deželnem odboru. Potem pa meša in se zvija proti temu, da bi se iz tega njenega pripoznanja tudi izvajale logične posledice. Ni nasprotna sodelovanju Slovanov na upravi, noče pa. da bi Slovani upravo
nekako poplavili. Izključuje «i\ condomi-	_
nio d im altra nazionalita*. «Nazione» tol- nižamo! Najodločneje zahtevamo primerno rpači to svoje megleno stališče tako-le: j zastopstvo na deželni upravi m pravico za sodelovanje Slovanov ne sme dobiti toli- naše zastopnike da bodo mogli interese kesa razmaha, da bi ^paraliziralo in sabo- našega naroda v Istri zastopati kot povsem to, kar hočejo storiti ItaKjani!» (enakopraven sestaven del deželne upra-
-r-^U? list naj le vzame hitro patent na 've. Ce pa hočejo gospoda po vsej sili ime-
tolmačenje poima sodelovanja! ti boj, pa naj ga bodo imeli! Svoje pravice
Iznaidha je to, ki nima prednice. Slovani; do življenja in svoje narodne dostojan-
nai bi omejevali svoje sodelovanje na to,1 stvenosti zavedajoč se narod se ne pusca ,	« - <?__i-	__l.-ar trn nntisniti v narodni i
Romunski poslanik je namestniku ministrskega predsednika izročil poslednje obvestilo romunske vlade, ki izjavlja, da j'e popolnoma solidarna z odredbami jugosl. vlade in da je na ponedeljkovi seji ministrskega sveta romunska vlada podala pooblastilo generalu Avarescu, da izvede mobilizacijo vse pehote in kavalerije.
Ultimat Ogrski izročen
BELGRAD, 27. Ultimat male entente je bil danes izročen Ogrski. Ultimat se ne dotika beneškega sporazuma glede Zapadne Ogrske, ker ta pogodba ne tangira sedanjega problema.
Mala ententa obvladuje situacijo
BELGRAD, 27. Z ozirom na sedanjo diplom atično situacijo je prejel dopisnik »SI. N.« sledečo informacijo: Jugoslovenska vlada si je na jasnem o načinu, kako naj nastopa mala ententa v nadaljnem razvoju ogrskega problema. Predvsem je popoln sporazum s Prago in Bukarešto. Dosedanje postopanje male entente je dvignilo njen ugled med zavezniki. Na drugi strani velika ententa sedaj uvideva, da so bile zelo upra-
ln-
lijani tudi nasprotniki Italije?! Saj nagla- vičene prejšnje opozoritve male entente o šaio, da odklanjajo tako avtonomijo ravno I političnih dogodkih na Ogrskem. Mala zato, ker so dobri Italijani in * ^r ljubijo entente se hoče za vedno zavarovati takih Italijo. Kak nesmisel je to, če se označa diplomatičnih zapletljajev v lastnem za sovražnike države tiste, ki zahtevajo dobro, smotreno in pošteno uredbo deželne uprave, ob kateri bo moglo zadovoljno živeti vse prebivalstvo!! In vsakdo poreče, da je v največjo varnost za državo, če ima ravno na svojih mejah zadovoljno prebivalstvo! Argument torej, s katerim prihaja «Nazione», utegne biti v skladu z nje pretiranim nacionalizmom, z željo, da bi se slovansko prebivalstvo v deželi raznaro-dovalo in narodno in politično nulificiralo, ni pa v skladu ne z interesom dežele, ne z onim države. Je lahko kdo najhujši nasprotnik režima in njegovih metod, a vendar najboljši patrijot. Tako naziranje je last vsega svobodoljubnega in demokratičnega sveta, pri «Nazione» pa se sami izključujejo iz te gotovo častne skupnosti Ne, ne, do take vloge statistov, ki nam jo milostno dovoljuje «Nazione», do takega «sodelovanjaob katerem bi morali naši zastopniki le molče asistirati, ko nam drugi kopljejo grob — se mi ne po-
da'bodo asistirali; toda pritrditi ali vsaj kar tako potisniti v narodni in politični
£rob. In to je ravno, kar bi «Nazione»
hotela!
molčati morajo k vsemu, kar bodo ukrepali in sklepali njih nasprotniki! Naši naj
Jugoslavija
Na seji je g. Marko Trifkovič obvestil ministrski svet, da je romunska vlada so-
Akcija malega sporazuma proti Ogrski, glasna z Jugosloveni in da se strinja v vseh Ultimat. — Karla internirajo mogoče na j prepih Jugoslavije, da je pripravljena in
»I-lt!	T"__*	TnifnelamiA	.	t » f__ J _____A<Crr1#a no
VC!
Malti. — Transport čez Jugoslavijo
BELGRAD, 27. Ministrski svet je imel . _ jroj skoraj celi dan nepretrgoma odločilne seje, na katerih je razpravljal o trenot-nem zunanjepolitičnem položaju in o vsebini ultimata malega sporazuma Ogrski. Najprej so bila prečitana došla poročila jugoslovenskih poslanikov iz raznih držav glede Ksj-lovih avantur. Jugoslovenski poslanik iz Bukarešte javlja, da je stališče romunske vlade enako stališču Jugoslavije. Samo romunska vlada misli, da je treba poprej počakati na mandat velike entente proti Ogrski. Jugoslovenski poslanik v Pia<;i g. dr. Vošnjak javlja, da je čehoslovaška vlada solidarna v nadaljnem posto-frm-i proti Ogrski z Jugoslavijo v smislu
s^ra: uma.
dopoldanska seja je trajala od V dop. do 2. pop. Po ugodnih poročilih je set generalnega štaba vojvoda Bojovič podal obzirno poročilo o vojaških pripravah in o *■■;•'inu generalnega štaba v slučaju, da ne bi uspela diplomatična akcija malega spo-iažurna proti Ogrski. Mali sporazum je poveril eUplomatično akcijo v izvršitev Jugoslaviji. Vojvoda Bojovič je ministrskemu svetu obširno poročal o kontingentu vojske, pripravljene proti ogrski meji, o njeni razvrstitvi in koncentraciji. Jugoslovenska vejska je pripravljena za vse slučaje. Tre-noini položaj zahteva, da vlada nadaljuje z vojaškimi pripravami. Namestnik ministrskega predsednika g. Marko Trifkovič je na to prečital vsebino poslednje note velike entente Ogrski. Velika ententa je sklenila, da se Kari in njegova družina internira na otoku Malti v Sredozemskem morju. O tej internaciji se je v ministrskem svetu razvila živahna debata. Za slučaj, da se Karel prežene na otok Malto, je bila jugoslovenska vlada opozorjena od velih entente, da Karla in Cito transportirajo čez jugoslovensko ozemlje in „da bo potrebno ukreniti varnostne odredbe za transport. Prevladovala je tendenca, da se Kari in člani njegove rodbine internirajo na kakem ameriškem otoku, da je popolnoma odstranjena vsaka nevarnost in onemogočen vsak vpliv Habsburžanov na Ogrsko.
Dalje je ministrski svet na popoldanski ;e;i razpravljal o glavnih točkah ultimata Ogrski. Razpravljale so se točke o odstranitvi Habsburžanov iz Ogrske, o garancijah in o odškodnini. Ker se je debata zelo razpredla in je bila mestoma zelo živahna, je bila seja ministrskega sveta ob dveh prekinjena in se je ob 5. pop. nadaljevala.
gotova v slučaju, da se s strani Ogrske ne ugodi ultimatu malega sporazuma, pristopiti k vojaški intervenciji in izvršiti vse-vojaške korake. Popoldanska seja je v glavnem redigirala vsebino ultimata. Kakor je izvedel dopisnik »Slovenskega Naroda«, je vsebina ultimata sledeča:
1.	Odstranitev Karla Habsburškega in njegova internacija na kakem otoku. (Jugoslovenska vlada je za kak ameriški otok).
2.	Ogrska vlada mora najkategoričneje izjaviti, da Karel nima nikake pravice več do ogrskega prestola in da je od sedaj naprej za vselej ukinjena pravica pretenden-stva kakega člana habsburške vlade na ogrski prestol ali na katerikoli prestol.
3.	V slučaju, da Ogrska teh pogojev ne sprejme v določenem roku, zasede mali sporazum z vojsko vso Ogrsko. Okupacija Ogrske traja dotlej, dokler Ogrska ne sprejme teh pogojev.
4.	Popolno razoroženje Ogrske pod strogo kontrolo malega sporazuma.
5.	Ogrska mora priznati pravico, da ima mali sporazum od nje zahtevati odškodnino, povzročeno vsled Karlove avanture.
6.	Brezpogojna izpolnitev trianonske pogodbe.
7.	Izgon iz Ogrske vseh jugoslovenskih državljanov, ki so podpirali Karlovo akcijo in zanj delati na Ogrskem propagando.
8.	Kaznovanje vseh povzročiteljev Karlove avanture in njegovih svetovalcev.
Vlada je te pogoje redigirala v obliki ultimativne note z zelo kratkim rokom. Vsebina note je bila takoj sporočena kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku Pošiču, dalje v Prago in Bukarešto. To v informitivne svrhe.
Glede Avstrije in Ogrske v vprašanju Zapadne Ogrske stoji jugoslovenska vlada na stališču, da to vprašanje ni v nikaki zvezi s sedanjim aktuelnim ogrskim problemom. Popoldanski seji je prisostvoval tudi še dalje načelnik generalnega štaba vojvoda Bojovič.
Ob pol 6 zvečer je sprejel namestnik ministrskega predsednika g. Marko Trifkovič romunskega poslanika na belgrajskem dvoru Emandija. V tem trenotku je pred vladno palačo prispela po končanem shodu jugoslovenska akademska mladina, manifestirajoč za malo entento in vzklikajoč: »Proč s Karlom!« »Proč z Ogrsko!« Akademska omladina je romunskemu poslaniku priredila viharne in iskrene ovacije.
teresu.
Vrhovni poveljnik vojske male entente BELGRAD, 27. Povodom poročila načelnika generalnega štaba vojvode Bojovi-ča je ministrski svet razpravljal tudi o imenovanju vrhovnega poveljnika celokupne vojske male entente. Ime poveljnika je še tajno. Najbrž bo vrhovni poveljnik eden jugoslovenskih generalov ali pa romunski general Avarescu.
Vojaške priprave ▼ Jugoslaviji se nadaljujejo
BELGRAD, 27. Vojaške priprave Jugoslavije niso v nobenem oziru ustavljene, ampak se v polni meri nadaljujejo. V Bel-gradu samem je opažati mnogobrojne vojaške avtomobile, ki vozijo vojaški tovor. Na neki postaji je morala železniška uprava iztovoriti 50 vagonov sliv, da je zamogla dati vojaškim četam zadostne vozove za transport na razpolago.	< -
Seja narodne skupščine
BELGRAD, 27. Ministrski svet je sklenil na včerajšnji seji, da se plenarna seja narodne skupščine skliče za soboto 29. t. m. ob 10. dopoldne. Namestnik ministrskega predsednika g. Marko Trifkovič bo odgovarjal na interpelacije o dogodkih na Ogrskem in bo pri tej priliki podal poročilo o zunanje-političnem položaju. Za Karlom prihaja drug Habsburgovec
na Ogrsko BELGRAD, 27. Presbiro poroča iz Pariza: »Daily Mail« javlja iz Budimpešte, da je došel tjakaj nadvojvoda Albrecht, ki je oženjen s Horthyjevo hčerko in ki je pretendent na ogrski prestol. Mnogi trdijo, da so pristaši nadvojvoda Albrechta dobro manevrirali, ker so pregovorili Karla, naj sedaj poizkusi restavracijo, da bi se čim bolj diskvalificiral za vedno in tako zagotovil uspeh nadvojvode Albrechta. Najetje jugoslovenskega državnega posojila v Londona BELGRAD, 27. Finančni krogi so prejeli iz Londona obvestilo, da je finančni minister g. dr. Kumanudi te dni z uspehom zaključil pogajanja za jugoslovensko državno posojilo. Posojilo bo znašalo 500 mi-ljonov dinarjev v zlatu.
{ehoslovaSka
Čehoslovaška poslanci zahtevajo zasedbo Ogrske
PRAGA, 28. Ob priliki razprave o izjavah ministrskega predsednika Beneša glede dogodkov na Ogrskem so vsi češki poslanci, zlasti pa slovaški zahtevali, naj se vodi nasproti Ogrski kar najbolj energična politika. V imenu slovaških avtonomistič-nih klerikalcev je imel načelnik stranke Hlinka govor, v katerem je izrazil vladi popolno zaupanje ter izjavil, da se vzpostavitev habsburške vladavine, ki ogroža predvsem osvobojeno Slovaško, na noben način ne more smatrati za notranjo zadevo ogrske države. Poslanec Hodža, ki je govoril za slovaške agrarce, je izjavil, da jc na zavlačevanje ogrske vlade samo en odgovor na mestu, t. j. zasedba Ogrske po četah malega sporazuma. Socialist Bechy-ne je rekel, da bo, ako bi velike vlasti ne Jbile v stanu prisiliti Ogre k izpolnitvi mirovnih pogodb, prevzela in izvršila to nalogo Ćehoslovaška s svojimi najbližnjimi zavezniki. Nemški meščanski poslanci so protestirali proti mobilizaciji ter vpili »proč z vojno!« Tedaj je prišlo med njimi in nemškimi socialnimi demokrati do nasilnega incidenta. Nemški socialni demokrati so sicer tudi glasovali proti vladi, sicer pa so izjavili, da so trdno pripravljeni storiti vse proti Habsburžanom.
Čehoslovaski tisk ugotavlja, da izraža Bencšev govor voljo vsega naroda, voljo, da se, če je treba tudi z najbolj energičnimi sredstvi, zagotovita v srednji Evropi mir in red.
Aretacije Madžarov v Bratislavi
PRAGA, 28. V Bratislavi so bili aretirani mnogi Madžari. Pri hišnih preiskavah v njihovih stanovanjih se je namreč našlo mnogo listin, ki dokazujejo, da so bile te osebe v stikih z madžarskimi iredenustič-nimi organizacijami.
pa-
ki
Severno od Salgotarjana je ogrska trula prekoračila čehoslovaško mejo.
Čehoslovaška je za mobilizacijo dovolj finararirana
PRAGA, 28. Minister financ Novak je izjavil v bančnem uradu finančnega ministrstva, da je Čehoslovaška v finančnem pogledu položaju popolnoma kos in da ne bo povzročila mobilizacija nikake inflacije novih bankovcev. Novih bankovcev ne bo republika v nobenem primeru tiskala.
Med Italijo in malim sporazumom ni nesoglasja!
PRAGA, 28. Listi objavljajo obvestilo uradnega dopisnega urada, s katerim se zanikujejo vesti o domnevnem nesoglasju med Italijo in malim sporazumom glede habsburškega vprašanja. Isto obvestilo naglaša, da je Italija ponovno dokazala, da misli v tem vprašanju odločno nastopati dogovorno z malim sporazumom.
Ogrska
Povzročitelji Karlovega puča
Poslanca Benitzky in Szmrecsany, sta obtožena kot povzročitelja prevratnega poizkusa, sta se budimpeštanski policiji prostovoljno javila in sta že v policijskem zaporu.
Rusija
Lenin o spremembi gospodarske politike sovjetske vlade
MOSKVA, 26. Na shodu organizacij za politično vzgojo, ki se je pred kratkim vršil v Moskvi, je imel Lenin velik govor o novi gospodarski politiki sovjetske Rusije. Vi ne boste mogli ni razumeti, je rekel Lenin zborovalcem — kako oster preobrat se je izvršil v sovjetski vladi in v komunistični strankL Naša prejšnja politika je predpostavljala, da se bo prehod k staremu ruskemu gospodarstvu, t. j. k državni proizvodnji in razdelitvi izdelkov na komunistični podlagi izvršil naenkrat. Začetkom 1. 1918. smo računali, da bo miren razvoj mogoč. Motili smo se. Takrat smo imeli pred seboj nevarnost vojne in res je obenem s čehoslovaško vstajo izbruhnila tudi državljanska vojna, ki je trajala do konca L 1920. Pod vplivom te okoliščine in še drugih smo napravili pogre-šek, da smo se odločili za takojšnji prehod v komunistično proizvodnjo in razdeljevanje blaga. Ta poskus nas je prepričal o dvomljivi vrednosti takega prehoda, ki ie sicer bil tudi v nasprotju z vsem, kar smo prej pisali o prehodu od kapitalizma k socijalizmu. Vsled tega smo se odločili za strategični umik, da bi ne bili popolnoma premagani. To je bilo neizogibno. Na gospodarski fronti smo doživeli spomladi 1. 1921. resen poraz. Pokazalo se je, da je zgradba našega gospodarstva postavljena na mehka tla. Naše gospodarstvo ni nikakor spodbujalo proizvajalnih moči, dasi je bila v tem glavna naloga, ki smo jo imeli pred očmi. Enaka razdelitev potrebščin se je izkazala kot vzrok globoke gospodarske in politične krize. S tem, da smo mesto razdeljevanja potrebščin uvedli davek v naravi, smo se v izdatni meri povrnili k svobodni trgovini in h kapitalizmu. V kakšnem obsegu, tega še ne moremo vedeti. Koncesije in dajanje v zakup pomenijo tudi obnovitev kapitalizma.
Odločilno vprašanje pa je, komu bo nov položaj na korist, s kom bo šel kmetski stan, s proletariatom ali s kapitalizmom, kdo bo hitrejši, ali se bo kapitalizmu posrečilo, da se hitreje organizira in da vzame proletarijatu oblast, ali pa bo proletarijat dovolj sposoben in bo držal kapitalizem na uzdi naslanjaje se na kmetski stan. Od uspeha te borbe bo odvisen naš položaj. Največje težkoče v tej nalogi so sledeče: Moramo vzbuditi v kmetu osebno zanimanje za gospodarsko življenje, kar pa je zelo težko; dalje moramo pridobiti vsakega specialista za to, da se bo zanimal za razvoj in razmah proizvodnje. Do danes se nam to ni posrečilo. Šele danes priznavamo, da se morajo vse panoge gospodarskega življenja razvijati na podlagi osebnih interesov. Z ozirom na število naših shodov smo v tem pogledu gotovo prekosili vse države na svetu. Držimo shode, toda vla-države na svetu. Držimo shode, toda gospodarimo brez omahovanja, gospodarimo odločneje kakor kapitalist, drugače ga ne bomo premagali. Pri delu ni treba preveč govo riti! Zavedajmo se, da se ves svet hitreje razvija kot mi in da je ves ta svet proti nam sovražno razpoložen. V najkrajšem času se mora odločiti, ali smo sposobni delati zase, drugače je republika izgubljena. Gospodarite vsi! Pri nas bodo gospodariti tudi inozemski kapitalisti, ki bodo imeli od vas velike dobičke. Toda vi se boste od njih naučili gospodariti in se le tedaj, ko se naučite to, boste mogli ustanoviti pravo sovjetsko republiko!
Treba je imeti pred cčmi, da mora država tako gospodariti, da bodo zadovoljene potrebe kmetskega prebivalstva. Minuli so Časi, ko so se morali delati dalekosežni politični načrti. Sedaj je prišel čas, da te načrte začnemo praktično izvajati.
Romunska
Porod v romunski kraljevi hiši
BUKAREŠT, 27. Prestolonaslednica
porodila dečka. Kneginja in sta zdrava.
je
novorojenec
Italija
Vprašanje ljudskih šol v novih pokrajinah.
RIM, 27. Naučni minister javlja: »Nekateri so naglašali, da je vlada na šolskem polju v novih pokrajinah storila nerazmerno več za srednje šole, dočirn se ukrepi, ki se tičejo vprašanja ljudskih šol, omejeni le na vprašanje gmotnega položaja ljudskošolskih učiteljev. o tvar je v tem, da so morali vlada kakor tudi generalni civilni komisariati vprašanje preuredbe uprave, učnega načrta in disciplinarnih predpisov za ljudske šole prepustiti vs« avtonomim deželnim šolskim obiastvom, ki -majo edina pravico izdajati tozadevne ukre-pe. S kr. odlokom od 21. avgusta 1921 št. 126? pa se je ustanovilo izredno zastopstvo za nove pokrajine, kateremu je v slučajih potrebe dovoljeno izdajati zagonske predpise, ki so prej" izhajali iz deželnih zborov. Zraven tega se bodo v smislu kr. odloka od 8. septembra 1921 št 1319 kmalu ustanovile j>osvetovalne komisije, ki bodo imele proučevati in izdelati predloge za končno ureditev uprave novih pokrajin, med drugim tudi vprašanja ljudskih šol. Zato je naučni minister Corbino dal urediti vse tozadevne spise, da jih v obliki načrtov za odloke predloži najprej imenovanim posvetovalnim komisijam a nato tudi deželnim odborom. K proučevanju tega vprašanja bodo v smislu § 7. odloka o posvetovalnih komisijah poklicani izvedenci, ki se bodo vzeli izmed osobja šolske uprave in tudi izmed članov učiteljskih organizacij.
Eksplozija smodnišnlce in utrdbe Sant'Ele-na v Vado. — Ena vas popolnoma uničena
SAVONA, 27. Predvčerajšnjim je začel goreti gozd, ki se raztega okoli vojaške utrdbe Sant' Elena pri Vado Sigure. Vsled požara se je vnel smodnik v smodnišnici in omenjena utrdba je zletela v zrak. Pri eksploziji je našlo smrt 20 oseb, ranjenih je bilo nad 300 oseb. Eksplozija je skoraj popolnoma uničila vas Bergeggi.
Francija
PoslaniŠka konferenca odobrila beneški sporazum.
PARIZ, 28. Poslaniška konferenca je na svoji včerajšnji seji potrdila beneški sporazum. Nato je vzela na znanje pismo nemškega poslanika Meyerja, ki sporoča, da bo Nemčija imenovala čim prej svojega zastopnika za gospodarska pogajanja s Poljsko, ki jih predvideva odločitev zaveznikov glede Gornje Šlezije.
Bivši kralj bo prepeljan na angleški topni čar ki v Gal&c.
PARIZ, 28. Poslaniška konferenca je sklenila na svoji včerajšnji seji, da se bo bivši cesar Karel vkrcal na angleško topničarko, ki se nahaja pred Budimpešto in ki ga bo prepeljala v Galac, kjer bo čakal odločitev zaveznikov glede kraja svoje končne internacije.
PARIZ, 28. Sklep poslaniške konference glede internacije bivšega kralja se tiče le njega samega in ne tudi bivše kraljice Zite, dasi je spremljala svojega soproga in je bila tudi vmešana v zadnje pustolovstvo. Gotovo pa je, da bo Žita sledila svojemu soprogu.
Mesto končne internacije bo najbrže Malta ali Madera.
Francoska pomoč Rasi ji.
PARIZ, 27. Finančna komisija zbornice je vzela poročilo Noulensa na znanje ter potrdila načrt, s katerim se odtore kredit petih miljo-nov frakov za stradajoče v Rusiji.
^nsllia
Vprašanje albanskih mej pred dolnjo zbornico.
LONDON, 28. Lord Robert Cecil je vprašal v dolnji zbornici, katere države zavlačujejo, rešitev vprašanja albanskih mej. Cecil zahte-' va, naj bi bile seje poslaniške konference jav-i ne, da bi svet videl, kdo je odgovoren za to i zavlačevanje. Lloyd George je rekel, da bij Cecilov predlog nikakor ne olajšal rešitve! vnrašanja. Pričakuje se v najkrajšem času sklep poslaniške konference glede te zahtcvc.i Uecil je nato vprašal, ali ni to vprašanje re-| šeno že par tednov in ali ne nasprotuje kaka: država tej rešitvi. Wedgwood je vprašal ali ni; Italija tista država, ki ima interes na tem, da ostane to vprašanje še nadalje nerešeno. Na. ti dve vprašanji Lloyd George ni hotel odgovoriti.
Vprašanje neodvisnosti Egipta. — Sporazum med angleško vlado in Egipčani. LONDON, 28. Dopisnik lista -Times» poroča iz Kaire, da so glavne točke sporazuma med Anglijo in Egiptom sledeče: L Angleške^ čete bodo držale samo Port Said in vzhodni del sueškega prekopa. 2. Imenovan bo posebni angleški nadzornik . egiptovskega državnega' dolga. 3. Egipt bo imel pravico ustanavljati svoja zastopstva v inozemstvu, toda pri sklepanju pogodb z drugimi državami bo moral vprašati angleško vlado za svet. Izvzete so samo trgovske pogodbe. 4. Aleksandrija bo angleško morsko oporišče z mednarodno policijo. 5. Angleško-egiptovski Sudan bo, kar je bil do sedaj, a preskrba Egipta z vodo bo zajamčena.	-
Angleži in Karel LONDON, 28. Lloyd George je odgovarjal v dolnji zbornici na neko vprašanje o zadnjem poskusu bivšega kralja Karla. Lloyd George je rekel, da je ogrska vlada, ki drži bivšega cesarja kot ujetnika, vprašala, kje se bo Karel Habsburški končno interniral. Zavezniške drŽave — je dostavil Lloyd George — se sedaj posvetujejo o» tej zadevi. V drugem delu interpelacije je^ bilo sledeče vprašanje: Ali sodeluje pri' tem tudi angleška vlada? Lloyd George je' rekel da da.
Angleško-iraka pogajanja.
LONDON, 28. (Doljna zbornica). Odgovar-. jajoč na razne interpelacije je Lloyd Georgsj izjavil, da se bo predložil parlamentu v potr* dilo vsak sporazum, ki bi se sklenil pri po^u janjih z zastopniki irskega naroda, izvoljenimi po predpisih zakona.
/ •
Grška
—■ ' Gunaris na Angleškem
' LONDON, 28. Grški ministrski predsednik Gunaris in vojni minister Baltazzi sta imela pogovor z Lordom Curzonom, kateremu sta obrazložila grško stališče glede posredovanja v grško-turškem sporu.
Zdi se, da se med Grki in Turki ne vršijo nikaka neposredna pogajanja.
TurSUa
Pred pogajanji med Grki in Turki
CARIGRAD, 27. Po poročilih iz Anpore se nameravajo nacionalistični krogi najprej pogajati o sklenitvi miru s Francijo, Anglijo in Italijo in nato ločeno tudi z Grško. Grki so baje že sestavili pogoje za premirje. Vojaški in politični krogi v Angori izjavljajo, da so pričakovali ta grški korak. Naš odgovor — pravijo Turki — je znan in odločen: popolna izpraznitev Smirne in Trakije in povrnitev škode, ki jo je napravila grška armada.
Amerika
Harding o ciljih Zedinjenih jdržav na konferenci o razorožitvi
ATLANTA, 27. Včeraj je imel Harding govor, v katerem je izrazil svoje misli glede konference o razorožitvi. Pozival je navzoče, naj ostanejo tudi nadalje složni, da tako omogočijo udejstvitev tesnega združenja severa in juga ter s svojim zgledom pridobijo vse narode za sodelovanje pri vzpostavitvi trajnega prijateljstva med državami. Amerika — je rekel predsednik — gre na konferenco z namenom, da bo videla, kako pridobiva prijateljstvo med narodi na obsegu, in če se bodo pogajanja za skrčenje oboroževanja razbila, ne bo Amerika za to odgovorna. Jaz mislim, da sloni mir na zaupanju in na iskrenosti, ki prevevata sleherni narod. Ameriki se pač mora istočasno zagotoviti primerna sila za obrambo. Očitno je vse človeštvo za to, da se naredi poskus razorožitve. Zadržanje Zedinjcnih držav mora biti tako, da jim ne bo mogel nihče ničesar očitati, ako se ta poskus ponesreči. Mi smo pripravljeni pomagati narodom na njihovi novi poti. Poslali smo jim vabilo in vpričo prisrčnosti, s katero se je vabilo vsepovsod sprejelo, se sme upati, da se bo dosegel na konferenci dober zaključek. Predsednik je ponavljal, da ne bo žrtvoval ameriške narodne neodvisnosti v nobeni točki. Amerika bo mislila sicer najprej nase, toda nikoli ne bo tako egoistična, da bi iskala svojo srečo v nesreči drugih. Amerika bo delala na to, da se bosla dosegla sodelovanje in vzajemna sloga med narodi na poti, ki jih vodi do kraljestva miru, boljšega miru, gotovega in dejanskega miru, v katerem bo lahko človeštvo krepko stopalo svojim vzvišenim ciljem naproti, miru, ki bo omogočil visok pplet plemenitim idejam, voditeljicam k idealu, ki nam je vedno bliže in bliže.
Zedisjene države italijanskemu neznanemu vojaku.
WASHINGTON, 27. Republikanec Johnson je predložil kongresu zakonski načrt za po-deHtev ameriške kongresove sevtinjc italijanskemu neznanemu vojaku. Ta svetinja odgovarja italijanski zlati svetinji za hrabrost.
Amerika želi skleniti z Rusijo trgovsko pogodbo,
WASHINGTON, 28. Pomožni odbor za pomoč Rusiji je sporočil Ilooverju, da bi Zedin-jene države hciele skleniti z Rusijo trgovsko pogodbo slično pogodbama, ki jih je Rusija sklenila z Anglijo in Švedsko.
Odbor je prepotoval pokrajine ob Volgi, ki trpijo vsled pomanjkanja, in Armenijo.
cem, ki je niso v stanu sami razumeti. Pričakujem od vseh županov poročila, da so o tej novi odredbi glede vojne oškodnine obveščeni vsi občani.
Komisar za samoupravne posle goriške dežele Dr. Pettarin.
vsem županom Goriške in priključenih okrajev.
Komisarjat za samoupravne posle goriške dežele nam je doposlal naslednjo okrožnico:
Ekscelenca g. Raineri, minister za osvobojene dežele, mi je brzojavil dne 22. oktobra 1921. da fe rok za vlaganje prošenj za vojno odškodnino podaljšan.
Brzojavka se glasi:
-Kcmendator Fetarin, komisar za samoupravne posle,
Gorica
»Objavi se odlok glede podaljšanja reka za vlaganje prošenj za vojno odškodnino v novih deželah do 31. decembra 1921. Uve-rjen sem, da Vaše Blagorodje ukrene vse, da se ne bo zahtevalo še enkratno podaljšanje, ki se ne bo moglo več dovoliti. Minister za osvobojene kraje Raineri«,
S tem ukrepom je osrednja vlada ugodila eni največjih zahtev našega ljudstva, ki mu je na ta način omogočeno, da napravi vse potrebne korake glede povračila vojne škode v roku, ki mora zadostovati za točno izpopolnitev ter popolno opremo vseh tozadevnih vlog.
Vse župane poživljam, da obvestijo svoje občane, da je vlada dovolila podaljšanje povsem izredno, upoštevaje posebne razmere, v katerih se nahaja naša dežela. Dolžncst oškodovancev je torej, da v polni meri izrabijo podaljšanje roka za vlaganje prošenj za vojno odškodnino ter da z vso vnemo in resnostjo nemudoma sestavijo tozadevne vloge, da zberejo vse listine, ki so potrebne kot priloge prošnjam, ter da prošnje same, popolnoma opremljene, takoj vložijo.
Po 31. decembru 1921 se rok ne podaljša Teč pod nikakim pogojem. Vsled tega se morajo predložiti vse naznanitve vojnih škod v popolnem redu, to je opremljene z vsemi predpisanimi listinami nepreklicno do 31. decembra 1921.
Naročam vsem županom, da obvestijo o vsebini pričujoče okrožnice čim širše kroge prizadetih ter da po potrebi tudi osebno ^razložijo njen pomen takim oškodovan-
Dnevne vesti
Čitateljem. Novi podlistek, in sicer «Svečica na grobu» iz peresa Kr. Šandora Gialskega se bo pričel objavljati v nedeljo, 30. t, m.
^ Ozadje^ dogodkov povodom kraljevega obiska ca Tirolskem. V nekem dopisu iz Bočna trdi rimska «Tribunada je bila abstinenca južno tirolskih Nemcev povodom kraljevega obiska izsiljena in da ni nikakor odgovarjala resničnemu razpoloženju med južno tirolskimi Nemci. Povsodi da so kralja navdušeno pozdravljali, tako v mestih, kakor po deželi. Tudi večina županov je bila za udeležbo. Besneli pa so pangermani onkraj Brennerja. Inns-brucker Nachrichten* so pisale, da so v Merami — «preko mej dostojnosti» — pozdravili kraljevo dvojico zato, da si pridobe naklonjenost italijanske vlade, da bi Meran namesto Bccena postal glavno mesto ozemlja ob zgornji Adiži. Pa tudi v velikonemškem Bocenu da ni bilo razpoloženje tako, kakor so trdili nemški listi. Sklep za abstinenco ni izhajal iz iskrenosti in prepričanja. Kot dokaz zato prinaša rimski list sledeče podatke iz «ozadja dogodkov.® Na predvečer prihoda kraljevega se je vršil sestanek, ki so se ga udeležili 4 poslanci in predstavniki raznih interesov in političnih udruženj v mestu. Za udeležbo pri sprejemu so govorili p osi. Walser, poslanec von Toggenburg, predstavnik hoteljerjev Staf-ler. Prvi je naglasa!, da ne kaže uprizarjati nevljudnosti napram kralju, ki je vzvišen nad politična vprašanja in strankarske spore. Drugi je izvajal, da se ne sme nekavalirsko postopati že zato, ker prihaja tudi kraljica. Tretji pa je povdarjal, da treba misliti na bolj konkretne stvari in na gospodarske interese, ki se ne smejo žrtvovati radi abstraktnega nacionalizma. Temu mnenju se je pridružil tudi poslanec Tinzl. Proti je nastopil s srditim govorom le četrti poslanec Nicolussi, dasi je iz stare italijanske rodbine, ki je menil, da udeležba poslancev na sprejemu ne bi bila opravičena na noben način. In to pangerman-sko mnenje Nicclussija je zmagalo . . A Te navedbe «Tribunc» «iz ozadja« beležimo le po dolžnosti kronistov in jih sprejemamo z vso rezervo že zato, ker trdijo, da so isti ljudje, ki so bili za udeležbo, odločili za — neudeležbo! Stvar nam nekam čudno zveni. Saj so bili vendar na sestanku inteligentni in zreli možje!
Iz Zsmaskz pri Pazinu. Protest proti novemu davku na vino. Iz Zamaska smo prejeli sledeči protest proti novemu davku na vino: Mi viastnoručno i križem podpisani gospodari i vinogradari porezne občine Zamask, mjestne občine Pazin najodlučnije prosvjedujemo proti uveden ju novoga pokrajinskoga poreza na vino, koji znači ogromnu štetu za svakoga vinogradara pojedinca a i za istarsko vinogradarstvo uobće i posebno za našu občino, gotovu propast našu, jer je vino j-ođini poljedelski proizvod, na koji se možemo oslanjati i koji nam je jedina izključiva pomoć, da možemo zadovoljiti državljanskim dužnostima u novcu. — Zamask, dne 13. oktobra 1921. — (Sledi 45 podpisov domačih obči-narjev.
Engelmanovo slavlje. Kakor že včeraj javljeno, odkrije Šentj. Čitalnica dne 1. novembra spomenik pokojnemu predsedniku V. Engel-manu. Spored pa >e bil včeraj po neljubi pomoti napačno sporočen. Popravljamo ga torej; Zjutraj ob 10. uri predpoldne: Komemoracija v dvorani «DeL kons. dxuštva». Popoldan ofc
3.	uri: Odkritje spomenika oziroma izročitev poslednjega družini pokojnika.	Odbor.
Avtosiatična prižigala. Finančni inspektorat objavlja, da je s 1. t. m. stopil v veljavo kr. odlok cd 21. avgusta 1921. štev. 1229, po katerem sia uvažanje in izdelovanje avtomatičnih prižigal v h kraljestvu anektiranem ozemlju prepovedani. Inspektorat opozarja posestnike avtomatičnih priprav za prižiganje, da je začel teči rok za novo pečatenje priprav že 1. t. m. in da poteče s koncem oktobra ter da se ne bo podaljšal. Pečatenje se vrši za Julijsko Benečijo pri uradu za cementiranje v Trstu. Inspektorat priporoča, naj se posestniki takih priprav v izogib strogim kaznim pravočasno, t. j. do 31. t. m., zglasijo v gori imenovanem uradu.
Šolski prazniki. Generalni civilni komisariat naznanja; V šolskem letu 1921—22 se bodo obhajali poleg nedelj še sledeči šolski prazniki: 1. novembra (dan vseh svetnikov); 2. novembra (vernih duš dan); 4. novembra (narodni praznik); 11, novembra {rojstni dan Nj. V. kralja); 21. novembra (Mati Božja zdravja);
8.	decembra (Brezmadežna Devica); od 24. do 27. decembra (božični prazniki); 1. januarja 1922 novo leto); 6. januarja (sv. Trije Kralji);
9.	januarja (obhajanje spomina na smrt V. H. II.); 28, februarja (zadnji dan pusta); 1. marca (pepelnična sreda); 25. marca (Oznanilo Brez. Dev. M.); od 13. do 20. aprila (velika noč); I. maja; 25. maja (vnebohod); 5. junija (binkošti); 15. junija (sv. Rešuje Telo); 29. junija (sv. Peter in Pavel); in dan svetnika, ki je patron od-nosnega kraja.
Kr. visoka trgovska šola V Trstu. Povodom prve obletnice svoje pevzdige v visoko šolo je izdal tukajšnji zavod «Revoltella» spominsko brošuro s sledečo vsebino: 1. Trgovski visoki študij v Italiji. 2. Trgovski visoki študij v Trstu. 3. Učni red m predpisi za dijake.
4.	Nameščanje lavreatov trgovskih višjih zavodov. 5. Statistika vpisanih dijakov v letu 1920—21. Poleg tega vsebuje knjižica obvestila o sestavi uprave zavoda in profesorskega kolegija ter zakon od 20. marca 1913, št. 268 o trgovskih visokih šolah in trgovskem študiju v Italiji.
Stavka kovinarjev iz ladjedelnic traja dalje ter kaže, da se bo razširila še na druge kategorije kovinarske stroke.
Pevsko društvo «Zastava» v Lonjerju priredi jutri 30. t. m. veselico. Začetek ob 4. uri
popoldne. Na sporedu so razne pevske točke, Krekova igra v treh dejanjih «Tri sestre« in šaloigra * Kaznovani šaljivec» v enem dejanju.
Med sporedom svira narodna godba iz Boršta. Po veselici prosta zabava.
Čisti dobiček je namenjen za društvene potrebščine, predvsem za ureditev društvene knjižnice. Društvo je imelo v tem letu težko borbo za svoj obstanek, a je kljub temu vršilo skozi celo dobo svojo dolžnost, vsled česar se pričakuje od strani slav. občinstva obilna udeležba.
Bivše salezijaaske gojence prisrčno pozdravlja in prosi njihove sedanje naslove v svrho vabila k sestanku na Rakovniku AL Val. Ko-
vačič, duhovnik saj. družbe sedaj na Rakovniku v Ljubljani.
Mladinsko fenštvo »Proovete« (pod okriljem škedenjskega dram. krožka) nastopi jutri, v nedeljo, 30. t. m. v znani dvorani v Skednju. Ker je vzpored zanimiv in ker gre čisti dobiček za dvorano v Skednju, se nadeja mnogoštevilne udeležbe — odbor.
Tržaško kolesarsko društvo «Balkan->, poroča svojim članom, da se lahko udeleže cestne kolesarske dirke v Vrtojbi v nedeljo, dne 30. t. m, Z^lase naj se bodosi pri tajniku ali pa pri blagajniku openskega odseka. Ponovno poživljamo vse one, ki niso še vrnili nabiralnih pol, da to neasudoma tstore. Člani so n?.pro5eni, da poravnajo članarino pri predsedniku ali pri tajniku.
*	Mladinsko društvo «Prosveta» vabi člane in članice na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob 10. uri v navadnih prostorih.	Odbor.
*	Mladinsko društvo «Prosveta». Sestanek članov v soboto ob 8. uri zvečer v starih prostorih.
Dreštvo državnih upokojencev^ Predsedstvo društva vabi vse državne upokojence, civilne in vojaške, vdove in sirote, vštevši železničarje na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 30. t. m. ob 9 in pol v ulici Carducci 12, I. v dvorani Roma. Priporoča se mnogoštevilna udeležba, ker gre za predmet življenske važnosti.
Koasuamo društvo v Rojenu. Odbor ponovno opozarja na izredni občni zbor, ki se bo vršil jutri 30. t. m. ob 10. uri predpol. in prosi za obilno udeležbo.
Pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jakobu naznanja, da bo imelo svoj redna občni zbor n e v nedeljo 30. t. m., temveč v nedeljo 6. novembra ob 4. uri popoldne v dvorani ĐKD.
Vediteljski zbor telovadnega društva «So-koi*, Vrdela bo imel jutri, v nedeljo 30. t. m. točno ob 10. uri redno zfeorovo sejo. Udeležba \e obvezna za vse vaditelje, vad. pomočnike in vad. vajence. Zdravo!	Načelnik.
iz tržaškega ihrllenla
Štirje tržaški izletniki v sto metrov globoki Noetovi jami pri Na brezini. V sredo ob prvih jutranjih urah je odšlo iz Trsta v Nabrežino
Set mladeničev. Mladeniči so se bili podali v fabrežino z namenom, da si ogledajo notranjost sto metrov globoke Noetove jame, ki leži nedaleč od nabrežinskega kolodvora. Ker pa niso imeli pri sebi potrebnih priprav, so rabili kakih sto metrov d»lgo vrv, po kateri sta splezala najprej dva močna mladeniča v globoki in nevarni prepad. Mladeniča, misleč, da je jasna globoka kakih 40—50 metrov, sla se pogumno spuščala po vrvi navzdol. Bila sta že kakih petdeset metrov globoko, ko jima zmanjka moči. Počivala sta par minut. Nato sta nadaljevala nevarno pot v prepad. Kak'!h 10 metrov nad globino sta mladeniča popolnoma obnemogla in padla v dno.
Ceirt ure pozneje sta se spustila druga dva mladeniča po isti vrvi v prepadL Toda doletela' ju je ista usoda, kot prva dva,
V jami sta ležala prva dva ranjena, tretji je ležal v nezavesti; le četrti se je pri padcu samo lahko poškodoval. Poslednji videč, da ni od nikoder rešitve, si je dal toliko poguma, da se je lotil plezat iz jame. Med potjo so mu opešale moči. Da ne bi telebnil nazaj v jamo, se je moral zavezati z vrvjo okoli telesa. V takem položaju se je nahajal dobre dve uri. ^ Končno je vendar dospel na vrh, ker mu jej pri tem pomagal peti mladenič, ki je stal med' tem časom pri jami.
OstaK trije mladeniči, in sicer 29 letni Franc RennegKa, "27 letni Emil Budinič in 25 letni Viljem Ragusa, so bili rešeni ob 11.30 zvečer iz Noetove jame. Mladeniče, ki so se nahajali celih dvanajst ur v jami, so potegnili iz jame tržaški ognjegasci in nekaj Članov tržaškega planinskega društva «Alpina delle Giulie.»
Tatinski začasni vodja tvrdke Mohasceđ £1 Said Maussa. Svetovna tvrdka Mohamed E1 Said Maussa, z glavnim sedežem v Aleksan-drifi v Egiptu, ie odprla pred tremi leti v našem mestu podružnico a tekališču Vitt. Em. III. št. 45. Podružnico je vodil Tevfik AbnoL-Mokann, ki pa je zapustil pred tremi meseci mesto (Šel je namreč na, Dunaj, kjer je imel izvršiti nekaj nujnih poslov, in prepustil vodstvo podružnice začasno 45 letnemu Albertu Girardifu, stanujoč emu v ulici Udine ŠL 49. Girardi je med tem časom ukradel šest čekov po 100 angleških funtov, vrednih po današnjem kurzu 80.000 lir, in en pisalni stroj. / • ♦ »
Tudi gospodično Marijo Martinoličevo, sta-nujočo na Borznem trgu št. 3, je pregovoril, da mu je izročila 1500 lir in mnogo raznovrstnega perila.
Tatinski vodja je bil pred včerajšn>im na^ znanjen policiji. Policija ga zasleduje. Sklepa se, da je pobegnil v Avstrijo. _
Angiolo Cabrirtr: «Tempelj dela» italijanskih
delavcev v Ncvc* v©rku»; prof. Frančišek Co-letti: «PnoWcw brezposelnosti v Ameriki*; Ewghen;j Schreider: «Kaj predstavlja ruska.
komunistična stranka?s." prof. Peter Sfair: 2 ?VPA za belo vino 1 150 in 5 od marš« >
SREDSTVO proti infecijskemu kataru v spo
lovilth živine, kateri ovira oploditev prodaja lekarna v Sežani.
krav 53
«Namen: cgjpkrvskih nscijaftalfetovs; prof. James Agnet in prof. T. C Giannini: »Železnice švicarske države»; pro-s. Faust Salvatori: «Kinematografska kriza v lt/Jiji»; prof. T. C. Giannini: -^Italijanska trgovsU.^ mornarica in prevažanje izseljencev«; E. Srr-.vetta: <Položaj ladijskih najemnin na Ang!eškezv>; prof. Lovrenc Ratto: «Dante in Islam.»
Razen tega vsebuje še bogat finančen pregled in kroniko dogodkov, Iti so se odigrali v zadnjih desetih dneh v Italiji in v inozemstvu.
Sarouf za nMne žrtsc o mri
N, N. iz Alekandrije 15, Mate Grbac 4, Mate Sverko 2, za počastit uspomenu blagopokojnog dr. Šima Kurelič sabralo se u Pazinu 4076 i 30 dinara, sabrano u Pazinu na sajmu 2. kolovoza 342.
Zadnji izkaz: 143.591'05 L in 5705'50 din.
Skupaj: 148.030 G5 L in 5735 50 din.
1 1000, vsi iz debelega hrastovega lesa, pro-dam po ugodni ceni. Carducci 28, I. 2010
POSESTVO, obstoječe iz hiše s petimi prosto* ri, hlevi, kletjo in 33768 m zemljišča se proda. Cena po dogovoru. Prašelj Martin« Dolina 37 pri Trstu.	2007
ČAJ odprt in v zabojčkih po L 1.— prodaja trgovcem in kavamarjem Srečko Bajt, Idrija.
1744
Borz na poročila.
Tečaju
Trst, dne 28. oktobra 1921.
Jadranska banka •
Cosulich.....
Dalmatia . . . • • Gerolimich . * . Libera Tiiestfna • Llovd i • • - . • Lussino • . » • * Mariinolich . Oceania . . Prcmuda . . Tripcovfch . . . • • Arepclea .	. •
Cement Dalmatia . « Cement Spalato . • .
Tuja valuta na trzaSkem trg*u
Trst, dne 28. oktobra 1921.
• • • •
• • • • • *
• •••••
• • • • ■
• • • •
175 341 215 1530 572 1390 700 142 255 345 280 615 314 272
ogrslce krene ..... avstrijsko nemške krone . Češkoslovaške krone . •
dinarji........
leji
marke ••••••••
dolarji
francoski franki . . . • švicarski franki . . . .
angleški funti papirnati. angleški funti, zlati . • napoleoni
. 3.20— 3 40
. —.70--.85
. 25.50- 26 50 . 34.50— 35.50 . 17.50— 18.50 . 14.25— 15 25 ♦ 25.20 - 2n.40 . 184.25 — 185.—
. 46">.-- 468.—
. 99.60—100.—
. 118.-120,-
. 96 75— 97.25
U 0HL
IZREDNA PRILIKA! Proda se poročna soba iz belega lesa za L 900. Cohen, via Solitario štev. 1.	2011
AKADEMIČNA PLESNA ŠOLA Campo S. Giacomo 5, dvorana DKD danes od 13—20 za novince, od 20%—24 skupne vaje; v nedeljo od 10—13 skupna šola, zvečer od 19 do 24 plesna zabava. Jos. Bizjak, avt. plesni učitelj.	2012
POZOR] Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačajc edini grosist Belleli Vita, Via •Madonninb 10, I.	38
SREBiv.NE KRONE plačani po L 2'05. Povh Albei urar, via Mazzini Št. 40.	1934
SLAMOiv£ZI\TICE ima na prodaj Maks Križe v Postojni.	2003
LUTZOVE PEČI imat v zalogi in postavlja tudi na dom. Maks Križe«, Postojna.	2002
KLOBUKI za gospe, elegantni modela so na prodaj. Naročila in popravljenja se izvršujejo točno. Modni salon, Corso Gar&Va^* 15, III.	<*198
MLAD trgovski pomočnik, izvežban v ^p^z-nini in špecerijski stroki, z dobrimi spriče* vali, išče mesta. Monas Milan, Tupljak p Pičan.	197*2
TRBOVELJSKI premog za peči in štedilniku L 32.— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarn L 40.— za 100 kg. Danieie Pillin, Coror »o štev. 25, telefon 13-06.	1**? I
TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, nienta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922
KUPUJEM srebrne krone in zlato, plačam več kot vsak drugi, ulica Valdirivo št. 36, II.
1P7-
ZLATO in srebrne krone plačdrn. več fct 1 o t..,;: kupci. Albert Povh, »rar, Mazzini 46 tv biižirii drvenega trga).	^
ZAHVALA.
Občni zavarovalnici (Assicurazione Generale) v Trsta se najtopleje zahvaljujem za točno in pošteno izplačilo škode, povzročene mi po požaru. Repentabor-Dol, 25. oktobra 1921.
Viktorija Ravbar.
87-1
RIBJ£ OLJE prve vrste, kemično preiskuše-no, v lekarni v Sežani.	53
t
Vesti z GoriSkega
Shod v Dombergo. Gosp. posl. Sček priredi v nedeljo, 30. oktobra sfcod v Dornbergu, da peroča svojim voHvcem. Shod prične ob 10. uri predpoldne. Prihitite na shod iz Dorcberga in okolice!
Iz Štorij. Kljub jako neugodnim razmeram, k> valdajo v naši vasici, se je vendar posrečilo tukajšnjemu. <Kmetskemu izobraževalnemu drustvu»« da vprizori dne 6. novembra t L po večletnem cdmoru, prvo prireditev.
S prvim nastopom nažih mladih sil upamo da ustrežemo občinstvu, kateremu bo dano par ur poštene domače zabave.	_
Toliko naznanjamo za sedaj. Spored objavimo pravočasno,	- \ Odbor.
Književnost in umetnost
♦ KNJIGE ^GORIŠKE MATICE*. \Kn|ifr «Goriške matice* (1. Dr. Remec: «N*ši — 2. Dr. Lovrenčič: •Gorske pravljice« — 3. VeL iL koledar 1922,) izidejo koncem »o-vembra. Kdor se misli naročiti, naj to stori nemudoma, ker se naročila sprejemajo samo se v soboto od 17—-18. in t nedeljo pa od 11—12. (v ulici S. Francesco 20, L) — Cena vsem treto knjigam je borik 5 lir. — Tržaški Jugoslovem storite svojo dolžnost!
«Echi e Commenii». Izžla je ravnokar 30. številka znane revije «Echi e Commenti* s sledečo vsebino: PoeL senator prof. A. Loria: "Poročila bank»; posL sen. E. Faelli: «Italija in Juž. Tirolskapo«, sen. B. Cirmeni: «Novo pustolovstvo Karla Habsburškega*; dr. Marijan Ratto in prof. Ivan Bonacci: «Zmote v pogodbi o izseljencih z Braz3ijo»; prof. adv. Guidon Chialvoi. «Zgodovinska Italija in današnja Italija«; Ernest Vercesi: <tKonferenca v Benetkah in razvoj srednje Evrope®; Cesar Sobrego: «Po2esČenie neznanega vojaka v Ita-Hjt»; prof. R. Dalla Volta: «Inflacija in deda.
posl prof. Angiolo Cabrini: «Irrternacio-nalni shod delavskih ženskah rvez»; posL proL
Potrta neizmerne globoke bolesti a kla-
________ njajoča se volji Vsemogočnega javljam v
NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, lastnem in v imenu vseh sorodnikov prija-žimnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—, teljem in znancem pretužno vest, da je ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers.! moja predraga mama omare, pohištvo za sobo in kuhinjo po iz-redno nizkih cenah. Ulica Fonderia 3, skladišče.	2005
IŠČEM služkinjo za kuhinjo Barkovlje 42, Spangher.
restavraciji. 2006
Fra me Zi¥@c
roj. Feriančlč
__ danes zjutraj, ob 6. uri, po kratki bolezni.,
PRODA SE veldko posestvo v Gročani št. 4, j v 74. letu svoje dobe, nenadoma v Gospodu na reški cesti, dve uri oddaljeno od Trsta.' zaspala.
Obstoji iz hiše, hlevov, skednja, vodnjaka,! Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v travnikov, njiv, gozdov in potrebnega kmet- nedeljo, 30. oktobra Ob 10.30. skega orodja._2008: SKOPO> 28. oktobra 1921.
POZOR1 Na Opčinah št. 200, pri cerkvi, v lepi (875)	FaRi Ž§WeCf učiteljica,
legi, je na prodaj hiša z zemljiščem, hlevom, dvoriščem, vodnjakom in napajališčem, primerna za trgovina. Cene po dogovoru. 2009

i
t
Potrti neizmerne žalo ti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, tast, stari oče, gospod
po kratki in mučni bo ezni previden s sv. zakramenti mirno v Go podu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m., ob 10. uri iz hiše žalosti Sv. Marija Magdalena zgornja št. 553 (postaja Sv. Ana) v cerkev sv. Jakoba. TRST. 29. oktobra 1921.
Marg«rltav soproga. — Ksri§at hči. — Štefan, brat. — Jos*p, zet — Frenc Comba?, (odsoten) zet. — Karli«, Raiko, Ucfija, Ana, Pino, ftBiaiEo, Miisn, Miiena,
376	vnuki in ostali sorodniki.
Novo pogrebno podjetje, Tist, Corso V. E. III. št. 47

Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaidi št. 2
(prej Barriera)
»■MHBM^'IlUillllliLJEPgftCJaa.
se sprejme takoj k boljši rodbini v Jugoslaviji za podučevanje treh deklic pod desetimi leti. MuzikaliČno naobra-žene imaj& prednost Hrana in stanovanje istotam, plača po dogovoru. — Naslov pri upravništvu. 873
lnseHrolte u ..EflfnosT
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
uradufe v svoji lastni hiš! ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in staine vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ura za stnraKe od 9 to 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.