List 34.
Letina na Notranjskem
in strah pred previsoko cenitvijo zemljiško. )
Nadjali smo se na Notranjskem letos dobre letine in mislili se nekoliko iz denarne stiske izkopati, kajti spomladi kazalo je vse prav lepo; pogostni dež, ki ga naša zemlja silno potrebuje, pospešil je razvoj rastlin, in sadje je cvetelo prav lepo, da bilo ga je veselje gledati, posebno pa češplje. A v najlepšem cvetji nastane spomladanska huda zima in zmrzlina ter vniči cvetje na drevji, pa tudi. dosti drevja polomi, in neizrekljivo škodo naredi. Zaporedni dež škodoval je žitu v cvetji; kasneje pa nastane velika vročina in suša, ki naredi prezgodnjo zorenje žita. Klasje je vsled tega ostalo kratko, na pol gluho, in zrnje je kumerno. Nasad, to je, 100 snopov, daje komaj po 6 do 8 bokalov žita. Krompir je sicer se zdrav, al zarad prevelike suše ne more odebeliti; droban je, malo debelejši kot orehi. — Fižol se suši na korenini in bode tudi prezgodaj do-zoril ter droban ostal. — Trta je večidel prazna, in dosti manj bo mošta od lanskega leta. Le sena smo obilo nakosili; zato pa otave ne bo nič, kajti travniki, senožeti in pašniki rujavi so že kot lisica. Ne vem, s čem se bo ljudstvo čez zimo preživelo, ki nobenega zaslužka nima, in s čem davke plačalo, ker od pridelkov nič za prodati ni?
Kdor je poleti videl žita na našem polji, mislil sf je, da bogata žetev je gotova. A človek obrača, Bog pa obrne. Pa vsaj nas skoraj vsako leto suša tare tako, da nimamo nobene redne letine. Vendar se pa hoče nase polje staviti med najrodovitnejsa polja na Kranjskem! Naj se tisti gospodje cenilci, ki naše polje v najboljšo vrsto stavijo, potrudijo le-sem, in prepričali se bodo z lastnimi očmi, da se tu ne moremo zanašati na redni pridelek kot drugod, in da naše polje potrebuje pogostoma dežja, če hočemo kaj pridelati; ako ga ni, zgori nam vse! — Pa še druga nadloga nas tare, namreč huda burja jeseni in pozimi, ki nam zemljo odnaša, in čedalje veči kras napravlja, pa tudi rast zadržuje. Res, da nas kaka tri leta sem ne nadleguje tako, a ni upati, da bi si bila drugo pot poiskala ter nas popustila. Tedaj mora se pri cenitvi zemljišč tudi na ovo nadlogo gledati. Ako se nam po novi cenitvi davki ne zmanjšajo, moramo v nič priti. Zato „caveant consules"!
*) Hvala lepa za resnično poročilo in odkritosrčno besedo o cenitvi zemljišč. Naj bi ne bila klic npijočega v puščavi !                                                                       Vred.