Štev. 16. Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Uitdnirvo: Ulic Sv.rnmfUka AslSccgii It 3J. L ntdstr. -Jsj Žcr* naj se pobijajo urednici lista. Nefrankirana pisma se n« sprcjerraK) in lokopisi se nc vračajo. H odgovorni Tednik Štefan Godina. l astnik konsotdj XI fVLi- --Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z i^tfS^M vlZ ulica Sv. FranttiU Asiškega 1 20. Telefon i rednlstva in uprave štev. 11-57. Karofnlna ?na5a: Za celo leto.......K 24- 17. januarja 115. VEČERNA za pel leta .......* ' za tri tre*««- • * • • ». v:, /a r?ehe. Ruske čete, ki so se ugnez-dile tanmai med Dunajcem in Bialo, je naš ipovski ogenj prisilil, da so se umeknile. Položaj v sosednih ozemljih se je vsled tega najbrž močno zboljšal. Zdi se, da ob Nidi pripravljajo Rusi nov napad. — (»Tagespost.«) Boji v KorpntllL BUDIMPEŠTA, 26. (Cenz.) »Esti Ujsag« poroča: Ob koncu prejšnjega tedna so pri Rafailowi taboreče ruske čete skušale pri Tatarskem prelazu napasti i mobilov drug za drugim, poleg njih pa vozijo kmetski vozovi rekvirirano seno, slamo, sveže maslo in meso. Ko je nastopilo jasno in suho vreme, se je takoj pojavilo več letal nad Flandrijo. Polete je mogoče vsak dan opazovati iz Sluisa. MMmm nemiki krtžntaL BEROLIN, 26. (K.) Kakor je doznala Wolffova pisarna od pristojne strani, je bila mala nemška križarka »Gazelle« dne 25. januarja v bližini otoka Riigen napadena po nekem sovražnem podvodnem čolnu ter poškodovana po strelu torpeda. Poškodba je neznatna. Ob življenje ni prišel nikdo. Križarka je dospela v neko nemško pristanišče v Vzhodnem morju. Vprašanje preskrbe Angleške z živili LONDON, 26. (Kor.) Glasom nekega poročila tiskovnega urada se posvetuje neki komite v kabinetu pod predsedstvom ministrskega pred ;ednika Asquitha o vprašanju dovoza živil in višanja cen. Angleški parnik za prevažanje premoga »Farn« mora v 24 urah zapustiti pristanišče v San Juami. WASHlNGTON, 25. (Kor.) Angleški ino od Rafailowe stoječe naše čete, j parnik za prevažanje premoga »Farn«, ki a so bile zavrnjene. Ruska konjica, ki je prodirala ob gori Ploski, je prišla v doseg naše artiljerije in pod zaščito naših baterij je naša pehota vrgla sovražnika ob železniški progi vse do Zielone. Rusi so tako izgubili dvanajst kiioi..etrov ozemlja od svojih prejšnjih pozicij, poleg tega pa tudi veliko človeškega in drugega vojnega materijala. Operacije v Bukovini BUDIMPEŠTA 26. (Cenz.) .Az Est" poroda iz Oradne: Ostanki pri Klrlibabl premaganih ruskih čet se umikajo preko Lu-cine in Moklave. Naše zmagovite čete slede umikajočemu se sovražniku ▼ smeri proti Radautzu.__ Ruski stas t pitolafc KRAKOV, 26. (Cenz.) »Nova Reforma« poroča, da petrograjski uradni »Pravitiel-stvenij Vjestnik« takole piše o položaju na bojišču: -V nepoučenih krogih bi se moglo sprožit: vprašanje, ali volni pritisk na bojni fronti na Poljskem odgovarja onemu na bojni fronti na Francoskem. Za to naj ne skrbi javnega ruskega mnenja, kajti vse vojne operacije rrske armade in zavezniških armad se vrše z največjim pogumom. Stremimo za tem, da za vsako ceno pomaknemo zmagovite operacije na nemško ozemlje.« Iz Varšave se poroča, da so Rusi vsled priganjanja francoske generalitete izpre-icnili varšavske utrdbe v izredno močne obrambne postojanke. Prepoved nemškega, madjarskesa in turškega jezika, PETROGRAD, 26. (Kor.) Kakor poroča ,Rječ* 8. t m.( je glavni nač Inik kijevskega vojaškega okraja p -povedal vsako javno up -r^bo nemškega, madjarskrga in turšk< ga jez>ka in zagrozil prekršitel em te prepoved1 z H ho 3**»0 rabljev ali tremi meseci zapora. _______ Bcji v Flandriji. BEROLIN, 26. (Cenz.) »Vossische Zei-tunii« poroča iz Amsterdama: V petek in soboto je bilo Fla I se je pripeljal 11. t. m. v pristanišče San Juan na otoku Portorico in kateremu je poveljeval neki častnik vojne ladje »Karls-ruhe«, je bil od oblasti obveščen, da mora ali zapustiti pristanišče ali da bo interniran, ker ga je treba smatrati za minski tender. "Farmi« se je dovolil rok 24 ur od gotovega datuma, ki se v interesu nevtralnosti ne izda. Turflja proti trosporazumu. CARIGRAD, 26. (K.) Glavni stan objavlja nastopni komunike: Na Kavkaski meji traja nadalje mir. Dne 23. t. m. je angleška križarka »Do-rls« napravila poizkus, da bi Izkrcala v bližini Aleksandrete. Angleži pa so bili po ognju naših obrežnih baterij prisiljeni v umaknitev, pri čemer so izgubili pet mrtvih. frkri prtu poveljnik kovčke armade? KODANJ, 26. (Cenz.) Kakor se poroča iz Pariza, je baje Šukri paša, bivši branitelj Drinopolja, določen za vrhovnega poveljnika turške kavkaške armade. Hvaležnost reienih poraorJfakov s pohodnega čolna „SopMr". CARIGRAD, 26. (K.) Otomanska obveščevalna pisarna objavlja pisma dveh rešenih mornarjev in enega podčastnika s potopljenega francoskega podvodnega čolna »Saphir« svojim rodbinam, kjer poročajo o svoji rešitvi in o pomoči, ki so jim jo nudili o tej priliki turški častniki in pomorščaki, in pa o dobrem postopanju, ki so ga deležni sedaj v Carigradu. ZGhvn'a Rdečega pfumesca. CARIGRAD, 26. t Kor.) Predstojništvo „Rdečega polum -ca" v Carigradu je zaprosilo Agence Tel. „Milli", naj prebivalstvu nemške države, Avstro-Ogrsk in Bosne izreče za hva o Z3. darove na korist Rdečega polu-mesca. Bolgarski dvor hi vojna. BEROLIN, 26. (Cenz.) »Lokalanzeiger« piše: Pariški »Figaro« je pred kratkim poročal, da je bolgarska kraljica Eleonora poslala francoskim ranjencem več zabojev cigaret. Ust je mislil, da sme iz tega dejstva sklepati, da se simpatije bolgarskega dvora naginja jo Francoski. »Proti temu nekoliko drznemu sklepu« — piše Lokalanzeiger« — »ugotavljamo, da je kraljica Eleonora poslala 8. šlezijskemu dragonskemu polku 20.000 cigaret, da je po zbirkah na Bolgarskem in svoje zasebne blagajne dala nemškemu Rdečemu križu na razpolago znatne zneske in da je kralj Ferdinand, njen soprog, že ob začetku vojne dal urediti svojo palačo v Ko-burgu kot bolnišnico. 2e ta dejstva bi sama mogla zadostiti, da opovržejo »Figa-rovo« trditev, da bolgarska kraljica, rojena princezinja Reuss, simpatizira Francozi.«__ JUbansko-griko bratstvo. ATENE 26. (Cenz.) Essad paša je pri-redl grškemu poslaniku in poveljniku gršk vojne ladje „Hellas" pojedino, pri kateri je navdušeno napil grškemu kralju in imenova Grke brate Albancev. Essad paša je izgnal iz Drača dva avstrijska agitatorja, ki sta pobegnMa v tamošnji avstrijski konzulat, a ju je kon/ulat izročil, ker je Essad paša zagrozil, da drugače izžene konzula z vsem konzularnim osobjem. Položni na Portugalskem. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Lizbone: Ministrski svet se je posvetoval v zadnjih dneh o kaznovanju aretiranih oficirjev. Razprave se bodo vršile, kakor pravi neko poročilo vojnega ministrstva, pred navadnim vojaškim sodiščem, ker dejanja, ki so jih zagrešili oficirji, niso političnega značaja, ampak tvorijo pomanjkanje spoštovanja do predstojnikov. Kabinet je sklenil, da se ustavijo vsi listi, ki huj-skajo direktno ali indirektno k vojaški nepokorščini ali morda odobravajo tako dejanje. Zatreti je treba takoj tudi vsako hujskanje k motenju javnega miru. Glasom nekega poročila vlada po vsej deželi sedaj mir. Predsednik republike je poslal časopisom noto, v kateri naznanja, da se hoče z voditelji strank in drugimi osebnostmi posvetovati glede rešitve ministrske krize. na postajo Nussdorf kolidiral s tovornim brzovlakom št. 8665, drugi del. Pri tem je bilo 6 potnikov in 2 uslužbenca lahko poškodovanih. Poizvedovanja so se uvedla takoj. Potres. TEMEŠVAR, 25. (Kor.) Sejsmografični aparati tukajšnje geodinamične postaje so zaznamovali danes ob 9 dopoldne potres v daljavi. Reprezentantska zbornica votirala za izpopolnitev mornarice 200.000 funtov šteriinov. WASHINGTON, 26. (K.) Reprezentant ska zbornica je sprejela zakonsko pred logo, ki določa za spopolnitev mornarice svoto 200.000 funtov šteriinov. 21 bila b< Rom goli vc na froi skozi I ljenejš< Jrponskc še ni napovedala vojne Turčiji. KODANj 26. (Cenz. Petrogra;ski listi vreme na vsej fronti v p )ročajo iz Toki a, da Japonska še do da-iJriji suho. Topovi so grmeli nepre- aes ni napovedala vojne Turčiji. Turških io. Sploh se je ves teden, od 18. pa do podanikov n*. Jap nskem vlada še vtdno ne t. m., zel o veliko streljalo, ne da bi se iznutra za sovražne podanike. Države trona črta kaj izpremenila. sporazume so storile v Tokiju primerne elaere marsikatere dni kar mr-! k rake. ____ evS: antSSl "omunskD K«wie materijal u^selaere. ko odhajajo na odda- CUR1H 26. (Cenz.) Romunska je zadnje točke, kjer se odpočivajo. V j dni pokupila v Švici ves sanitetni materijal, gostilnah vlada neprestano gne- kar ga je mo la dobiti. Nakupljenega sanitetnega materijala pa ni dala transportirati preko Avstro-Ogrske, temveč preko Italije, čez Brin d si. Cez Simplon je odšlo štiriindvajset železniških voz sanitetnega materijala. maj tu ^a. Vojaki plešejo na harmomke in lajne, železnice so rezervirane izključno le za vojaštvo, prav tako pa tudi poulična železnica v Thielt in Briigge Dostikrat se dogaja, da drči po cesti po petdeset avto- Pov a.ek ministra za vnanie stvari iz nsir-ikega glavnega stana. DUNAJ, 27. (K.) Kakor javljajo listi, st je minister za v nanje stvari snoči povrnil iz nemškega glavnega stana. BERLIN, 26. (K.) Avstro-ogrski minister za vnanie stvari baron Burian je dospel dne 24. t. hl zvečer v veliki glavni stan. Obedoval le pri državnem kance-larju Oethmann-Moilwegu in je imel potem daljši razgovor ž njim. Dne 25. t m. se je baron Burian odzval povabttu nemškega cesarja na za-jutrk. Potem Je imel razgovor s šefom generalnega štaba von Faikenhaynom. Zvečer je obedoval minister pri državnem kancelarjn in le na to odpotoval Kakor se le cesar Viljem odlikoval barona Barima s podelitvijo reda črnega orla. Avstro-ogrski veleposlanik princ zu Hohenlobe le dob« veliki križ reda rdečega orla, kabinetni šef grof Hoyos pa kronski red druzega razreda s zvezdo. Ideziiitai nezgodo. DUNAJ, 27. (K.) C. k. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju poroča: Iz Tullna prihajajoči lokalni vlak št. 140 je včeraj ob 9. uri 15 min. zvečer ob vhodu 0 našem razmerju do Italije razpravlja bivši ogrski minister grof Julij Andrassy v „Neue Freie Presse" r.a zanimiv način. Glavne misli v njegovih izvajanjih so: Javno razpoloženje v Italiji nam je po veli kem sovražno. Irendentizem se je razširil. Na fo.umu se elas naših sovražnikov uveljavlja ^las e^e, re^o pa glasovi tistih, ki so z nami. Ali pa bodo bese dan sledila tudi dejanja? Ne morem verjeti, da bi nas zavezniki na vadli, ko jim mi nič nočemo. Nočem razpravljati o tem, ali bi bila to modra politika, ak»> bi Italija kršila obstoječo pogodbo, in ali bi se ne izpostavila nevarnosti, d< nakoplje rajhuje sovraštvo obeh zaveznikov. Tudi nočem zasledovati, ali bi bilo to mili tarično podjetje iako lahko, kakor menijo mnogi v Italiji. Rač pa se hočem baviti z vprašanjem: ali bi bil naš poraz I a iji na korist?! Po mojem prepričanju bi i>ii" asprotno Naše mesto ob AdrijI bi zavzela \e iika Srbija. Ta izprememba pa bi bila na šk-do Italije. Nevarnost za Itol jo na v točni obali Ad:ije so bili tudi dosiej Slovani i< nc Nemci ali Madjaii. Nasproti Slovanom ■io izgublja«! Ital'jani tla od dne do dne I će se je to m glo zgoditi dasl Avstriji ni slovanska država, potem je lahko zia^u nati kaj se zgud z italijanskimi nas« lje ji, ko na mesto Av>tiije ali Ogrskt stopi šo ^enisticna srbska dižava. Ako so Slovani brez vsake podpore od strani obla>ti lostgli tak uspth, ali ni potem gotovo, ua 1 ita ijanskim naseljenjem grozilo un cen,e, ako bi prišla pod velikosrbsko gospodstvo. Moda je, da se napada avstrijska in igrska narodnostna politika. Tu pa tam so se res storile pogreške v tem vprašanju Ali, če bi hotela usoda italijanskega šovinizma. potem bi izkusil ta na lastno škodo, kako velika je razlika med pri nas vladajočo narodnostno politiko in ono, ki je običajna na Balkanu. Uveril bi se. da je interes Italijanov vzhodno od Adrije varen le ob ohranitvi Avstro-Ogrske! Kajti na razvalinah te poslednje ne bi nastalo italijansko, ampak veliko srbsko gospod atVO. Seveda bi se mogli naši italijanski sovražniki tolažiti, da bi bila Velika Srbij: ;ibkeja, nego pa Avstro - Ogrska ter da bi (Srbija) prišla pod italijanski vpliv, a talija da bi imela na Balkanu odločilen /pliv. Toda, tudi to je le iiuzija. Kajti na irugi strani Adrije ne bi imel Rim proti ebi le srbskih sil, ampak tudi moč carstva, .toskovitizem ne bi dopuščal, da bi se lta-ija vgnezdila na Balkanu in na obalili, o-lijudenih po Slovanih ter da bi posedovala iaravna pristanišča Velike Srbije. Polo-aj Italijanov bi bil težaven tudi zato, ker i bili gospodarski in trgovski interesi rbskih pristanišč in njihovih zaledij proti -4 ezi z deželo (Italijo), ki ima svoja last-ta, bližja jej pristanišča, ločena od onih .rvih po morju. Premoč moskovitizma ne bi odprla tenu samo srbskih pristanišč ob Adriji. narveč tudi Sredozemsko morje. Res jc icer, da jc južna vojna mornarica Rusije edaj še šibka tako, da komaj prihaja \ loštev. Ali, če bi Orno morje postale -usko morje in če bi ključ k temu morju, ^ardanele, prišel v rusko posest — po-ein bo imela Rusija večjo moč tudi na iužnih morjih ter ne mirovala, da razteg-le svojo moč do zapadnega dela Balkana n do sredozemskih obali Male Azije. Za Jobila bi brezprimemo ofenzivno in defenzivno moč, ki jej obljubljata geogra-iični položaj teh krajin in vse situiranje pravoslavnega in slovanskega sveta. Ali nc bi bilo sosedstvo tacega slovanskega orjaka nevarneje za Italijo nego pa naše sosedstvo? Za nas je zveza Italijanov važna, carizem pa bi ne potreboval njihovega prijateljstva in bi neusmiljeno izključil italijanski vpliv na vzhodni obali Adrije. Bizanc in Rim sta si bila vedno nasprotnika. Ce bi pravoslavni Bizanc se svojim svetovnim naziranjem Orijenta prišel pod oblast carjev, potem bi Rim, ta emporij zapada, mnogo izgubil na svoji veljavi in njega vpliv bi bil skrčen na italijanski polotok. Pa še v drugem pogledu bi zmaga tro-sporazuma spravila Italijo v škodljiv po- ložaj. Vsled neizogibne razdelitve Turčije bi postala Anglija brezpogojna gospodarica nad Arabijo, dočim bi se nr sever-nozapadni obali Afrike ojacito francosko gospodstvo. Poleg teh svetovnih sil ne bi bilo za Italijo več prostora v Afriki. Na škodo Italije bi bilo tudi dejstvo, da bi tro-sporazum zadobil premoč tudi na kopnem. Izpostavljena bi bila nevarnosti napada od strani dveh držav, ker bi bila r « ajteos-ko in rusko protekcijo ustanovljena Velika Srbija že radi prebivalstva Istre, hrvatskega Primorja in Dalmacije brezpogojno sovražna Italiji. Tisti narodnostni princip, v čegar znamenju se začenjata danes velikosrbska misel in italijanski šo-venizem, ju prej ali slej neizo »pravi v konflikt. Ker je neizogibno, da h Ji Italijani prišli pod srbsko, ali pa blovani pod italijansko gospodstvo, je tudi neizogibno, da prideti obe momentalno vzporedni struji v boj med seboj. Na to dokazuje grof Andrassy, da se Italiji ni treba bati nobene teh nevarnosti, ako zmagati Avstrija in Nemčija. Pač bi jej zagotovila prvo vlogo na Sredozemskem morju, ki je bilo pozorišče nekdanje veličine Italije, kjer se odigrava vse nje življenje in od katerega je odvisno nje dviganje in jiadanje. To jej je zagotovljeno tudi za slučaj, da ostane nevtralna. Tudi naša mornarica ne more biti nevarna Italiji, ker tej poslednji omogoča večja obal, da more več storiti za razvoj mornarice. nego pa ni i. Ce torej Italija ostane nevtralna, more računati na stalno zvezo Avstro-Ogrske. Ker dejstvo, da se Italija ni postavila na našo stran, ni ustavilo grenkobe v naši duši. Ali to razumevanje vedenja Italije bi se moglo izpremeniti v večno sovraštvo, ako bi se pokazalo, da se Italija ni dajala voditi od ljubezni do miru, ampak po namenu, da se obrne proti nam. Grof Andrassy zaključuje: . zaupanju v pravičnost naše stvari, v hrabroi>t naših vojska, v vztrajnost naših narodov in v modrost našita voditeljev se moremo mirno vzprotiviti vsem eventuvalnostini in vsem novim nevarnostim. Neomajna moja vera je, da se ob nekoliko dobre volje razmerje med obema sosedoma da na podlagi obstoječe trozveze tuu; . sedanji krizi postaviti ne trdnejo podlago, nego Je bilo doslej. Pogreb. Spisal R a d i v o j R e h a r. Aj, leži tam daleč, daleč ukrajinska stepa, pokrita z beiun snegom, čez katerega se oglašajo prijetni glasovi Kraguljčkov. Jrče sani. v njih sedi pan iti žvižga veselo poljsko melodijo. Daljna so polja,dalj-.ia, kjer leži vojakov tihi, sladki dom; kjer bedi pri oknu ona... Jredosija Vasiljevna, iijegova zvesta, ljubeča žena. Krog nje sede otročiči: Vasiljko in Aleksej in nekoliko starejša Olga. Sede in z modrimi, svetlimi očmi zro v bleda lica svoje mame, ko da hočejo vprašati: »Mama, ali se še ni vrnil ata« Koliko časa nam že obljubljaš, da pride, a še vedno ga ni! Zakaj ne pride?« A mama jim ne odgovarja. Njene otožne, od solz zameglele oči strme tja ven, skozi okno, v širno zasneženo stepo. Hrepeneče se dvigajo "njene prsi, oc» i>a ga iščejo tam daleč, daleč, v tuji zemlji. A zaman, ne uzro ga; predaleč je do rijeka; tisoč verst ga loči od nje. Daleč tam na madžarski pusti, sestrici ruske stepe se dvigajo iznad snega rumenkaste lesene koče — ujetniško taborišče. V eni iznied njiii lezi na slami, po-ivrit z vojaškim plaščem suli, mmasKO-bled vojak. Izpod odeje mu moli le suh, upal obraz z vdrtimi otožnimi očmi, ki jih pokriva šop razkuštranih svctlorja-v ih las. Težko diha, nemirno se mu dvigajo bolne prsi in tupatam ga po*'1« ka šelj. Poleg njega stoje njegovi tovariši, mrki, molčeči možje. Zro vanj, a on se ne gane. Pač! Premaknil se je, za nljue-nico oboleli vojak; izpod odeje se je prikazala suha tresoča roka; skusa se dvigniti. Plahe mrtvaške oči se ozirajo o-krog sebe. ustne pa šepečejo: »Svinčnik papir... in zopet se zgrudi na slamo. Prineso mu papir in svinčnik; tovariši ga dvignejo, mu pomagajo. Sključen sedi in piše — pismo svoji ženi: »Draga, ljuba Fedosija! Bodi pozdav-ljena in-poljubljena ob moji zadnij uri. U-tnirani, Fedosija, umiram v tujini, brez Tebe in brez dece. Skrbi zanje, bodi jim mati in oče! Zbogom! Fedosija!« Omahnila je roka, naslonila se je glava in deščica s pismomo je padla na tla. »Mrtev!« je šepnil tovariš, tiho in boječe, ko da se boji, da ga predrami. Solzne oči ujetnikov, mrkih, tihih ukrajinskih mužikov; pokleknejo in molijo. Stran TI. „VEČERNA EDINOST- *t. 16. V Trstu, dne 27. januvarja 1915. Zbita stoji rakev. štiri neostružene deske in v njo polagajo možje-ujetniki svojega mrtvega tovariša. Zvezali so dva kola z vrvjo in nanje polagajo rakev... to so nosila preprosta in hitro prirejena. Pod stražo bajonetov stražu i ii vojakov, ki blešće v tožn > zimsko jutro na mesto pogrebnih sveč. se vrste možje, par za parom, odkritih, k tlom sklonjenih glav. Vsak drži v rt ki smrekovo vejico, da jo ponese na sotrpinov grob namesto venca. Samo eden ne. oni, ki stopa spred pred krsto nosi z dveh kolov zbit križ, simbol trpljenja in rešenja bednega trpina. Gredo pojjrebci, molče gredo in le pregi-bajoče se ustnice izražajo trp!jenje v molitvi: »Reši nas, Oospod!« Padajo snežinke na širno pusto, padajo na rakev, padajo na pogrebce ter jih odevajo v belo mrtvaško pregrinjalo. Ne zvone zvonovi, vs*e tiho; le vran se oglaša nekje s svojim turobnim glasom, ko da tudi on pozdravlja mrtvega junaka na poslednji poti- Vrh majhnega grička raste stoletna siva topoL Pod njenimi vejami se ustavijo ti tihi, zasneženi pogrebci. Kraj nje je jama, grob vojaka-ujetnika. Dva tovariša pri-meta rakev in jo spustita v globočino. Tožbo zaropota mrtvaški les, ko da se od-zivlje v njem oni nepoznani svet. Ustavijo se ujetniki, obstopijo jamo in iz njihovih grl zadoni v snežno jutro, ruska pogrebna pesem. Pojo ujetniki; njihovi o-tožni glasovi se izgubljajo v sneženi dalji madžarske puste. Drug za drugim se vrste mimo jame in vsak vrže vanjo pest premrzle prsti. »Spavaj mirno! Lahka ti tuja zemlja, batiuška!« Zagrnjena je rakev. zasuta je jama in le preko nje se dviga kupček zmrzle zemlje, pokrite z vršički smrekovih vej. med katerimi se dviga križ. Tam daleč za širno stepo pa nemo zro modre oči v nepoznano daljo in zastonj vprašujejo otroška usteca: i Mama. ali se še ne vrne ata?--- Iz francoskega glavnega stana. Dopisnik »Neuer Ziiricher Ztg.« opisuje Joffrea takole: loftre je trdovraten in priljubljen. Od nekdaj se je zelo zanimal za stoječo vojsko. Odkar poveljuje, je odslovil in nadomestil z drugimi 77 generalov, število, ki se je sedaj še pomnožilo. Med političnimi generali in armadnimi poveljniki, ki so postali generali po protekciji, je ostal le general Sarrial, ki jt izkazal svojo veliko strategično sposobnost. Najmanjša napaka ob vodstvu čet se strogo kaznuje; višjih častnikov je bilo kazovanih do 150. Poveljnik severne armade, general Foch je znan po hudih bojih na severu in ca s a. Ur'mil □O □□ se računajo po 4 s>t>t. beudu-l j—ir—i Mastno ti~k*ne b^tkle se rac u I *—»«—' najo enkrat vel1. — Najmanjša J _22_ • pristojbina 7.0*$:, 4;) stotink. " I Poijakl prosijo za po noč. Krakovska „Nowa Reforma- je priobčila bridko pritožbo. Tam je rečeno: „Vsa Polj ka je eno bojišče, raztrgana po strelskih jarkih, razorana od granat, polna pogorišč in razvalin. Vasi in cvetoče naselbine so izginile, ostalo je samo prebivalstvo, kateremu je vojna vse nrfffff fn soInCua soba z dvema posteljama v vlliltl AC uli'i Belvedere 12. vruta lf». 4115 po operacijah, ki se lahko zovejo tekmo- vzela, vse o; ustošila; prebivalstvo, ki gineva ----..j---* —----1----— lakote, mraza in uboštva. Dvanajst milijonov Poljakov je obubožalo, nekateri milijoni od teh bodo lakote in mraza v pravem pomenu besede konec vzeli. Ne gre samo za eno provinco, ne samo za en del, ampak za ves narod. Samo Belgija ima enako usodo. A vanje- kdo naj pride prej k morju. General Poch posreduje med višjim francoskim poveljniStvom in med poveljništvom zaveznikov. na katerem mestu se zahteva takt in diplomatična sposobnost. General Pau je znan kot mož dejanja, ofenziv- nega duha. Pred kratkim je poveljeval Belgija bi se bila tej usodi lahko ognila, do-vzhodni ali vogeški armadi. Pomaga mu čim smo mi nedolžno zadeti. Vendar misli eden najsposobnejših francoskih Častni- vse na Belgijo. Nevtralne države je ne po- Sličice iz vojne. Boj v zraku. Iz Przemysla pišejo o sledečem činu nekega ruskega avijatika: Avstrijski avijatik Fran Malina je napravil zadnje dni več uspelih poletov iz Przemy-sla. Sovražniki so ga obsipali s strahovitim ognjem, ali niso ga mogli zadeti. To je bilo že preveč ruskemu letalcu, stotniku Andriewiczu in je sklenil, da bo preganjal avstrijskega pilota, če bi bilo treba, dn Przemysla. Andrieuicz se je poslovil od svojih tovarišev, napisal je pismo svoji rodbini in sestavil oporoko. Ko se je avstrijski pilot pojavil nad Przemyslom, se je vzdignil v zrak tudi Andrieu icz in je poletel z vso silo proti avstrijskemu letalu. Z vso silo je tudi 011 poletel proti Rusu. Spodaj na tleh so z grozo opazovali ta nenavadni dvoboj; stranki ste se obe tresli, vsaka za svojega letalca. Ni bilo treba dolgo čakati. Aparata sta si prihajala čim dalje bliže drug proti drugemu in treščila sta nato drug ob drugega---- Grozen tresk _ in obe letali ste po bliskovo padli na zemljo. Oba aeroplana sta se razbila na drobne kose in izpod ostankov so nato izvlekli letalca in njuna spremljevalca. Bili so vsi mrtvi. Junakom so izkazali čast i Rusi i Avstrijci. Pretresljiva rešitev. V Avezzanu, kjer so bolonjski ognjegasci vršili reševalno službo, so že več ur slišali, kako pod razvalinami vzdihuje žena inženirja Naldinija iz Rima. Zraven so stali sorodniki, ki so prosili, naj se začne z reševanjem. čeravno se nesrečna žena že nekaj ur ni več oglasila na njihov klic. Skoro sedem metrov globoko so morali kopati. Z močnim glasom so vprašali,če je morda kdo pokopan, in skoro se zasliši slaboten, kakor zadušen glas. V kakšnem groznem trepetu je bil inženir Naldini in njegovi v tem neizrekljivem treutku ga-nutja in splošne groze. Gospa, ki je pričakovala rešitve, je prosila s prosečim glasom: *Ne morem več. Pustite me, da umrem. Kje je moj Albert? Hočem mojega Alberta«. Albert je njen sin, ki posluša odzunaj in obupno joče; drugi ga mirijo. da bi ga mati ne slišala. Zdravnik spusti v kozarcu malo vode in konjaka v globino nesrečni ženi. ki je pri polni zavesti in hoče vedeti, kakšen dan je. Odgovore ji. da je četrtek, pa ona pravi, da to ni mogoče, da mora biti že sobota. Končno so jo rešili. Potegnili so jo iz globine v obupnem stanju, vso zmečkano in okrvavljeno. Komaj je bila zunaj, in je vdiha-la nekoliko dobrega zraka, je vprašala po svojih m možu, ki je priskočil, da jo objame. Vsi drugi pa so se trudili, da ne vznemirijo uboge gospe. Spravili so jo z vlakom v Rim v bolnišnico, kjer jo upajo ozdraviti. Skoda vsled vojne v Galiciji. — Na Dunaju izhajajoči tednik »Polen«, ki zastopa poljske koristi, prinaša statistiko o škodi, ki je nastala v Galiciji vsled vojne. Gali-ciia obsega 78.497 km2 in je imela po štetju iz leta 1910, 8,025.675 prebivalcev. Po vojski ni bilo neposredno dotaknjenega le 4915 km2 ozemlja s 742.241 prebivalci v zahodni Galiciji. V vzhodni Galiciji je bilo 17.840 km: ozemlja z 1,605.659 prebivalci sicer zelo poškodovanega, vendar ne o-pustošenega. Vse ooustošeno ozemlje v Galiciji (55.742 km1) tvori skoro petino ozemlja v avstrijskem državnem zboru zastopanih dežel. Ako primerjamo to v odstotkih, dobimo sledeče: Od vsega ga-fiškega ozemlja je bilo v zahodni Galiciji od vojne nedotaknjenega 6.3 odsto. na jugovzhodu je vsled vojne deloma poškodovanega 23 odsto. popolnoma uničenega in opustošenega |t 70 odsto vsega gali-Škega ozemlja, od tega je 13 odstotkom požganega. kov, general Legrand, ki je Pauov namestnik in poveljuje 21. armadnemu zboru v Epinalu. General Curiere de Castel-nau je izboren taktik, ki je zdelal strate-gične načrte generalnega štaba. Preos-noval je tudi generalni štab in ga še pomladil. O njem trde, da je dober katoličan. Čudni nasledki ran. Švicarski zdravnik dr. Allegrini je < biskal bolnišnico z ranjenci v Friburgu in pripoveduje o utisih, ki jih zibijo. Amerika prireja zanjo zbirke. Na nas pa se nihče ne spomni. Za nas se ne spomin ajo nevtralne države in Amerika ne misli na nas. Ni dovolj, da smo vse izgubili, še gledati moramo, ne da bi mogli pomagati, kako dan za dnevon umirajo naši otroci od mraza in uboštva, kako blazne matere od obupanja, ker rinajo otrokom kaj jesti dati. Na tisoče našega naroda nima druznga zavetja kakor v jamah in gozdih i nima druge hrane, kakor skorjo drevja ...V Švici je T a i luuigM v/ IHISIII, ni jiil ~ • ' • • »• » i -» ("■ - je dobil pri tem obisku. Posebno zanimivo bil Pod predsedstvom pisatelja Henrika Sien-je pripovedovanje zdravnikovo o opazovan u kiewicza ustanovljen mednarodni pomožni navedkov, k jih imajo rane, dobljene v vojni. Tako je našel omenjeni zdravnik v bolnišnici mladega vojaka, ki je imel obe uše^i prestreljeni. Ta mladi mož je vkljub težkim p škortbam srečno ušel smrti. Krogla je vdrla pri en^m ušesu v glavi in pri drugem ven. Sluh je mož le deloma izgubil, pač pa je izgubil popolnoma ravnotežje. Mož ne more pri miru stati in se prevrgav a, ako nima nobene opore, ali naprej, ali nazaj, na levo, ali na desno. Zdravniki so z ozirom na položaj tega moža sedaj brez sveta. Drugi slučaj: Neki vojak je vsled rane izgubil vid. Pri tem je bil siromak še ra njen na nekaterih delih možganov. Mož je zgubi tudi spomin. Ranjenec ve samo za svoje ime, vse druge besede je pozabil Revež je tudi pozabil šteti in se ne spominja nobenih števj!k več. Zdravniki upajo, da mož dobi svoje prejšnje moči. odbor, ki nab ra darove za poljski narod. Razne politične vestL Uradno francosko pojasnilo o vojnem položaju. Iz nemškega glavnega stana se poroča: »Agence tlavas« objavlja uradno pojasnilo o vojnih dogodkih od 15. novembra do 15. januarja. Nemško vrhovno ar-madno vodstvo se ne namerava spuščati v razmotrivanja o tem pojasnilu vojnih dogodkov, prikriti javnosti ga pa tudi noče in opozarja sicer na svoja uradna poročila v ča^t od 15. novembra do 15. januarja. Domate vesti. Potres. Seismični aparati tržaškega c. kr. pomorskega observatorija so danes zjutraj zabeležili zelo močan potres, čigar središče se ceni oddaljeno 950 km. Začetek ob 2*11*56 zjutraj, največje gibanje tal 0*33 mm ob 2*16 08, konec ob 3 zjutraj. Plačila iz fonda za vojno pomoč. Pisarna za vojno pomoč v c. k. ministrstvu za notranje stvari nam piše: Kakor znano, je c. k. ministrstvo za notranje stvari takoj ob izbruhu vojne v podporo svojcev vpoklicancev nabralo fond pod imenom »Fond za vojno pomoč«. Četudi je zakon iz leta 1912 o pravici svojcev vpoklicancev do podpore zagotovil rodbinam naših hrabrih vojakov na sploh zadosten dohodek, vendar je nastalo neštevilo slučajev, ko je bil obstanek tega fonda največjega pomena. Že v novembru 1914 je pisarna za vojno pomoč nakazala posamičnim političnim deželnim oblastim izdatno svoto 1,200.000 kron in sedaj vnovič izplača znesek 900.000 K. Po napotkih, ki so jih dobile deželne oblasti, naj služi ta denar v to, da se dajejo predplačila na zakoniti znesek podpore tam, kjer je nevarnost, da bi dolgotrajna dogovarjanja otežila izplačilo, ter da se dajajo doklade, kjer je pričakovati, da radi razmer, kakor so: bolezni, trajna nesposobnost za delo, ali več otrok izpod 8 let, ne bodo mogli izhajati z zneskom zakonite podpore. Pa tudi tam, kjer so normalne živ-Ijenske razmere pristrižene, ker je odpadel včasih visoki zaslužek rednika, ki pa se od danes do jutri, tudi ob najbolji volji ne dado krčiti, je taka doklada n. pr. za najemnino v neizmerno dobroto. Podpora iz fonda se je pripoznala tudi takim soprogam mnogih vpoklicancev, ki nimajo zakonite pravice do podpore. Sicer pa se je denar vporabil v to. da se, kolikor možno odpomore splošni gospodarski bedi ter indirektno pomaga svojcem vpoklicancev v najširšem smislu z izpopolnjenjem ljudskih kuhinj, s i;ovspeševanjem razdeljevanja jedil, z oddajanjem izdelovanja tople obleke za vojake in na druge podobne načine. Glasom poročil deželnih oblasti se je koristnost fonda za vojno pomoč izkazala v odlični meri. In če se sedaj, po oddaji druzega milijona, praznijo blagajne fonda, se more to z dobro vestjo obrniti do prebivalstva s prošnjo, da se ga spominja tudi nadalje. Sijajno priliko za to — in to z nado do izdatnega povračila že v tem življenju za izkazane dobrote — nudi državna dobrodelna loterija na korist združenih namenov vojne oskrbe Rdečega križa, urada za vojno oskrbo in pisarne za vojno pomoč. Se dva dneva nas ločujeta od žrebanja z bogatimi šan-sami. Naj vsakdo doprinese malo žrtev 4 K in potem bo tudi fond za vojno pomoč zopet v položaju, da ublaži marsikatero bedo in otere marsikatero solzo. Tatovi perila se vedno pogosteje oglašajo v mestu okolici. Pred kratkim Šele je zalotila policija večjo tatinsko družbo, ki se je bavila skoraj izključno le s tatvin pnila, toda ta družba pa ni bila sama, kajti prav zadnje dni so se pojavi' podobni tički tudi v Rojanu. Kdo bi pa tudi mislil, da bi Ženske ne smele več obešati peiila na svojih domačih dvoriščih, nt da bi se morale bati, da perilo tudi takoj i gine, če ni vedno straže pri njem. Tako je n. pr. pred par dnevi izginilo z dvorišča hiše št. 40 v Rojanu nekaj perila, seveda samo bo jše, slabše pa je tat pustil. Sooči med 7. in S. uro pa je izginila z dvorišča rojanskega župnišča cela nova nevestinska oprema. Strežnica romanskega župnika je namreč tudi perica. Dob la je v perilo celo ono nevestinsko opremo, jo oprala in jo obesila na dvorišču, da se posuši. Ko je v omenjenem času šla nekoliko od doma, so prišli tatovi in odnesli vso opremo. Obenem pa so bili tudi še iako zlobni, da so raztrgali nekaj moškega perila, ki ga niso hoteli vzeti s seboj, menda saao da bi napravili več škode revld perici, ki je bila vsa obupana, fco je videla, da je izginilo perilo. O t&ovih seveda ni nikakega sledu. Pfl7lifa9 mebljraB® i-razne »obe, za oikvoIL nUiiliUlb dv« c sobi, kakor tudi mebUrano -a!L prazno stanovanje ee oddajo takoj v Dajem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Cominercial* 9. 100 e. PostrežRlco za pisarno ali pri mali družini ižče službo od 9 in pol zjutraj do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod .Stefanija-na Ins. odd. Edinosti. i o l Sobo pra na se odda takoj v -ulici Tiziano Ye-cellio št. 1. II. nad. 104 zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici v ulici Conrimerciale fitv 11, ITI. nadat. 4000 MeMouona sobo Meblirana soba * Alfi. r. i 7, \ rata 5, prvo naustropje. 401G Dr. P£€ ll^ll 11^*111109181 x Dobroznana mirodilnica :: I Iv. Ceniki 1 = Sv. Ivan ■ Trst - blim Hnr. floma g | Velik izbor hart? | g=r = iEc3.= «= Zaloga za Trst in okolico redilnega |f» 552 ke In odrasle SL^DSN i ter feshresp apos ia it?Kj4 » Inili. - Trlefu 81 IlEIBSIlllimiB^ Dr. PETSCHNIGG TRST. VIA S. CMERIM $TEV. 1. Zdravnik za notranje c ebno za vojake neobhodno potrebne. — Električne ž> p-ne svetiljke in baterfie. Peči na čpiritn (.lin, sve-tiljue. k"paine peči. likaloiki ifcd. — LfcV knnt-'In - uveti'ke čisti Špirit, kakor tudi vse potrebščine z ~ uli< Caserma 17 \VIKTORIN in g JjJjJJJgj, JjjJ ul.« deJla eu*ke zi-teme. 8- 17 Splošna hranilni« v trstu \i [ (PUPILflRMOVflREH ZđfOĐ >n bttttBvHiaii t. i »Mita denar mlađoletn. itiik] [ Jj 0| , obresti se pripisujejo k ■fr jO glavnici dvakrat na leto. VLOG K se obrestujejo po hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 670 z amortizacijo po dogovoru. Oradi«ul. Torre Blanca 41. - Orodne ure: 9-12 TELEFON 21-01. 1 ' --->'pi g m 0 a §