t=a lahaja ob 4. gjutraj. =a
Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
L^uoiiana, Knafiova ulica itev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud* štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvas Ljubljana, Preiernova ulica it $4. — Telefon St j6
Inseratm oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon ftt 40»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu 1 Ljut>* Jana št 11.841 • Praha čisto 78.180. Wien, Nr. 105,241.
Ljubljana, 19. junija.
Laž ima Kratse noge. Resnico tega pregovora je pravkar v vsem obsegu občutil katoliški duhovnik g. Kulovec. Kar je zadnji čas ta vodja SLS napisal, brzojavil, telefoniral, vse se je v toku 24 ur preklicalo od udeleženih prič in izkazalo kot lažnivo. Mož se potaplja vedno globlje v blatu.
Včeraj sta z gospodom Smodejem. ki je tudi duhovnik. »rešila* situacijo s tem. da sta v »Slovencu* pod plaščem svoje imunitete porinila vest. kako je g. Ninčič dr. Žerjava nazval »lopužo* in kako je Žerjava obsodil celo Pribičevič. Ni še minul dan. že sta izjavila i g. Ninčič i g. Pribičevič, da je ta trditev prosto izmišljena, kar je vsak poznavalec razmer itak vedel že prvi hip. Gospod Ninčič ie to v obraz povedal gospodu Smodeju na Bledu in g. Smodej je osramočen molčal. Nato pa je dal telefonirati v »Slovenca«, da je svojo oziroma dr. Kulovčevo izjavo v polnem obsegu vzdržal! Vendar g. Smodej ne pove v »Slovencu«, kaj mu je Ninčič rekel in napram komu in kdaj je svojo izjavo vzdržal. Poročilo g. Smodeja je verna fotografija klerikalne morale.
Smola, da ga vse demantira, dr. Kulovca tudi danes ni zapustila. V »Slovencu* je o svoji aferi priobčil dolgo izjavo, v njej pa obdolžil Zerjavovega tovariša g. Božoviča, da je potrdil, kakor da je dr. Žerjav res pisal o dialektu. Ni minulo 10 ur in g. Kulovec je že okusil. da ima v dobi telefona laž tako kratke noge, kakor je elektrika urna.
G. Kulovec nas do danes še ni tožil in se očividno ne more odločiti, da bi vprašanje falzifikata spravil pred sodišče. kjer bi se moglo takoj prečistiti. Tem gostobesednejši pa je vsak dan v »Slovencu*. Danes je zopet napisal: rešena, ki pa lahko v njih vnesejo nepredvideni dogodki kak nov moment, na novo razmotrivala pri sep-temberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi.
Na vprašanje, kakšni so odnošaji Male antante nanram ostalim državam
bo Nemčija v septembru vstopila v Društvo narodov.
O vprašanju balkanskega pakta
je Mitilineu odgovoril, da je tak pakt zaželjen, vendar se morajo najprej rešiti povoljnnjvsa obstoječa odprta vprašanja med balkanskimi državami.
Glede odnošajev z Rusijo si očuvajo države Male antante vsaka zase svobodne roke. Rumuni bi vedno bili pripravljeni ponuditi sovjetsk; Rusiji sklep garancijske pogodbe, če bi se izločilo vprašanje Besarabije. Odnošaji Rumunije napram Bolgariji so normalni. Prihodnja konferenca Male antante se vrši v Pragi marca mestea.
Na vprašanje zastopnika «Jutra», ali je prišlo na blejski konferenci do kakega končnega sklepa
glede zastopstva Male antante v Svetu
Društva narodov, je g. minister izjavil, da so se dr. Beneš, dr. Ninčič in on popolnoma sporazumeli o tem vprašanju in storili defi-nitivni zaključek. Določena je država, ki bo po ^epteroberskem zasedanju zastopa i a Malo antanto v Svetu Društva narodov. Dogovorili pa smo se, da ostane ta sklep trenotno tajen. Razrnotriva-li smo po dr, Beneševem referatu tudi vse mogoče eventualnosti, ki utegnejo nastopni pri zasedanju Društva narodov v septembru ter se je dosegel popoln sporazum za enoten nastop Male antante.
Pojasnila ministra Ninčiča
Naposled je sprejel zastopnike tisks iisš zunanji minister dr. Ninčič. Povda-fil ie, da so se blejska pogajanja vršila v duhu prijateljstva, prisrčnosti in zaupanja in da ni točke, n kateri se ne bi bili sporazumeli hitro jn popolnoma. Vesti, o konfliktu med Rurntinijo in Jugoslavijo
glede zastopstva v Svetu Društva narodov so naravnost smešne. ■
V odnošajih napram latiiji ni nikakršne razlike med našimi tremi državami. Stiki z Italijo so najboljši in najpri-srčnejši. V vseh važnih vprašanjih Srednje Za dr. Bcnešem je sprejel novinarje j Evrope gre Mala antanta 7, Italijo k istemu rumunski zunanji minister Jone Mitih- s skupnemu cilju. Pri vsakem pomembnem
je dr. Beneš naglasil, da to spada v ožjo sfero Jugoslavije in Rumunije Češkoslovaška pa vedno podpre in sprejme smernice obeh ožje zainteresiranih zaveznic.
Glede odnošajev napram Rusiji in rusko - nemški pogodbi
je izjavil dr. Beneš sledeče: V vprašanju obnovitve odnošajev napram sovjetski Rusiji ostanejo članice Male antante pri svojem dosedanjem stališču, t. j.
vsaka ima svobodue roke.
V vprašanju nemško-ruske pogodbe sledi Mala antanta stališču naših velikih zaveznikov, katerih pravniki so ugotovili. da rusko-nemška pogodba ne nasprotuje mirovnim pogodbam in lccarn-skemu duhu.
Madžarska ponarejevalska afera
je za nas urejena s sklepi v Ženevi. Odnošaji z Madžarsko niso slabi. Speci-jalno češkoslovaška stoji z njo v gospodarskih pogajanjih. Pripravljeni smo tudi, da sklenemo pakt v smislu Iocarn-skih pogodb, kadarkoli bodo Madžari to hoteli. Upam. da se bodo odnošaji med nami stabilizirali bolj in bolj.
Naši odnošaji
napram Franciji so vam znani- Oni so dobri, intimni, prijateljski in nadvse prisrčni. Isto velja za naše razmere
napram Italiji. Ni nobenega vprašanja, ki bi delilo Italijo ali katerokoli temed treh držav Male ar.tantc.
V stališču napram Poljski se ni zgodilo ničesar novega. Tudi po izpremembj vlade ostane vse, kakor je bilo dosedaj. Češkoslovaški stiki s Poljsko so se popolnoma stabilizirali, nedavno smo sklenili z njo arbitražno in prijateljsko pogodbo. Prepričan sem, da ne more nobena izprememba vlade niti na Poljskem, niti na Češkoslovaškem ničesar izpremen-U v smernicah zunanje pohtike obeh držav.
tike svoje dežele ie novinec. Nadaljuje politiko svojih prednikov. Zunanja poli- i tika Rumunije se giblje v duhu pakta Male antante, v duhu Locarna in pakta Društva narodov. Posvetovanja na Bledu so se vršila v najpopolnejši in naj
težav v odnošajih Male antanto
j zlasti pa po njegovi trditvi ne more bi-■ ti govora o kakih prepirih. Tozadevne i vesti nekaterih angleških in dunajskih listov so brez podlage. Blejska konferenca se je vršila ne samo vljudno, ampak tudi prisrčno, brzo in se končala s popolnim sporazumom.
Odgovarjajoč na posamezna vprašanja je g. Mitilineu izjavfl, da Mala antanta nikakor noče ovirati Bolgarije,
da bi uporabila posojilo za humanitarne svrhe. Sporazumeli smo se v tem smislu, da to posojilo odobravamo, če se bo res uporabilo v človekoljubne namene. Če pa se bo hotelo izrabiti za politične svrhe, se naše stališče docela menja. Ne sme se dopustiti, da bi se humanitarne svrhe zamenjavale z političnimi nameni. Istega mnenja sta oba njegova kolega, da se mora ustanoviti nadzorstvo nad uporabo bolgarskega posojila za begunce. Pri tej kontroli bo seveda sodelovala poleg držav Male antante tudi Grčija.
Odnošaji z Madžarsko so dobri. Kot prepričan pristaš Društva narodov želim, da postanejo ti odnošaji vedno boljši. V Ženevi smo podpirali francoski predlog za mednarodno obrambo proti ponarejanju bankovcev. V tem vprašanju se vse tri države Male antante docela skladajo s francoskim stališčem.
Rumunija si želi najprisrčnejše odno-šaje z Italijo. Te dni se vrše pogajanja za
najetje posojila v Italiji,
upam, da bodo v dveh aH treh dneh že z uspehom končana. V naših odnošajih napram Italiji smo popolnoma sporazumni z obema ostalima Sanicama Male antante. Ravno tako se pogajamo za
prijateljski pakt s Francijo.
Nadaljujem tozadevne razgovore, ki jih je začela že prejšnja rumunska vlada.
Napram nemško - ruskemu paktu zavzemamo isto stališče, kakor naši zavezniki v zapadni Evropi. Prepričan sem. da je Nemčija podala vsa potrebna pojasnila, da se rusko-nemški pakt sklada z obstoječimi mirovnimi pogodbami in locarnskim duhom. Verujem, da
so inspirirani z najboljšo dobro voljo. V 2enevi se je dosegel načelni sporazum glede solunske železnice. Sedaj se mora ta sporazum spopolniti še s tehničnimi solucijami. To vprašanje je prepuščeno specijalistom obeh držav.
Napram Madžarski si želimo konstantnega izboljšanja odnošajev. Ce more Jugoslavija v čem še posebno posluiiti v tem smislu, je pripravljena vložiti za to ves svoj trud, Ne vidim zakaj se ne bi moglo izvesti stalno izboljšanje odnošajev. Ponarejevalska afera je močno škodovala mednarodnemu prestižu Madžarske. V Ženevi smo nastopili v tem vprašanju v sporazumu s Francijo in priznati se ■mora, da je naše stališče bilo docela kon-ciljantno.
Z Bolgarijo stoji Mala antanta v odnošajih dobrega sosedstva. Ako obstoje kake težave za zboljšanje teh odnošajev, krivda gotovo ne leži na naši strani. Bolgarsko posojilo za begunce pozdravljamo, če naj služi dejansko človekoljubnim namenom. Na vsak način pa je treba nadzirati, da se ne bi posojilo izrabljalo v kake druge svrhe politične narave. SIcer pa se mi zdi, da bi se dalo vprašanje beguncev v Bolgariji rešiti na bolj enostaven način. Najbolje bi bilo, da bi Bolgarija omogočila povratek beguncev v rodne kraje, kakor večina beguncev sama želi. Iz našega ozemlja je v Bolgariji kakih 13 tisoč beguncev. Dočim delajo gotovi krogi v Bolgariji njihovemu povratku velike težave, jitn je naša država dovolila vse možne olajšave za vrnitev. Ce se hoče realizirati.
balkanski garancijski pakt se mora najprej ustvariti atmosfera zaupanja med vsemi balkanskimi državami. Tako atmosfero ravno pripravlja Mala antanta. Ce obstoje tu kake težave, ne izhajajo z naše strani. Napram Grčiji pomeni ženevski sporazum velik napredek in se more smatrati kot temelj za nadaljne urejevanje odprtih vprašanj.
Z izjavami drja Ninčiča so bili razgovori novinarjev z ministri končani.
Pariz, 19. junija, s. »Temps* piše v uvodniku, da je Mala antanta edina grupacija držav, ki je dosedaj kljubovala vsem težavam in ki zagotavlja mir v osrednji Evropi. Na Balkanu prevladuje popolnoma jugoslo-vensko-rumunska zveza in zadnje bolgar-sko-jugoslovensko zbližanje vzbuja najlepše upe za bodočnost. Balkanski Locarno ie mogoč in potreben. Ideja balkanskega pakta se bo gotovo uresničila, ko se bo Grčija kon solidirala in ako bo Bolgarija lojalno izvajala sklenjene pogodbe. Da se Je na Balkanu malce zjasnilo. Je edino zasluga Male antante.
Po konferenci na Bledu
Bled, 19. junija, f. Danes je bil zadnji dan sestanka zunanj. ministrov, poslanikov in novinarjev Mule autante. Ministri so imeli dopoldne ob 9. še kratek razgovor, nato pa so zaporedoma sprejeli novinarje, ki so jih pozvali, da jim stavijo vprašanja, za katera se zanimajo. Prvi je prišel med novinarje dr. Beneš, za njim g. Mitilineu in uato l>oldne so ministri iu poslaniki s svojim ožjim spremstvom obedovali v hotelu Toplice. novinarji pa so imeli poslovilni banket v 1'arkliolelu. Ministri in poslaniki so popoldne kljub deževnemu vremenu naredili krajše avtomobilske izlete v blejsko okoli-co, nato pa so se udeležili čajanke, ki jim jo je priredila kraljica Marija v Suvoboru.
Zvečer je dr. Ninčič sprejel še pet madžarskih novinarjev, ki so prišli na Bled povodom konference Male antante. V razgovoru ž njimi je ponovno povdarjal, da na strani Jugoslavije ni nikake ovire za ustvarjanje res prijateljskih odnošajev z Madžarsko. Jugoslavija da je vsak hip pri pravljenji skleniti tudi z Madžarsko pogodbo v smislu Locarna.
Dr. Beneš, ki bi se bi! moral odpeljati v Prago že danes dopoldne, je dobil snoči iz Pra^e daljše situacijsko poročilo, ki je moralo biti vsekakor ugodno, ker je dr. Beneš nato 6vojo pot za en dan odgodil in se tudi udeležil čajanke v Suvoboru. Jutri se odpelje z dopoldanskim vlakom v Ljubljano in od tam opoldne z brzoviakom preko Maribora v Prago. Poslanik Nešič ostane na Bledu še par dni, ravno tako tudi poljski poslanik Okenski, ki pride prihodnje dni v Ljubljano k otvoritvi velesejina.
Rumunski zunanji minister Mitilineu se je odpeljal s svojim spremstvom nocoj ob 10. s posebnim vlakom preko Ljubljane nazaj v Bukarešto. Dr. Ninčič potuje po dosedanjih dispozicijah jutri popoldne najbrže z avtomobilom do Ljubljane, nato pa z večernim brzoviakom v Beograd.
Inozemski novinarji so deloma odpotovali že danes, deloma pa ostanejo še nekaj časa na Bledu. Delegati novinarske Male antante so se odpeljali popoldne z avtomobili v Ljubljano. Prvotno nameravani izlet ▼ Kranjsko goro je moral radi slabega vremena odpasti.
Ljubljana, 19. junija. Nocoj sta priredila veliki župan in njegova gospa soproga v čast delegatom novinarske Male antanta svečano večerjo, ki je potekla v najboljšem razpoloženju.
Protesti proti nettunskim konvencijam prepovedani!
Zagreb, 19. junija, r. Policijsko ravnateljstvo je danes dopoldne dostavilo sklicateljem javnega protestnega zbora proti beograjskim in nettunskim konvencijam, ki naj bi se jutri, v nedeljo, vršil v ktau Metropol, odlok, da je zbor zabranjen. Prepoved je motivirana z interesom javnega miru in reda. Drugi zbor je sklical odbor akademikov v imenu raznih akademskih klubov in skupin (izvzemši radikale to radičevce). Ta akademski protestni zbor naj bi se istotako Jutri vršil na dvorišču vseučilišča. Ker ta zbor kot akademski ni bil prijavljen redar-stvu, ga policija ni mogla prepovedati, a je navzlic temu jasno, da se zbor ne bo mogel vršiti. Tudi zaupni sestanek, sklican za jutri od odposlancev HFSS je bil prepovedan. Na njem bi bil imel poročati dT. Trum-bič o konvencijah' z Italijo.
Borba med radikali v Beograda
Beograd, 19. junija p. Nesoglasja v radi« kalskih vrstah glede kandidature v beo« grajski občinski svet postaja vedno bolj očita. Splošno smatrajo za gotovo, da bodo v Beogradu nastopili radikali z dvema li« stama. Ze danes je sklicana cela vrsta kon« ferenc in shodov razcepljenih radikalov, od katerih se bori skupina proti skupini. Na ta način je precej verjetno, da bodo radikali tokrat izgubili beograjsko občino. Nosilec samostojno demokratske liste je g. Miloš Savčič. Nosilec meščanske liste je Vasa Lazarevič, bivši načelnik notranjega mini« strstva, ki so ga radikali nedavno upokojili. Zaradi vedno večjih nesoglasij v radikalni stranki je bila za danes sklicana seja ožjega glavnega odbora stranke, ki se je pa na že« Ijo predsednika Narodne skupščine Trif« kovica preložila na čas po pravoslavnih bin« koštih.
Gospod Jeglič pod zaščito ameriške policije
Beograd, 19. junija, p. Iz New Yorka poroča United Press, da so tja dospeli škofje Jeglič, Rodič, Gnidovec, Gorič in dr. Šarič, namenjeni na evharisrični kongres v Chica-gu. Radi nedavnih protikatoliških demonstracij (!) v Jugoslaviji Je te škofe takoj ob prihodu vzela v varstvo in jih" nato sprem-Uala posebna skupina ameriških' policistov na motornih kolesih.
Po drugih obvestilih', ki so dospela v. Beograd, so bile varnostne mere ukreniene vsekakor radi dr. šarlča ter se je tudi že ob njegovem odhodu iz Jugoslavije ukrenilo vse potrebno za njegovo varnost, ker so v Beograd dospela poročila, da je razpoloženje proti njemu vrlo sumljivo. V Ameriki so klerikalci razširili vesti, da se škofje pritožujejo radi verske intolerance v Jugoslaviji in govori sč, da »e v Jugoslaviji vrši preganjanje katolikov! Beograjski katoliški cerkveni krogi te govorice demaa-tlrajo.
Herriotova prizadevanja za sestavo vlade
Finančni značaj vladne krize. —
rešitelj
Pariz, 19. junija. (Radio) Herriot je izjavil novinarjem, da želi sestaviti vlado na isti široki bazi, kakor si jo je zamislil Briand, da pa se ne bo oziral na ekstremne frakcije. Listi povdarjajo, da je sedanja vladna kriza finančnega in ne političnega značaja. Opozicijonalno časopisje smatra rešitev krize za jako težavno. Herriot je naprosil Brianda, naj bi obdržal v novi vladi zunanje ministrstvo, toda kakor poroča ■£Matin>, ni upanja, da bi Briand ustregel tej želji.
Pariz, 19. junija, s. Herriot je dopoldne konferiral s Painlevčjem, Bonnetom, Bo-kanowskim, de Monziejem, Cbautempsom in tudi z nekaterimi senatorji. Popoldne je sprejel ravnatelja Francoske banke de Ro-bineauja, tajnika banke in predsednika odbora finančnih strokovnjakov s tremi njegovimi člani.
Halle, 19. junija, s. Ko se je snoči peljalo nekaj tovornih avtomobilov, polnih članov nacionalistične organizacije po mestu v propagandne svrhe, so naleteli v predmestju Glauciii na sklenjeno povorko rdečih frontnih bojevnikov. Komunisti so navalili na avtomobile in metali na nacijonaliste opeko. Razvil se je pretep, pri katerem sta se obe stranki obdelavali z deskami, obitimi z ostrimi žeblji. Končno je posegla vmes policija, ki je razdvojila pretepače. Nacijonalisti so imeli 23 ranjenih, od katerih je nekaj hudo. Ni še znano, koliko ranjencev so imeli komunisti.
Angleška rudarska kriza
V kratkem pride do odločitve.
London, 19. :unija (Radio) Zunanji mi« nister Chamberlain se v nekem pismu po« novno bavi s premogovno krizo in poživlja obe stranki, naj se v korist skupnega do* brobita sporazumete. Težko gospodarsko stanje države zahteva žrtev od vseh držav« Ijanov. Rudarji naj pomislijo, da se zviša delovni čas kvečjemu na osem ur dnevno, kar bo zagotovilo delavstvu mezde od leta 1921. Kupna moč teh mezd je sedaj za 30 odstotkov večja, kot jc bila leta 1921. Tri četrtine delavstva bo prejemalo višje pla« če in drugi najmanj toliko, kolikor sedaj. Lord Haldane, član bivšega delavskega ka« bineta, očita lastnikom in rudarjem njih nepomirljivost in pravi, da bi morali oboj« ni popustiti. Delovni čas bi se podaljšal ko. maj za pol ali tri četrt ure, kar ne bi bila za rudarje nemogoča žrtev. S tem bi se po« stavila premogovna industrija na zdravo gospodarsko podlago namesto da bi se rud« niki zatvorili in delavstvo odpustilo. Lord sc je h koncu jako skeptično izrazil o na« cijonalizaciji premogovnikov, ki jo propa« girajo delavski voditelji.
London, 19. junija (Radio) Prihodnji te« den bodo lastniki objavili pogoje, pod ka« terimi lahko prično rudarji zopet delati, ako sprejmejo ose murn i delovni čas. Pre« mogovni revirji bodo razdeljeni v tri kate« gorije. V prvi kategoriji ostanejo prejšnje plače, v drugi se znižajo za nekaj manj kot za 10 odstotkov, v tretji pa za največ 10 odstotkov. Storilo se bo vse mogoče, da ostanejo plače v največjem številu premo* govnikov nespremenjene. Najbrže bo to mo« goče v večini rudnikov. Drugi premogov« niki bodo uvrščeni v diugo kategorijo in komaj četrtina pride v tretjo skupino. Isto« časno bo sprejet v spodnji zbornici zakon« ski načrt o uvedbi osemurnega delavnika. Dokler ta zakon ne stopi v veljavo, izide tozadevno provizorična naredba.
Drakonska obsodba radi žalitve Mnssolinija
Bolcan, 19. junija k. Meseca aprila se je zapletel švicarski državljan Dahlmonn na vožnji iz Benetk v Innsbruck v Franzens« festu v prepir. Zaradi žalitve min. predsed« nika MusscJinija je bil sedaj obsojen na se> dem. mesecev in dvajset dni ječe in deveU sioinšestdeset lir globe ter na šestkratno pristojbino radi nedovoljenega nošenja orožja. Dahlmonn je sprejel kazen.
Italijani o »Jadranski Straži«
Rim, 19. junija k. »Tribuna« poroča iz Beograda o zborovanju jugoslovenskega mornariškega društva (Jadranske Straže), da se je živahno razpravljalo o italijanski propagandi na Jadranu in da so bile spre je« tc resolucije, ki naglašajo potrebo pospe« še vanj a jugoslovenske trgovinske moraari« ce, da more postati Jadran svobodno mor« je in da ne bo več tuje. Zborovalci so za« htcvali pobijanje inozemske propagande, da se zavaruje slovanski značaj vzhodne jndraske obale. Tudi naj se prepreči zopet« no pridobivanje jugoslovenskega državljan« stva po osebah, ki so se že poslužile opcij, ske pravice.
Rusko - kitajski spor
Peking, 19. junija s. Zaradi prekinjenja ruskoakitajskih pogajanj glede vzhodno«ki. tajske železnice je zbrala sovjetska vlada ob mandžurakossibirski meji znatne čete.
Maroško vprašanje
Pariz, 19. junija (Radio) Francosko«špan« ska konferenca o maroškem vprašanju je včeTaj ponovno zborovala. Na seji se je do« segel o vseh vprašanjih popoln sporazum. Prihodnii teden se vrši plenarna konferen« ca, ki bo končno rešila tehnično stran iz« veabe sporazuma glede maroškega proble« ma.
Fez, 19. junija (Radio) Med rifskimi ple« meni se opaža ponovno gibanje. Francoske čete so zasedle včeraj brez boja važne stra« tegične točke.
Italijansko - turška pogodba
London, 19. junija (Radio) »Daily News« poročajo, da se sklene v kratkem italijan« sko-turška nevtralitetna pogodba.
Iz cesarske likvidacije
Dunaj, 18. junija.
Za dunajski finančni svet pomeni ravnokar minuli teden silno resen memento. Mogočna Anglobanka je likvidirala. Namesto konkurza je likvidirala na ta način, da je Kreditni zavod za trgovino in industrijo prevzel vse njene posle. Preko 2000 uradnikov, ki jih je imela Anglobanka pred par leti, te izgubilo svojo službo, kajti le neznaten del tega urad ni štva prevzame Kreditni zavod. Nenadna likvidacija Anglobanke je radi tega memento za Avstrijo, ker je ta polom samo en člen dolge verige likvidacij, ki so bile in še bodo potrebne, predno pride avstrijski gospodarski ustroj v ravnotežje z izpremenjenimi gospodarskimi fn političnimi prilikami. Dunaj Je bil pred vojno gospodarska centrala velike Avstro-Ognke. Tam ee je zbiral velik del prihrankov vseh avstrijskih narodov. Tudi plodovi naših žuljev so se tam stekali. Korenine dunajskih bank so srkale sokove na Češkem, Poljskem, Hrvatskem, v Sloveniji itd. Te korenine so usahnile in radi tega je moralo tudi drevo prej ali slej pasti. Pred Anglobanko je v zadnjih letih nešteto malih bank kar izginilo s površja, mnogo srednjih bank je šlo v konkurz ali so likvidirale in nekatere ve-lebanke so morale resbringirati svoj delokrog. Likvidacija Anglobanke ni zadnji člen te verige, sledili bodo drugi vse dotlej, dokler se njih krog ne spravi v sklad z avstrijskimi, skrajno pristriženimi življenjskimi zmožnostmi.
Likvidacija Anglobanke je tem bolj ilustrativna, ker so pa zlomu Avstrije angleški finančniki stavili veliko nado v procvit dunajskih velebank. Guverner Angleške banke Norman se je osebno interesiral ta Anglobanko ter s svojim osebnim vplivom dosegel, da se je ta banka takoj po prevratu s pomočjo angleškega kapitala preustro-jila ter postavila na močno finančno bazo. A tudi angleški funti niso mogli zaustaviti naravnega razvoja. Ko 6o angleški finančniki izprevideli, da se ne more brez novih velikih žrtev podaljšati življenja tej umetno gojeni cvetki, so po težkih izgubah dvignili roke ter prepustili banko njeni usodi.
Tudi našo državo tangtra vsaj kolikorto-liko likvidacija Anglobanke. Slednja je Imela namTeč tako kakor v drugih nasledstvo-nih državah tudi pri nas svoje afilijacije. V njeno interesno sfero je spadala Hrvatska eskomptoa banka v Zagrebu, ki je od svoje strani financirala razna podjetja v Jugoslaviji. Zanimalo nas bo seveda, kako finančno politiko bo vodil likvidator Anglobanke, to je Kreditni zavod za trgovino in indu-1 strijo.
Bolgarsko begunsko posojilo
Društvo narodov je dalo Bolgariji dovoljenje, da si vzame v inozemstvu posojilo v korist svojim beguncem. Organi Društva so dali izjavo, da Bolgarija tako begunsko posojilo nujno potrebuje. Posojilo se bo sklenilo na Angleškem s pripomočjo ameriškega kapitala. Bolgarski vnanji minister Molov je že odpotoval iz Ženeve v London, da prične pogajanja z angleškimi bančnimi krogi Posojilo ne bo presegalo dva in pol milijona funtov šterlingov; od tega se bo vsota 400.000 funtov izplačala že letos.
Kar se tiče pogojev, oziroma kontrole begunskega posojila, se poroča iz Ženeve, da se bo postavil ali eden komisar ali pa kontrolni odbor, sestoječ iz dveh Bolgarov in dveh zastopnikov Društva narodov. Ako se sestavi kontrolni odbor, kakor je običaj pri Društvu, tedaj zainteresirane strani, to je neposredne sosedne države, kakor se zagotavlja, v njem ne bodo mogle biti zastopane, dasi so bolgarski sosedje to želeli. Tako pravi poročilo iz Ženeve. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je izjavil v intervjuvu vnanjim novinarjem, da ne bo kontrole. Delegat Društva narodov s sedežem v Sofiji, bo po njegovih navedbah služil kot svetovalec in nadzornik v zadevi naseljevanja beguncev.
Poročilo finančnega odbora pri Društvu narodov priporoča, naj se dve tretjini posojila porabita za hiše, opremo in predujme, a ena tretjina za zemljo in za prometne potrebe. Naglasa se, da bi bila najboljša garancija za posojilo monopol na sol, alkohol in vžigalice. Ljao-čev pa je dejal, da se bodo tri petine posojila porabile za naselitev beguncev in za nakup poljedelskega inventarja zanje, dve petini pa za občne potrebe, izsušitev močvirij itd. Posojilo se bo razdelilo preko Narodne banke in komisije za razdelitsv zemlje med begunce.
Toliko je dognanega posojila o moda-litetah, ki ga posreduje Društvo narodov Bolgariji za likvidacijo begunskega problema. To so seveda šele glavni obrisi določb, podrobnosti se še določijo; Ljapčev sam je izjavil, da se bodo pogajanja o posojilu vlekla še tja do oktobra ali novembra.Na blejski konferenci se ie mnogo razpravljalo o tem posojilu, ki seveda baš Jugoslavijo in Rumu-nijo prav zelo zanima. Saj je problem bolgarskih beguncev oni najhujši kamen spodtike, ki najbolj vznemirja mirno stanje na Balkanu. Ako se posojilo dobro porabi in vpotrebi zares v pomoč beguncem, tedaj more biti s tem Bolgariji sami prav tako ustreženo kot vsem njenim sosedom. Bolgarija se je vselej, kadar so prišle v razpravo afere s ko-mitaši, izgovarjala, da tvorijo begunci zanjo najhujše breme in da bi njih ma-terijakia preskrbitev pomenila tudi konec obmejnih incidentov. Z dovolitvijo begunskega posojila se je storil velik korak k temu. da .72 izpolni materijalni predpogoj likvidacije begunskega Problema po željah in naziranju sofijske vlade, kar bo hkrati kardinalna preizkušnja za pravilnost bolgarske teze. Zato tudi bolgarski sosedje ne morejo biti zoper posojilo samo, kakor odseva jasno tudi iz izjav ministrov Male antante. Toda težišče problema je v tem. kako se begunsko posojilo porabi, da ne bo pomenilo namesto likvidacije — poživitve subverzivne, zoper sosedne države naperjene akcije emigrantov. Zato je samo ob sebi umljivo. da zahtevajo bolgarske sosede primerno kontrolo nad uporabo posojila. V Sofiji navajajo za množino beguncev pretirane številke; mnogo ljudi, ki se navajajo med begunci, je v Bolgariji že davno vdoma-čenih in zaposlenih. Dalje je važno, kje se naselijo emigranti, zakaj, prav mogoče bi bilo. da jih sofijska vlada naseli n. pr. baš v bližini naše meje. odkoder bi mogli kot dosedaj neprestano ogrožati mejo ter vpadati v naše obmejno ozemlje. Nikakor pa se ne sme pripustiti, da se z begunskim posojilom zalagajo blagajne in orožarne komite-ta makedonstvujuščih.
Ni tedaj majhne važnosti, da uveljavi naša država pri Društvu narodov svoje nazrranje v podrobnostih in modalitetah begunskega posojila; od tega v zelo veliki, morda celo v poglavitni meri
zavisi pacifikacija Balkana.
•
Beograd, 19. junija, n. Povodom vesti, da je doživela naša država diplomatski neuspeh v zadevi posojila Bolgarski, Je podal danes pomočnik notranjega ministra g. J. Markovič novinarjem sledečo Izjavo: Kakšen poraz? Ml nismo imeli v tem pogledu nobene inlcljative in zato nismo mogli doživeti nobenega poraza. Posojilo Je zahtevala Bolgarska od Društva narodov, ne pa od nas, od Društva narodov, kjer mi nismo noben faktor, ki more sistirati. Mi nismo storili nobene demarše niti drugega koraka, da preprečimo Bolgarski posojilo in zato zopet ni nobenega poraza za nas. Mi smo bili samo neslužbeno v razgovorih vprašani za naše mišljenje o tem posojilu in smo rekli, da se more dati posojilo za begunce, smo pa zahtevali energično, Jasno in Javno kontrolo o trošenju posojila od strani Bolgarske in to samo zato, ker Imamo slabe izkušnje z Bolgarsko. Mi nismo verjeli niti ne verujemo, da bodo Bolgari porabili posojilo v svrho, za katero ga dobijo ln za kar so ga zaprosili. To Je vse!
Iz italijanske diplomacije
Rim, 19. junija s. Dosedanji odpravnik
italijanskega poslaništva na Dunaju Giacin« to Auriti je imenovan za poslanika na Du« naju. Avstrijska vlada je že izdala zanj agrement. Giavni tajnik v zunanjem mini« strstvu in bivši poslanik na Dunaju Bor« donaro je dobil čin veleposlanika.
Laž je vse, kar jim je še ostalo
Najnovejše lažne Izjave klerikalcev ovržene.
Gospod urednik! Z ozirom na poročilo v «SIovencu». da sem pri banketu na Bledu dne 18. t. m. prosil g. ministra
Ninčiča. naj demantira izjavo dr. Kulov-ca in Smodeja in da se jc pri tem S. Ninčiču poznalo, da mu je stvar zelo neljuba ter da je navzoči poslanec Smo-dei svoio, oziroma dr. Kulovčevo izjavo vzdržal v polnem obsegu, prosim Vas, da objavite resnici na ljubo sledeče pojasnilo:
G. ministra nisem prosil, naj kaj demantira. Porabil sem le priliko, da sem ga vprašal, kaj je na trditvah dr. Ku-lovca in Smodeia resnice. G. minister Ninčič je kar najodločnejše izjavil, da ni raba na naslov g. dr. Žerjava nobene žaljive besede, zlasti ne izraza «lopu-ža», rekoč še posebej, «kako bi mogel kaj takega reči ziasti o dr. Žerjavu.® Povedal je le. da je izrazil svoje nezadovoljstvo. ker je g. dr. Žerjav objavil vrnjeno mu pismo z uradno beležko brez njegovega špeciialnega pristanka. Ko sem ga opozoril, da je dr. Žerjav to moral storiti v svrho samoobrambe, ker je «Slovenec» že prej objavil izkrivljeno pismo in tudi dodatek g. ministra, je g. minister izjavil, da bi se ga bilo moralo vseeno poprej še vprašati za dovoljenje glede objave. Pooblastil pa me je na vprašanje izrečno, da smem demantirati navedbe dr. Kulovca in Smodeja v «Slover.cu» z dne 18. t. m., ki sem mu iih pokazal.
Po tem razgovoru sem stopil h g. poslancu Smodeju, ki je bil tudi na banketu in mu povedal, da sem ravnokar govoril z g. dr. Ninčičem. ki pa je de-mantiral njegovo in dr. Kulovčevo izjavo. G. posl. Smodej je odgovoril: »Mogoče, da demantira, rekel je pa le.» Jaz: »Pooblastil me je tudi. da deman-tiram Vašo izjavo.® G. poslanec Smodej: »Rekel je pa le.» Takrat pristopi g. minister dr. Ninčič, ki je slučajno prišel mimo in reče: «G. Smodej, jaz nisem rabil nikdar izraza lopuža in nisem fe-kel nobene žaljivke. Rekel sem le, da ni bilo «zgodno» (oportuno), da je doktor Žerjav objavil Izročeno mu pismo z mojo beležko.® G. posl. Smodej ie nato molčal. Jaz sem pripomnil, da sem ravnokar tudi to povedal g. Smodeju. Gospod minister je ponovil: «Nikoli nisem rekel takih besed !> G. Smodej je zopet molčal. G. minister se je nato poklonil ln odšel.
V Ljubljani, 19. junija 1926.
Dr. Dinko Puc.
Dr. Fran Kulovec je trdil včeraj v »Slovencu*, da je poslanec SDS g. Gli-gorije Božovič v novinarskem klubu v Beogradu vpričo novinarjev »izjavil, da mu je dr. Žerjav to pismo pokazal takrat. ko ga ie napisal. Božovič je dvakrat zatrdil, da je v pismu stalo «slo-venački dijalekt*!
Naš beograjski poročevalec g. Naum Simič nam z ozirom na to trditev izjavlja: Pri dotičnem razgovoru v novinarskem klubu sem bil tudi jaz. Gosnod Božovič ie med svojimi teoretičnimi izvajanji, ki so se tikala vprašanja jezika. res omenil, da je bil prisoten, ko je dr. Žerjav pisal svoje znano pismo ministru Ninčiču. ni pa trdil, da ie bilo v pismu govora o slovenskem dija!ektu». Pač pa je g. , Božovič razvijal svojo teorijo, da bodo slovenščina in srbohrvaščina napram bodočemu enotnemu ju-goslovenskemu književnemu jeziku »dialekta*.
Beograd, 19. junija 1926.
Naum Simič.
Politične beležke
Nova klerikalna lopovščina
Kakor znano, je direktor »Jutra. dr. Albert Kramer pretekli torek izroCil predsedniku ljubljanske sekcije Jugoslov. novinarskega udruženja g. St Virantu original znanega dr. Žerjavovega pisma v to svrho, da si ga ogledajo pri njem uredniki s 80 poslanci; 4.) Neodvisna kmet aka stranka s 7 poslanci; 5.) Klub dela s 6 poslanci; 6.) Kmetska radikalna stranka z 2 poslancema in 7.) monarhist levice. V parlamentarni levici Je torej 112 poslancev.
Poleg teh velikih skupin obstojajo še ti-1« klubi: 1.) Nemški klub s 17 poslanci; 2.) Židovsko kolo s 34 poslanci: 8.) Ukrajinski klub s 15 poslanci; 4.) Belorusko obšče-stvo s 5 poslanci; 5.) Beloruski klub s 4 poslanci; 6.) Uukrajinskl hliborobi s 3 poslanci. 7.) Komunisti s 6 poslanci. Izven vsakega kluba je mnogo poslancev, med temi je omeniti 1 zionista ln 1 Velikorusa — poslanca Serjebrjenikova. Ti klubi niso enotni, marveč jih tvorijo razne stranke, tako so n. pr. v Nemškem klubu poslanci šestih strank. V parlamentu ni zastopanih 60 strank. Te stranke se dele: 1.) v take, ki ne priznavajo parlamenta in se zato niso udeležile volitev; 2.) v take, ki so dobile pri volitvah premalo glasov in 3.) v take, ki so nastale šele po volitvah. Med zadnjimi je 8 poljskih strank, med temi so najbolj znane: konservativno - monarhistična stranka, poljska meščanska stranka, z nacionalističnim in liberalnim programom in in sokolski zlet r Pragi. Poročali smo že, da se bolgarski skrbno pripravljajo na sokolski zlet v Pragi. Izdajo posebno številko svojega glasila je sklenilo, da se pri-puste k udeležbi na zletu samo redni člani, ki imajo nov kroj, ki je popolnoma prilago-den sokolsikemu kroju.
— Slovanski večer v Sofiji. cSlavjansko-to družestvo v Sofiji* je 15. t. m. priredilo slovanski večer, na katerem sta govorila društveni predsednik vseučiliški profesor S. S. Bobčev o bolgarskem heroju in pesniku Hristu Botevu, bivši ministrski predsednik dr. Danev pa o življenju in političnem delovanju Františka Palackega. Slavnosti je prisostvovalo številno občinstvo, med njim skroo polnoštevilna češkoslovaška kolonija v Sofiji. Navzoč je bil tudi upravnik češko- -slovaškega poslaništva Vladimir Krupka.
_ Organizacija bolgarskih pesnikov in
leposlovcev. V Sofiji so osnovali podružnico mednarodne zveze pesnikov, kritikov in be-letfistov. V organizacijo so vstopile vse tri literarne skupine v Bolgariji: .
Petdesetletnica direktorja mestnega gradbenega urada v Ljubljani
Včeraj, 19. t. in. je direktor inž. M. Prelovšek dosegel svoje 50. leto. Malo ie mož. ki imajo za razvoj moderne Ljubljane toliko zaslug, kakor jubilar. Roj. 1. 1876. v Dobu pri Mengšu, je po absolviranju tehniške visoke šole na Dunaju služboval dve leti pri mornarici; 1. 1903. pa je stopil v službo ljubljanskega magistrata. Od L 1914. deluje kot mestni nadinženjer in vodja mestnega jtavbnega urada ter je s preustrojem mag. uradov postal direktor mestnega gradbenega urada. Tiho, skrito, a največje važnosti je njegovo delo za mestno občino. Regulacija novejših delov mesta, regulacija Ljubljanice, kanalizacija mesta in moderna ureditev novih cest so predvsem njegova zasluga. Razen manjših mestnih zgradb so se izvršile po njegovi inicijativi in pod njegovim vodstvom elektrana in klavnica poleg liceja iz prejšnje dobe. Preložitev ljubljanskega kolodvora in naprava kopališča na Savi sta projektirani po njegovih idejah in je upati, da se izvršita v doglednem času. Tudi pri privatnih stavbah je koristno uveljavljal svoje znanje v splošni blagor. Mestni občini je v gospodarskem oziru pripomogel do velikih koristi s kreacijo mestne pristave. ki oskrbuje mestne vožnje z lastnimi vozovi in lastnimi konji ter vozniki. Kot šef najvažnejšega mestnega urada je splošno priljubljen pri podrejenem uradništvu in tovariših ter uživa /uradi svoje uslužnosti splošne simpatije mestnega prebivalstva. A tudi v napredni demokratski družbi je inž. Matko Prelovšek povsod dobrodošel duhovito zabaven družabnik, je član in odbornik raznih kulturnih in športnih društev ter inicijativen povsod za estetski, higijenski in gospodarski napredek naše Ljubljane. Žal, da ga često ovirajo omejena sredstva, ki so mu na razpolago.
K jubileju je direktorju inž. Prelov-šku prav izjemno prisrčno čestitalo celokupno nameščenstvo mestnega gradbenega urada. K tem čestitkam pridružujemo še svoje: na mnoga leta k časti in koristi Bele Ljubljane!
Proslava dneva Treznosti v Ljubljani
Dočim so v vseh večjih mestih Jugoslavije praznovali treznostni dan z velikanskimi svečanostmi, s pouličnimi manifestacijami, r dramskimi prireditvami, tombolo itd., je bila I.ubljanska proslava jako skromna. Zagrebška trezna mladina je priredila čajanko s plesom. Na svečanem zborovanju v zbornici na Markovem trgu je govoril rektor zagrebške univerze prof. dr. Perovič. Dokazoval je zadrževanje razvoja človeških možgan po alkoholu. V Vtšcu je bila sijajna manifestacija pod vodstvom podporočnika Radišiča. Razumljivo. Tu je organiziran tudi naš vojaški godbeni naraščaj. Isto je bilo v Novem Sadu — Petrovaradi-nu, kjer se je posebno odlikoval abstinent-ski bataljon »Pobeda« pod vodstvom hrabrega narednika. Puškareviča. Imamo poročila tudi Iz Niša in drugih manjših kra ev.
V Sloveniji se je praznoval treznostni dan razen v Ljubljani tudi v Mariboru, kjer je predaval pisatelj Cerkvenik.
Ljubljanska mladina je prvič stopila pred javnost s čajanko v Akademskem kolegiju pod pokroviteljstvom ge. prof. Jeranove. Pred čajanko je bila akademija, na kateri so sodelovali akademiki ter je recitiral g. Škerlj, bivši član mariborskega gledališča, O. Zupančičevo mladinsko »Mi gremo naprej . . .« Sodeloval je tudi abstlnenčni krožek na moškem učiteljišču. Kmalu po prvem čaju se je otvoril ples, ki je trajal do 20. zvečer.
Čajanka se je vršila v soboto popoldne 5. junija ter je jako lepo uspela. Tako je mladina proslavila treznostni dan. Naslednji da:i bi se imela vršiti akademija društva »Treznost«. Radi nenadnih težkoč se je preložila na prihodnjo nedeljo 13. junija. Akademija ie kljub neprimernemu času lepo uspela ter se je društvo »Treznost« s tem svojim prvim večjim javnim nastopom lepo uvedlo.
Z izbranimi besedami je otvoril proslavo treznostnega dne in akademijo šef higienskega zavoda dr. Pire. Recitacija Zupančičeve »Dume« je vsled obolelosti g. Šker-la žal odpadla. Nato je referiral g. dr. Mi-kič o stanju antialkoholnega pokreta v Sloveniji pred nastopom društva »Treznost« in primerili s sedanjim stanjem in uspehi. Posebno je poudaril važnost društva slovenskih abstinentnih zdravnikov, ki se snuje. Mladinski pokret bo našel svoj zaključek z ustanovitvi.o društva abstinentnih učiteljev. Akademsko abstinentsko društvo se je že ustanovilo. Društvo »Treznost« ima po petmesečnem obstoju samo v Ljubljani nad 100 odrastlih članov, a za njimi stoji še ljubljansko mestio središče z več kot 1000 člani. Raztresenih je po vsej Sloveniji še 50 članov v 20 različnih krajih. Povsod so člani aktivni in poskušajo ustanoviti nova društva. Mladinske organizacije so v petih krajih. Mladine, organizirane v slovenskem oblastnem središču trezne mladine, je okoli 2000. V sistematični verigi, ki se vedno tesneje sklepa, manjka v Sloveniji samo še vojaški antialkoholni pokret ter se bo društvo lotilo v primernem času tudi rešitve tega vprašan a. Društvo tudi železničarjev ni spustilo iz evidence ter bo v svrho osiguran.ia prometa poskusila strezniti tudi železničarje. Sedaj se vrši Ie po-drt.bna propaganda od osebe do osebe. — H kolosainemu napredku društva »Treznost« je pripomoglo v glavnem dosledno
izvajanje abstinentskih načel.
Po tem izčrpnem referatu je odigral g. Rupelj svoj violinski part. Dobro je spremljal na klavirju konservatorist g. Šivic. Rupljevo prednašanje Wienjawskega »Legende« in Schubertove »Čebele« je bilo čustveno ter je zato tudi želo navdušeno odobravanje.
Z rešitvijo antialkoholnega vprašan.a je najvažnejša reforma alkoholnega gospodarstva. O tem je predaval g. Lindič, vodja zadruge »Brezalkoholna produkcija«. O. dr. Švara, kapelnik naše opere, je lepo odigral Brahmsovo »Rapsodijo h-mol« in Chopinov
»Scherzo cis-mol«. Ga. Lovšetova z Devo-vim »Makom« je dvignila vsa mlada in stara srca. Pela ie še Musorgskega »V kotu« in končala je s Pavčičevim »Cicibanom«. Na klavirju jo je spremljal g. prof. dr. Švara.
V zaključnem govoru je dr. Pire predlagal pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju in »Jugoslov. Savezu Treznosti« v Saraevu, kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. Končno je dr. Pire prečital tri resolucije, ki se tičejo treznostnega gibanja med mladino ter zahtevajo od državnih oblastev, naj to gibanje z vsemi sredstvi podpirajo.
Naša morska kopališča
Malinska, 19. junija 1926.
Otok Krk se je Slovencem kot mor« sko letovišče očividno najbolj prikupil. Že nekaj tednov odhajajo iz Sušaka parniki v morska kopališča na Krku, ž njimi pa vsak dan večje ali manjše šte« vilo Slovencev. Za prihodnje tedne, zlasti po prvem, se obeta od njihove strani naravnost poplava otoka Krka.
Komur ni za veseljačenje ter za mod« ne avanture, pač pa za miren in skro« in en počitek ter za osveženje v morski vodi in morskem zraku, krene iz Suša« ka s parnikom samo na otok Krk, kjer imaš na izbiro kopališč glede na kom« fort in nnravne 1ejx>te.
v rimski sezoni to, kar je Opatija za Italijo. Malinska ima napram Opatiji tudi to prednost, da jo na zapadu ne obsenčuje visoka gora Učka, ker ji po« daljša zvečer solnčni zahod skoro za celo uro. Tudi je v Opatiji radi iavor« jevega drevja veliko mokrote, ki jo Malinska ne pozna. Malinska je i ne« primerno bolj zavarovana pred burjo nego Opatija.
Komur je Malinska še predraga, si lahko na otoku Krku najde še cenejše letovišče, dasi tudi prijetno. Na viso« kih pečinah stoječi Omišalj privabi vsako leto veliko število Slovencev, ki vživajo ob njegovem vznožju ugodno«
iNtašca. Pogled s terase na morje
Slovencem in zlasti Ljubljančanom je najbolj znana Baška, ki slovi po veliki peskoviti kopališčni obali ter udobnej« šili hotelih. Po številu gostov, ki jih lahko sprejme, je Malinska za Baško na otoku Krku največje kopališče. Pr« votno je bila Malinska izrazito češko kopališče, ker je razen Čehov pred leti Malinsko Ie malokdo obiskoval. Čehom se je pa Malinska toliko nriljubila, da so jo v svojih propagandnih spisih na« živali »Češke morske lazny«. Malinska ima dvoje krasnih, dasi manjših kopa« lišč, kjer bi se moglo že danes, ko še nista v večjem štilu dograjeni, kopati nai 1000 ljudi.
sti morskega kopališča. — Celodnevna penzija stane tu samo 35 Din, postelja pa 10—15 Din. Letos so Omišaljci zgra« dili izvrsten vodovod ter opremili me* sto z električno razsvetljavo. V p r ista« nišču so zgradili poslopje za kopališčne kabine, restavrater Jcderlinič pa je po« stavil ob obali tudi posebno restavra« cijsko barako. Prihodnje leto namera« vajo zgraditi večji hotel ob kopališču. Ze sedaj pa lahko sprejme Omišalj do 250 gostov. Do danes jih je dobil šele sedem. Za prihodnji mesec so napove« dani številni Slovenci, med njimi člani ljubljanske opere in drame ter večje število profesorjev.
i dolinska. Hotel »Kvarner«
Obala je v obeh kopališčih zelo pri« jetno dostopna za deco in za odrasle. Na razpolago je tudi sipa za solnčne kopelji. Zadnja leta je Malinska z no« vimi zfra 'bami lepo napredovala in ima na razpolago kakih 450 postelj za goste. Večinoma oddajajo sobe in po« stelje zasebniki v jako snažnih hišah. Restavracije nudijo večinoma le pen« zijsko hrano, dasi imajo tudi nekaj sob na razpolago. Najstarejša in najbolj obiskana restavracija je »Hotel Slavi« ja» g. Dinka Radiča v centrumu Malin« ske poleg pristanišča. «Hotel Triglav« ima na razpolago 40 postelj, «Jadran» 32, manjši domačinski restavraciji pa sta «Draga» in Roža Radič. Lep hotel («Kvarner») je na novo zgradil gosp. Lesica tik ob morju z divno teraso. Pre« hrana je menda v vseh hotelih enaka in znaša na dan 45 Din. Hrana je obilna in dobra. Soba v hotelih in zasebnih hi« šah z eno posteljo stane nggdan 15 do 18 Din, sobi z dvema posteljama 30 di« narjev, soba s tremi posteljami pa 40 dinarjev. Kopališka taksa za kabino znaša dnevno za odrašene osebe 3 Din.
Danes je v Malinski 120—150 gostov, med njimi večina Slovencev ter zelo veliko dece. Za začetek julija je prigla« šenih mnogo novih gostov, vendar pa število 470 gostov, katero je Malinska dosegla lani še daleko ni prijavljeno. Pogrešno je naziranje, da so naša ob« morska kopališča na Krku že vsa pre« napolnjena. Še dolgo se ni nikomur bati, da bi ne dobil stanovanja in hra« ne, ako pride tud. brez prejšnjega na« ročila sobe.
Malinska je zlasti priporočljiva za -se, ki si žele zelo milo podnebje ter zelenje. Kopališča in vsa Malinska sta okrašena s prijetnim drevjem, ki nudi tudi v največji vročini hladno senco. Po svoji legi je Malinska glede na pod« nebje mnogo ugodnejša ne.go Opatija in bi mogla postati za Jugoslavijo tudi
Mali biserček na otoku Krku so Nji« vice med Omišljem in Malinsko. Kdor si želi prav posebno mirnega zatišja, a obenem udobnega bivanja, naj pred odhodom tja javi našemu rojaku Za« kotniku iz Maribora, ki je letos vzel v najem edin, a krasni hotelič v Njivi« cah. Pozabiti ne smemo, da se tudi v Aleksandrovem (prejšnji Puncot poleg mesta Krka) tudi letos z radostjo pri« pravlja za sprejem velikega števila Slovencev. Lansko leto je v Aleksan« drovem kar mrgolelo Ljubljančanov. Tudi to letovišče je priporočljivo za naše ljudi, ker se pri tamošnjih, sicer skromnih razmerah — poleg cenene oskrbe — dobi v domačinih prav dobre in iskrene prijatelje.
Stalna galerija slik v Beogradu
Beograd je pred kratkim obogatel za novo ustanovo. Dobil je permanentno razstavo slik in kipov. Prostore za razstavo je dal na razpolago beograjski avtomobilski klub, akcijo Pa je spravil v tek ruski knez Čerkasov, o katerem poročajo beograjske novine, da ima tudi v Ljubljani slično galerijo. K 'temu treba pripomniti, da je v Ljubljani pač znana Narodna galerija v Kresiji, ki obsega markantna dela slovenskih in jugoslovenskih umetnikov, da pa kake galerije kneza Čerkasova ne pozna nihče in če tudi eksistira kakšna zbirka pod tem imenom, ni znano, da bi obsegala dela, ki bi bila znamenita in pomembna za nas.
V Beogradu bn stalna galerija gotovo prav dobro došla, saj je znano, da vprašanje razstavnega paviljona v prestolnici še vedno visi in da moraio slikarji i in kipr-rji razstavljati večkrat v podzem-! skih kletih. kamor dnevna luč nima do-1 stopa. Sedanjo razstavo, katere se je
Kot vedno, tako sta tudi včeraj napolnila naiboli priljubljena komika sveta
99
PAT in PATMH0H
kino »LJUBLJANSKI DVOR"
Smeha brez konca in kraja! Danes zadnjikrat!
Ob pol 11. dop., pop. ob 3., pol 5., 6« pol 8. In 9.
gSF" 3utri: orjaški velefilm ..CIVILIZ A C ID A"
udeležilo kolo beograjskih umetnikov s 175 deli, je otvoril bivši minister Veli-zar Jankovič kot predsednik Avtomobilskega kluba. Kakor poročajo beograjski listi, bo razstava v prostorih Avtomobilskega kluba permanentna ter se je bodo udeleževali s svojimi deli v prvi vrsti naši slikarji modernejše smeri.
Spomenik pesniku Aleksi
Šanticu
Na inicijativo pevskega društva »Gus-le» ter sokolske župe «Aleksa Šantič» v Mostarju se je vršil nedavno sestanek vseh mostarskih prosvetnih in humanitarnih organizacij. Na sestanku se je razpravljalo predvsem o tem, kako naj se postavi spomenik in sezida grobnica pesniku Aleksi Šanticu, ki počiva svoj večni sen na mostarskem pokopališču.
Po kratkem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se sestavi skupen odbor, v katerem so zastopniki Sokola, Čitalnice, čet-nikov, srbskih sester, Prosvete, Pobra-timstva in drugih ustanov. Na dvorišču saborne cerkve se postavi grobnica, v katero se polože Šantičevi telesni ostanki, spomenik pa se postavi budite-lju nacijonalne zavesti v Bosni na drugem primernem prostoru v mestu.
Nevarnost poplav v naši državi
Posledice deževnega vremena, ki nikakor noče prenehati, so se začele kazati tudi v naši državi. Donava stalno narašča, iz Pa-save in Bratislave jwihajajo poročila, da se njena struga vedno bolj polni in pri Apa-tinu stoji voda že izredno visoko. Prebivalstva v podonavskih krajih se loteva resna bojazen radi posledic, ki utegnejo nastati. Mnogi nasipi so že sedaj slabi, finančnih sredstev, da bi se jezovi v zadnjem trenot-ku popravili, pa ni. Prebivalstvu je še vedno v spominu velikanska škoda, nastala pred dvema letoma, katere se spominjajo ljudje s strahom in grozo.
Izgleda pa, da je katastrofa vsled povod-mji neizbežna Ln z vsakim dnem bližja. Naši funkcijonarji za vodomerstvo neprestano kontrolirajo poročila iz Pasove, Dunaja It» Bratislave ter merijo vodostoj v Apatinu vsako uro. Donava je dosegla na tem mestu že višino 7 m in bati se je, da bo tu. kaj najprej predrla in razrušila nasipe
Pa ne samo Donava, tudi Drava grozi z opasno poplavo.
V Novi Sad je te dni prišla vest hidro-•teh.iičnega odseka, da je treba biti vsako minuto pripravljen na posledice deževnega vremena. Vse riošte so radi tega uvedle permanentno brzojavno službo, da bi voda ne napravila pri izstopanju velike škode. Drava je dosegla že v četrtek pri Osjeku višino 3.32 m, reka Tisa, ki je začela prejšnje dni padati, pa narašča radi neprestanega deževja iznova in če se vreme nenadoma ne izpremeni ter se dež ne ustavi, bomo imeli prihodnje dni v Jugoslaviji opasne povodnji.
Predrzno italijansko izzivanje
Bilo je v Splitu. Italijani so priredili malo svečanost, na katero so bili povabljeni italijanski državljani in njihovi prijatelji. Da so imeli svečanost, ie čisto njihova stvar, za katero bi se nihče ne zmenil. Toda izrabili so to svečanost za nesramno izzivanje. Zahtevali so namreč, naj izvesi splitska podružnica Jadransko-podunavske banke v Splitu na svoji palači, ki je ena izmed najlepših splitskih zgradb ter stoji na enem najvidnejših mest, — italijansko zastavo.
Banka je zavrnila zahtevo in je bila popolnoma v svoji pravici. Z ozirom na delikaten položaj bi lahko rekli, da je bilo to dolžnost banke. Nesramnost italijanske zahteve, da se izvesi njihova zastava na jugoslovenski palači, je čisto tipičen pojav italijanskega izziva-nia. Niti v mali predvojni Srbiji se ni nikdar pripetilo, da bi poslanik tuje-države zahteval, naj se izvesi na javnem poslopju zastava njegove države. In bivša Avstro-ogrska je tudi znala biti predrzna! Pa se je zgodilo, da je storila to, česar se ni upala in drznila v mali Srbiji niti Avstro-ogrska. sedaj v svobodni Jugoslaviji Italija! Italijanski poslanik v Beogradu, general Bodrero je namreč zahteval od centrale Jadransko-podunavske banke pojasnila, čemu ni izobesila italijanske zastave na svoji lastni hiši v svoji lastni državi.
Razumljivo je. da je ta predrzen na-
stop izzval nele v Beogradu in v Splitu. temveč v vseh naših krajih silno ogorčenje. S kakšno pravico se vtika italijanski zastopnik na našem dvoru v interne zadeve naših zasebnih podjetij? Na podlagi katere famozne konvencije? Vse časopisje se vprašuje tako in tudi mi s popolno upravičenostjo vprašamo, če smo suverena država ali italijanska kolonija v Afriki?
Bitka med finančnimi straž-niti in tihotapci tobaka
V planini Menkovici ob meji med Bosno ir; Dalmacijo je pred par dnevi prišlo do c-r-tre in krvave borbe med tihotapci tobaka in med finančnimi stražniki. Skupina finančnih siražnikov je zadela v svojem revirja na skupino dvajsetih tihotapcev, ki so sedeli v rani zori na travi ter počivali. Straža se jim je skušala približati, toda tihotapci so stražnike zavohali in se umaknili v gozd. kjer so začeli streljati na finančne stražnike. Radi tega so finarični stražnik'", ki so bili v manjšini, poslali po pomoč in res je kmalu prihitelo deset oboroženih finan-carjev z namenom, da se spustijo v boj z napadalci. Tem je začela že huda presti, radi tega so tudi oni poslali po ojačenje in rezerva je kmalu nastopila v obliki močne skupine 80 banditov. Banditi, ki so seveda tudi tihotapili s tobakom, so napadli finančne stražnike. Razvila se je pravcata srdita bitka in slednjič so bili finančni stražniki primorani zapustiti bojišče, ker je pretila nevarnost, da poginejo do zadnjega. Varnostna oblast v Sarajevu, ki je bila obveščena o tem slučaju, je takoj poslala močne oddelke na bosansko-dalmatinsko mejo, da razženejo drhal in polove bandite.
Med sorodniki in prijatelji
(Iz ljtibljanske družbe.)
V Florijanski ulici stoji hiša in notri stanujeta poleg drugih strank gospod in gospa. V stanovanju obeh so se godile med temperamentno gospo in temperamentnim gospodom čudovite stvari. Še čudovitejše so bile, kadaT temperamentne gospe ni bilo doma in je prišla v posete gospodova mama, in enako čudovite, kadar Je bila v po-setih gospejina Sestrica, ki pa je bila za kratko pot nagrajena. Ako gospod ni bil vedno nežen napram gospej soprogi, je bil tem nežnejši napram mami in obratno ona napram njemu. Vendar pa je bil najbolj nežen napram mladi sestrici svoje soproge in v njeni prisotnosti se je nekajkrat razjokal njegov drugi jaz. Gospod ni bil vselej pre-nežen s svojo gosj>o, tudi ona ni bila vedno nežna z njim. — No, in je postala hiša v Florijanski ulici neredko pieživa, — življenje pa se je izražalo v razbijanju krožnikov, premetavanju pohištva, v malih in velikih praskah na nežni in trši koži in v gospejinem potovanju na jug, kaT vse je bilo kakor odmev neštetokrat obojestransko obžalovanega «da» pred oltarjem. Večkrat je bil vsled tega žalosten gospod in je bila žalostna gospa. Seveda je navadno naneslo tako, da sta se gospod in gospa pobotala, toda vmes je gospo vendarle bolelo srce in potožila je svoje težave prijateljicam gospodični H. ter gospe K., da ne bi morda mislili: »Kriva si le ti vseh tisoč težav v vajinem zakonu.»
Tako se je zgodilo, da je temperamentna gospa povedala vse prav izčrpno o čudovitih odnošajih njenega moža napram svoji mami in njeni mladi sestrici.
Zgodilo se je pozneje, da sta se gospod in gospa sprla z gospo K. in sicer ob času, ko so se nahajali krožniki v omari celi. Ker je gospod namenil gospodu gospe K. strašno fizično kazen, se je razumljivo razjezila gospa K., enako pa tudi njena prijateljica gospodična H. Zato sta spomnili v pismu gospo na pripovedovane čednosti njenega temperamentnega moža. Ker so bili krožniki celi, sta pismo čitala oba in cela zadeva je prišla pred sodnika v sobi št. 28. Gospod je tožil, toda zmotil ga je vrag in je pozabil, da včasih doma krožniki niso bili celi teT da je postala ob takih prilikah njegoya gospa napram prijateljicam preveč odkritosrčna, ker vendar ni hotela biti vseh tisoč nerodnosti v zakonu kriva sama. Pozabil je tudi, da obe priči nista pisali, da je vse tisto bilo tako, kakor je morebiti bilo, marveč da sta gospo v pismu le opomnili, da je pripovedovala ona, da je tako bilo.
Ker pa so tudi na sodišču priče izpovedale, da je gospa pripovedovala, kako je bilo, je zastopnik gospoda ravno še pravočasno tožbo pred sodiščem umaknil, da se ni zastopnik drž. pravdništva za čudovite nežnosti gospoda preveč navdušil in si ga ogledal od blizu.
Danes
vodstvom generala \Vashintont
velik historični film iz časa bojev osvobojenja Amerike pod
Predstave trajajo po 2 uri. Dop. cb pol 11.,
; op. 3.. s., 7., 9.. Ideal.
Cepljenje proti skrlatinki in slučaj pok. Marka Andrejke
Q. podpolkovnik V. Amkejka nam piše:
Z ozirom na pojasnilo Higijenskega zavoda prosim cenjeno uredništvo za sprejem sledečega kratkega odgovora:
Namen mojega javnega pisima je bil, opozoriti javnost na moj žalostni slučaj, da ne bi drugi stariši doživeli iste grozne nesre-Ce kakor jaz; torej je bil namern človeški, nesebičen in nujno potreben.
Higijenski zavod skuša, ko odgovarja na moje javno pismo, v svojo obrambo ovreči mojo trditev. Mkubacije ne priznam. Vendar pa iz pojasnila Higijenskega zavoda sledi, da bi se s škriatinko inkubirani otroci ne smeli cepiti ali pa da je največja previdnost na mestu, logično torej da cepljenje ni bilo brez opasnosti.
Prepuščam nadaljno znanstveno razčiščeni e te zadeve našim izkušenim zdravnikom.
Dolžnost sodnih oblasti in zdravniške zbornice pa je, da ta slučaj nepristransko preiščejo in sodijo.
Kar se tiče vira obolenja, si nisem mislil, da se bo Higijenski zavod povspel tako daleč, da bo brez vsake podlage (izjava hišnega zdravnika dozdevnega Izhodišča infekcije) aolžil očeta okuženja svojih otrok. Za to soimničenje ne najdem kot človek nobenih besed.
Kar se tiče pripomb o izjavi g. dr. Ambroži ča in g. dr. Zalokarja, si teh izjav nisem izmislil.
Nimam namena osebno napadati ali žaliti, meni gre le zato, da se ta slučaj v javnem interesu najtemeljiteje in objektivno preišče in da se ne preide preko njega tako hitro na dnevni red.
Meni pa itak ne more vrniti nihče mojih' ljubljenih otrok.
S tem zaključujem za svojo osebo javno razpravljanje v listih.
Podpolkovnik Viktor Andrejka.
Zdravnik g. dr. Volavšek nas prosi za objavo sledeče izjave:
Zdravil sem pokojnega M. Andrejko že več let pri raznih boleznih in tudi v zadnjem slučaju sem imel priliko natančno opazovati ves potek bolezni od prvega začetka dalje. Drugi gg. kolegi so prišli pozneje k slučaju.
Ker pa po mojem mnenju niso časopisi pravi forum za takšne razprave, ne bom tukaj navajal svojih opazovanj in svojega mišljenja v tej zadevi in se ne bom spuščal v podrobnosti zadnje izjave Higijenskega zavoda. Trdim pa, da je pisec te izjave (reklo se mi je, da je to g. šef Higijenskega zavoda), v zmoti, ako misli, da ima samo on patent za »globoko izobrazbo« v immu-nologiji in da lahko vse praktične zdravnike, ki slučajno niso njegovih nazorov, zavrne kot neresne ljudi, s katerimi se ne da resno disku tirati. Dr. Volavšek.
Škrlatinka v Prekmurju
Obstoj gimnazije v Murski Soboti ogrožen.
Murska Sobota, 19. junija.
Higijenski zavod v Ljubljani, ki vodi akcijo za pobijanje škrlatinke v Prek-murju, namerava zasesti gimnazijsko poslopje v Murski Soboti ter je uporabiti za zasilno bolnico. Tamkajšnja javna bolnica je namreč že tako prenapolnjena z bolniki, da leže kar po trije otroci v eni postelji. Za zasedbo gimnazije ima higijenski zavod baje že dovoljenje upravnih oblasti.
Proti tej nakani starši dijakov in vsa javnost v Prekmurju kar najodločneje protestirajo. S takimi koraki se uničuje in ubija šolstvo in ves prosvetni napredek v Prekmurju. Higijenski zavod ima na razpolago barake, ki se lahko v najkrajšem času postavijo v Murski Soboti. Tudi je za to dovolj denarja na razpolago. Gospode poslance prosimo, naj store vse potrebno v Mariboru in Beogradu. da ne pride poleg sanitetnega še do kulturnega škandala.
Razstava risb in ročnih del na Mestni ženski realni gimnaziji
V petek je ravnateljstvo ženske realke gimnazije v Ljubljani otvorilo za splošen poset vrlo zanimivo razstavo risarskih izdelkov in ženskih ročnih del. Izložba napravlja zelo ugoden in pester vtis. Risbe gojenk nižje gimnazije, lastne kompozicije na domačnostna temata (nageljčki, rožmarin, roženkraut. butare. cekarčki. planinske cvetice itd.), so naravnost imenitne. Zavodni profesor risanja, slikar g. Francč Podrekar, se kaže vse hvale vrednega, odličnega pedagoga, ki ume iz spočetka okornih dekliških ročic izvabiti tako lepa, črtov-no in barvno harmonična delca, da obiskovalec skoro ne more verjeti, kako se pod veščim, umetniškim vodstvom budita in oblikujeta okus in spretnost mladih gimnazijk.
Izredno ugodje vzbuja tudi razstava ročnih del. Mislil bi, da si na umetno-obrtni šoli in ne na srednješolskem zavodu. kjer mora gojenka predvsem uriti spomin in najčešče sukati pero mesto igle in škarjic. Strokovna učiteljica gospodična Stanovnikova je mlade šivilje izvrstno izvežbala ln jih znala podjetno bodriti k delu. To dokazuje letošnja razstava, na kateri najdeš vse mogoče ši-varske tehnike od plahih vbodov prvo-šolk do mojstrskih Izdelkov gojenk višjih razredov. Zlasti vzbuja pozornost zelo fino izdelano moderno damsko perilo, dalje pestre blazine, čipke, preproge. nogavice, slikarije z iglo, mape itd. Zelo lepe izdelke sta razstavni med drugimi petošolka Deklevova in sedmošol-ka Tratarieva. Odlikuje se prapor za jeseniški sokolski naraščaj, ki ga le po načrtu prof. Podrekarja mojstrsko uvezla gojenka VII. gimn. razr. Bogica Pret-
narjeva. — S slikarskimi delci se zlasti postavijo drugošolke, posebno Darja Žnidaršičeva (stilizirano božično drevesce, butarica, cekarček. belagonija in tako dalje.)
Razstava ie odprta samo še danes do 6. ure zvečer, nakar opozarjamo vse interesente. Vstop je prost.
Par skic z blejske konference
Na blejski konferenci se je naš risar, mojster Vavpotič, željan karakterističnih diplomatskih in novinarskih tioov, lotil predvsem zunanjega ministra Miti-linea, čigar podoba je zaenkrat v jugo-
Jon Mitilineu,
rumunski zunanji minister.
slovenskih novinah še dovolj redka. Razen lepo gojene brade pa tudi na ministru Mitilineu, tretjem v zvezi maloan-tantnih ministrov, ki so si ogledovali Bled v kislem vremenu, ni nič izrednega.
Interesanten lep moški tip med ambasadorji je Okenski, poljski poslanik v Beogradu. Pri nas Slovencih, ki Poljake poznamo iz Sienkiewiczevih ju-
G. Okenski, poslanik v Beogradu.
naških romanov, velja za glavno pravilo, da so vsi Poljaki, katerih imena končujejo na —ski žlahtnega plemena. Morda je res, da samo izjeme potrjujejo pravilo, zakaj Okenski je res tip poljskega plemiča.
Še interesantnejši pa je morda njegov kontrast, plemenski šumadinski tip na-
Ljuba Nešič. naš poslanik v Pragi.
šega praškega poslanika Ljub^ Nešiča. Orlov nos, črne mustače in ostra možatost — pri tem pa vidna visoka inteligenca in dober kos humorja in dobrote v očeh.
Sestava EtUdoCOlOGNC
i* samih izbranih naravnih izvlečkov prekaša po prelestni plemenitosti svo-/ega duha tn blagodejnem učinku na kožo vse dosedanje slične preparate. Zahtevajte jo v boljših parfumerijah, drogerijah in lekarnah. 150 a
Dopisi
Z VIČA. Razstavo šolskih izdelkov priredi danes osemrazredna osnovna šola aa Viču. Gtvorjena bo od 8. zjutraj do 6. zvečer. K posetu vabi učiteljski zbor starše in vse, ki se zanimajo za šolsko delo.
DOL PRI HRASTNIKU. Na lepakih, ki jih razpošilja izobraževalno društvo v Brez-nem za veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 20. t. m., čitamo, da sedeluje tudi pevsko društvo iz Dola. Da ne bo Javnost napačno informirana, poročamo, da smo na tozadevno prošnjo odgovorili, da nam je sodelovanje nemogoče, ker je več članov zadržanih' vsled udeležbe pri naraščajskem dnevu Sokola v Hrasitniku. — Pevski odbor.
VOJNIK. v sredo so pokopali v Vojniku komaj 25 letnega Rudolfa Čater, brata veleindustrijalca Ivo Čaterja iz Bežigrada in trgovca Frana čaterja iz Šmarjete. Po-kojniifr je bil izredno marljiv in radi svojega blagega značaja splošno priljubljen. Vojake je služil v južni Srbiji in od tam prinesel s seboj kal zavratne bolezni. Dolgo je bolehal in slednjič šel iskat zdravja na otok Rab. Toda morski zrak mu ni prijal ln že po 10 dnevih se je moral vrniti. Med potjo se mu je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je moral potovanje v Zagrebu prekiniti, kjer je nenadoma umrl v hotelu «Velebit». Njegove zemeljske ostanke so prepeljali domov v Šmarjeto in od tam na pokopališče v Vojnik. N. v m. p.
SLADKI VRH OB MURI. Tukajšnja obmejna šola priredi dne 27. t. m. ob 15. popoldne šolsko veselico. Ljubiteljem mladine in narave, posebno iz Maribora, se nudi ob tej priliki krasen Izlet na skrajno severno mejo z lepim razgledom na Lipniško polie. Odhod in prihod vlaka Iz Maribora oziroma Šent Ilia je ugoden.
PODČETRTEK. Znano le daleč okrog, da imamo tu že od 1.' 1834 štiri živinske in kra-marske sejme, ki so zelo dobro obiskani. V kozjanskem okraju je Podčetrtek zaradi sorazmerne bližine železniške postaje v Mestinju tujim kupcem najlažje dosegljiv, zafo jih tudi redko kdaj manjka na tukajšnjih sejmih. Občina je izposlovala dovoljenje, da sc smeta vršiti še dva sejma in sicer 1. julija in 1. oktobra. S tem je ustreženo splošnim željam ljudstva, posebno iz Hrvatske. Za prvi sejein 1. julija s« obeta veliko število živine, posebno zato, ker nI nobenih pristojbin in je tudi tehtanje živine brezplačno.
BIZELJSKO. Sokolsko društvo na Bizelj. skem je priredilo dne 13. t. m. javno telovadbo z ljudsko veselico. Prireditev, osnovana samo kot lokalna slavnost, se je nepričakovano razvila v velepomembno manifestacijo sokoiske in nacionalne misli. Na telovadnem prostoru se je zbrala 2—3000 ljudi broječa množica. Prihitelii so k nam bratje iz sosedne Hrvatske, Sokoli iz Brežic in Trbovelj ter mnogo prijateljev so-kolstva iz bližnje in daljne okolice. Pri javni telovadbi so zbudili posebno pozornost naši Sokoliči s precizno izvajanimi vajami s palicami, pohva'o )e žel brefžiški naraščaj za lepe vaje s kiji, kakor tudi sestre s svojimi. z eleganco izvedenimi praškimi vajami. Po telovadbi je pozdravil brat starosta goste, na kar se je razvila prosta zabava na okusno urejenem veseličm.em prostoru, ki pa žal ni zadoščal niti za polovico navzočega občinstva. Višek navdušenja je izzval govor staroste posavskega okrožja br. dr. Zdolška o bratstvu in edinosti Jugoslove-nov. Nad vse častna udeležba bratov Hrvatov, raznih političnih nazirani je pokazala, da zmaguje ideja edinstva tudi preko Sotle.
Od sobote 19. junija naprej Štiri SSPlj©
vse po 5, 10, 12 in 15 dinarjev meter, po 5 Din meter razni batisti za bluze, po 10 Din meter razni kambriki, platno, in cefirji, po 12 Din meter razni krepi, kotoni, šifon in boljši cefir,
po 15 Din meter najfinejši delen, satan, fini modni krep in najfinejši cefir.
Moške in ženske fine štofe in kamgarne v veliki izbiri po Ceni, kako?* nikjer.
TEKSTILBflZAR,
n
Prodaja se v pritličju in v prvem nadstropju.
;783 a
Porote
Maribor, 18. junija. Težka telesna poškodba
Kot tretji se je zagovarjal danes pred mariborsko poroto Martin čeh radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Dne 21. novembra lanskega leta so trije maskirani moški napadli Avgusta Hojnika, ki se je peljal s kolesom iz Ptuja v Podvince. Podrli so ga surovo na tla, ga s pestmi bili in suvali z nogami. Nekdo ga je celo udaril s kolom, tako, da je obležal Hojnik v nezavesti. Poškodbe so bile smrtnonevarne In se je res boril Hojnik več tednov s smrtjo. Kljub temu, da se je sedaj pozdravil, mu je ostala huda posledica, izgubil je desno oko. Dejanja so bili takoj osumljeni Martin Petek in današnji obtoženec. Prvi je pri ponovnem zasliševanju Izjavil, da je Martin Čeh udaril Hojnika s kolom po glavi. Isto trdi tudi Hojnik.
Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj: prvo o težki telesni poškodbi so potrdili, drugo o nagovarjanju k maščevanju pa zanikali. Glavni krivec Martin Čeh je bil obsojen na pet let težke ječe in na 10.000 Din odškodnine za bolečine,, 3070 Din za bolniško blagajno in 230 Din za popravilo kolesa. Zahteva Avgusta Hojmka po odškodnini 80.000 Din za Izgubljeno oko se zavrne na civilno sodišče.
Maribor, 19. juniia. Mlad ropar
Danes je bil zadnji dan porotnega poletnega zasedanja pri mariborskem okrožnem sodišču, ld Je bilo to pot izredno bogato na zanimivih senzacijah in Je obravnavalo v 13 , da jim je razburil kri. Skočili so nanj in si ga privoščili a količki, s kateSni so ga namlatili. Med njimi je bil v Kamniku obsojen tudi Janez, ki se je pa pritožil. In res se je izkazalo, da ni bil Janez pri pretepu, zato je oproščen.
m
France in Marjanca iz škofjeloških hribov sta si preveč dobra. Kadar se srečata, stegne Marjanca iz ust pol vatla dolgi jezik, ga pokaže Francetu in odjadra ^ dalje; France pa ji vedno zažuga, da jo čaka obračun. Zadnjič sta res obračunala, France jo je srečal z vozom, pa je takoj udaril po nji z bičem. Marjanca je potrpela, a drugi dan jo je France srečal in vprašal, kako se počuti ter začel spet udrihati po njej. Nazna-
llSfn Težko pričakovana epopeja zablodenega človeštva:
v 8 kolosalnih dejanjih —
Sutri Kino DVOR
nila ga je. Zlasti se ga je bala, ker je zadnjikrat, ko je brzel z vozem mimo, vrgel pred njeno hišo poleno. Že ga je hotela pokuriti, pa se ji je dozdevalo presumljivo. Pogledala je natančneje in dognala, da je bilo navrtano, luknja je bila napolnjena s smodnikom in zamazana z blatom. Če bi dala poleno v peč, bi jo razneslo in Marjanca bi ostala brez peči. Pri okrajni sodniji v Škofji Loki je prejel France 3 dni kazni, pa se je pritožil. Priromal je v Ljubljano, pa ni nič opravil, vesel je lahko, da mu niso še kaj doložili.
•
V Stranski vasi je bila februarja svatba. Fantje so vriskali, peli in plesali. Le Tone se je kujal radi svoje Mojce, ki je veselo plesala z drugim fantom. Udaril je z nožem po oknu in poklical fante na korajžo. Pri tem se mu je pripetila nezgoda, počila je šipa. Čutil je pa tudi, da poka rožna vez ljubezni med njim in njegovo Cilko in jezen je odhitel domov. Ker je sodišče mnenia, da bi se šipa gotovo zdrobila, če bi bil nalašč z močjo udaril po njej in se je !e zgodila nesreča, ko je sunil v okvir, je bil oproščen.
Čudijo se
da je mogoče tako
izborno ln
elegantno obutev
vseh vrst dobiti po tako nizki ceni pri tvrdki
edino v Prešernovi ulici štev. 5, na dvorišču.
„DOKO'
Zahvala
Ob obletnici moje težke operacije se na j. prisrčneje zahvaljujem primariju g. dr Stojcu ter hišnemu zdravniku g. dr. Kraj« cu, ki sta me rešila gotove smrti.
Obenem se zahvaljujem tudi čč. sestram Vincenca Pavlanskega, ki so mi v težki bolezni v Leonišču stregle z materinsko liu« beznivostjo.
ALOJZIJ KOLENC. 903 tovarnar. Mirna
Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer:
---------------- -SajiVi^.-
. NOGAVIC £ „ K L3 U
mt*
WM -
IRK'!!
mWm
* >J a & S 53 4 ••.:•.
i wm
*l
Potovanji! po Švici.
Vsakovrstna poiasn ia in znižane Vozovnice pn flmtiiches Scbwe ;er i/erkesrs-bureau W en I., Schnarzen. hergpSatz 18. 172a
*
I*
m
ii*
a
k
<
4 4
4
EAUX DE COLOGNES: CHYPRE,
MIMOSA — FOUGERE, RUSSE f 4826a AMBREE
BOORJOIS - PflHFHEl, PilS
jjfl-
Er.gros: CdSMOCHEMll K. D. Zzprth, Račkoga ?. ^
Zlatnike so našli v milu ,,GAZELA' :
(Imena v oklepajih označujejo trgovce, k er ie bilo milo kuoljeno) R. Erjavc Celje 'Janko "
Božič, Celje), Marija Fab.jan, gostilničarka, Novo mesto A. Jane Novo tr e-to), Ana Kak, 5
kuharica Sevnica, (Anton Verbič, Sevn ca), Marija Šrrukelj, Rakek (Gos -odarska zveza na !
Rakeku), Brigita Brezovar, Zagorje (J MOller, Zagorie ob Savi), Tomo Tomljenovič Brod S
na Savi (Vilko KSnig i drug, Brod n/S), Ivan Kučan, Kariovac (,Konzum", Kariovac), »
Barbara Mihelič, Selo Brestovec št. 76 (Adolf Weiss i sin, Zlatar, Bistr ca), Ivan Tomlje- ■
novič, Bielovar (Franjo Tomljenovič, Bjelovar), Milan Vukasinovič Topusko (liija Skundrič, *
Toousko). 4 lfi a ■ -------------------------------------—•"—------------------——————j
Domače vesti
♦ Kralj zopet zdrav. Kralj Aleksander, ki
]e po naročilu svojih zdravnikov moTal zaradi prehlajenja ostati več dni v postelji, le sedaj popolnoma okreval, tako da ie lahko zopet zapustil postelj.
♦ Odhod rumunske in češkoslovaške delegacije. Včeraj je dospela z Bleda v LJub-1 ano s posebnim vlakom romunska delegacija z zunanjim minstrom Mitilineuom ter ob 1.28 ponoči nadaljevala z orijentekspres-nim vlakom svoje potovanje v Bukarešto. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotuje danes opoldne s praškim brzovla-kom preko Ljubljane in Maribora.
♦ Iz Vodnikove družbe. Število članov »Vod nikove družbe« stalno narašča in je seda) že prekoračilo 9000, vendar pa mnogi poverjeniki kljab opetovanim pozivom še vedno niso izpolnili svoje dolžnosti. Pozivamo jih. naj v najkrajšem času zbero v svojem okolišu člane ter pošljejo bloke družbine-mu vodstvu. Pretekli teden smo poročali, da se ie doslej prijavilo 99 ustanovnikov. Med tem sta pristopila družbi dva nova ustanovnika, in sicer kot 100. g. Ivan F 1 e -r i n. plačilni natakar v kavarni »Zvezdi« v Ljubi ani in kot 10-. g. dr. Karel T r e o, odvetnik v Ljubljani. Nadejamo se, da najdeta ta dva nova ustanovnika mnogo posnemovalcev in da bomo, predno družbine knjige izidejo, lahko zabeležili že 200. ustanovnika. Kakor smo že povdarjali, se v Ljubljani ni priglasilo toliko število članov, kakor smo pričakovali. Pozivamo ljubitelje in prijatelje lepe kniige, naj store vse, da se število družbinih članov v Ljubljani ako ne podvo.i pa vsaj znatno pomnoži.
♦ Tovarišem učiteljem somišljenikom! Na vprašanja, zakaj ne odgovarjamo na napade v nekem listu izjavljamo, da nismo ustanovili kluba zato. da bi duhove še bolj razburjali in razdvajali naše vrste. Stanovske stvari spadajo v stanovski list, oz. stanovska zborovanja. Na podle napade na naš klub bodo pa preieli klevetniki na pristojnem mestu zasluženo plačilo in so v tem oziru storjeni ze potrebni koraki. One tovariše, ki so razburjeni vsled teh napadov, prosimo, nai ohranijo mirno kri, ker bomo od naše strani storili vse, da preprečimo razkroj naše stanovske organizacije. — Za »Kiub učiteljstva SDS v Ljubljani«, dne 16. junija 1926. Šmajdek Ivan. !. r. t. č. predsednik, Germek Anton 1- r. t. č. tajnik.
♦ Škriatinka v Prekmurju se razširja na zelo opasen način tako, da lokalne sanitetne naprave niti najmanj ne zadostujejo, da bi se preprečilo nadalino razširjenje epidemije. Dne 18. ;unija 1926. je bilo v bolnici že 95 slučajev in se novi bolniki neprestano dovažajo Ljubljanski oblastni odbor »Rdeče ga križa« ie prejel dne 18. junija zvečer poziv na pomoč in je stavil že drugo jutro Državnemu higijenskemu zavodu na razpolago ves razpoložljivi inventar, ki ie potreben zč kompletiranje zasilne bolnice, katera se postavi na licu mesta v gimnazijskem poslopju v Murski Soboti. Obenem ie odposlal postel nino. jedilno orodje, bolniške potrebščine itd. Tako se ie zopet izkazalo kako prepotrebna je institucija »Rdečega križa« 'udi v miru in s kako vnemo in toč-nostio posluje.
♦ Ali je mogoče? Beograjska »Politika« poroča: Zahteval sem včeraj telefonsko zvezo z Mariborom ter jo po dveurnem ča-kaniu, končno tudi dobil. Ko sem od mariborske centrale zahteval številko 325, m! e telefonistka odgovorila, da me ne razume Ponovi! sem številko večkrat, a brez uspeha. Uvide! sem končno, da je z Mariborom treba govoriti nemški: Čim sem rekel »drei-hundertfunfundzvvanzig«, sem takoj dobil zažel.ieno zvezo!
♦ Priprave za novi državni proračun. V vseh naših ministrstvih se ie pričelo z zbi-raniem potrebnih podatkov za sestavo novega budžeta za prihodnje leto. Vsi elaborati morajo biti gotovi do 10. avgusta, ko se v finančnem ministrstvu prično posveto-vania o novem budžetu. .
♦ Zbor trgovskih zbornic v Ljubljani. Beograiska zbornica za trgovino, obrt in industrijo ie za zbor trgovskih zbornic iz vse države, ki se vrši v Ljubljani v dneh 2-i. in 25. t. m., določila naslednje delegate: Milutin Stanojevič, podpredsednik zbornice; Milan Luianovid. član zbornične uprave, m Svetislav Marodič, glavni tajnik zbornice.
♦ Ureditev prejemkov rezervnih Oficirjev. Minister voine in mornarice ie z naredbo Di. br. 16256 z dne 29 maja 1926 preemke rezervnih oiicirjev, ki so vpoklicani k vajam. glede prejemanja doklad za slugo, konja in za drva. popolnoma izenačil s prejemki aktivnih oficirjev. Naredba je objavljena v poslednji številki službenega »Vojnega lista«.
♦ Odkritje Miklošičevega spomenika v Liutomeru. Ker se 1. avgusta vrši odkrit e spomenika kralju Petru v Kranju In bi gostje iz ljubljanske oblasti ne mogli na ta dan priti v Ljutomer, se odkritje Miklošičevega spomenika preloži na 8. avgusta.
♦ Poštna zveza Buče-Kozje. Poštna zveza Buče-Prelasko, ki je bila dne 1. junija letos uvedena, se zadnji dan tekočega meseca ustanovi in se dne 1. julija zopet uvede zveza Buče-Kozje, kakor je bila pred 1. junijem 1926.
♦ Osebne novice s pošte. V 4. skupino II. kategorije so napredovali poštni pripravniki- loško Monda pri pošti Maribor 2, Val-ter Šume pri pošti Slovenjgradec, Angela Naprudnik pri pošti Dravograd, Elizabeta Zadolšek pri pošti Meža, Janko Alič pri pošti Toplice pri Novem mestu, Emilija Ket-tner, Franc Kristan in Mara Mohorčič pri pošti Ljubljana 1 in Terezija Golob pri pošti Ljubljana 2. Pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani sta Marija Muhovič in Anica Mohorič imenovani za služiteljici.
♦ Izpremembe v šolski službi. V osnovnošolski službi so Imenovani za učitelje, oziroma učiteljice: Rudolf Obrekar v Brigi pri Kočevski Reki. Štefanija Fink v Studencih pri Mariboru, Milka Bračič v Mariboru (na I. dekliški osnovni šoli), Ida Vodenik-Stedrl
Razmnoževanje okrožnic,
v Mariboru (na III. dekliški osnovni šoli), Marija Sadnek-Vučnik v Mežici, Josipina Mihelič-Majde v Ljubljani (na III. dekliški osnovni šoli), Franja Grom v Naklem pri Kranju in Vilma Čalogovič v Zametu. Napredovala sta v 6. skupino I. kategorije: dr. Makso Kovačič, prof. moškega učiteljišča v Mariboru in Adolf Lapajne, profesor moškega učiteljišča v Ljubljani. Trajno so vpokojeni: Josip Štrekelj, nadzornik šolskih vrtov v Ljubi ani; Marica Salaba-Vra-njek, učiteljica v Mengšu; Janez Vreže, pro fesor moškega učiteljišča v Mariboru; Sreč ko Nagu, učitelj pri So. Jakobu ob Savi; Fran Štefančič, učitelj v Ribnici; Friderik Šijanec, profesor moškega učiteljišča v Mariboru; Miroslav Pučelik, učitelj v Lajters-bergu-Krčevini Franjo Serajnik v Mariboru, Jakob Vrečko v Šoštanju in Ana ečpin-\Vutte v Št. Janžu pri Dravogradu.
* Razpis zdravniških služb. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje s sedežem v Žalcu. Pri javni bolnici v Brežicah Pa je razpisano mesto sekundarnega zdravnika v 9. skupini I. kategorije. Prosilci dosluženi stažisti, naj vlože opremljene prošnje do 26. t. m. pri velikem županu ljubljanske oblasti.
* Kongres poštnih uradnikov v Splitu. Dne 28. junija sc bo vršil v Splitu kongres maturantskih podružnic poštnih uradnikov. Na kongresu se bo ponovno protestiralo proti krivičnemu izvajanju uradniškega zakona pri razvrstitvi uradnikov.
* Poročil se je preteklo sredo v Parizu dr. Dušan Jeiianovič iz Sarajeva z gdč. Mileno Petrinovičevo, hčerko znanega čilskega, industrijca ter jugesiovenskega rodoljuba Za priči sta bila poslanik Spalajkovič ter dr. Čingrija. Svatbo je počastil poleg članov našega poslaništva s svojim posetom tudi knez Arzen Karagjorgjevtč, stric našega kralja.
* Vajeniška razstava v Škoiji Loki.. V
Škof ji Loki se o;vori dne 29. junija t. !. razstava obrtnih vajeniških del, ki bo trajala približno 14 dni v prostorih deške osnovne šole.
* Izum za onemogočanje iaiziiiciranja bankovcev. Kakor nam poročajo, je okrajni tajnik Rudoii Puc iz Šmarja pri Jelšah izumil poseben način tiskanja bankovcev, s katerim bo onemogočeno njihovo ponarejanje. Izum obstoji v posebni sestavi kiišeiev. Iznajditelj bo pustil svoj izum patentirati, nakar ga misli ponuditi v nakup raznim državam, v prvi vrsti naši državi.
* Rodoljubni dar narodnega dobrotnika. Pred letem dni je veliki rodoljub g. Joca Vujič, veleposestnik v Senii, sporočil »Matici Srbski«, da ji poklanja vse svoje »obi-teljske spominke« in obenem poslopje za mu zej, obenem pa je Matico obvestil, ca ji poklanja še sto oralov zemlje, da bo z dohodki tega zemljišča lahko pokrivala stroške za vzdržavanje muzeja.
* Redek nebesni pojav nad Beogradom. V petek popoldne se je pokazal :ia nebu redek pojav za Beograd, ki ie vzbudil splošno zanimanje občinstva. Opoldne, ko je solnce gorko sijalo, se je pojavil okoli sobica velik pravilni krog. Prostor med solncem in krogom je bil temuomodre barve. Pojav je trajal precej dolgo. Pri lahkovernem občinstvu je ta nenavadni pojav izzval senzacijo in komentarje.
* Natečaj za idejne načrte slovenske enodružinske hiše. Poročajo nam: Razsodišče za presojo načrtov slovenske enodružinske hiše v konkurenci, ki jo je razpisala gradbena zadruga »Dom in Vrt« ni prisodilo nobenemu izmed došlih 7 projektov nagrade, ker deloma niso zadostili projekti nateča> nim pogojem, deloma pa niso odgovarjali intencijam razpisa. Pač pa je priporočilo razsodišče tri projekte v nakup in sicer projekte z gesli »Novi dom«, »Triglav« in »Izraz«. Dotični gg. konkurenti se vabijo, da dvignejo določene zneske pri tajniku zadruge vladnemu svetniku dr. Franu Spiiler-Muysu Marxov (Turjaški) trg 3-2. ki vrača tudi vse ostale načrte do 30. t. m.
+ Iz Konjic. Čudna nezgoda se je dogodila lesnemu trgovcu Brglezu iz Oplotnice. Pri Lavričevi tovarni so se mu pri nakladanju splašili konji in padli z vozom po pet metrov globokem obrežju Dravinje. K sreči ni bilo hujših posledic. — Avto je povozil na drž. cesti v Grušovju gluhega, 60 letnega Antona Bukovnika in ga težko poškodoval. Lastnik avtomobila ga je odpeljal takoj v bolnico. — Ljubezenski intermezzo so doživeli tržani v nedeljo 6. t. m., ko je dimnikarski pomočnik Šandor hotel iz ljubosumnosti zaklati svojo nezvesto ljubico R. G. v hotelu »Jelen« Gostje so prestrašeni uspešno branili napadeno in od vbodliajev ranjeno natakarico. Vročekrvnega Šandorja so spravili v zapor.
* Pšenica na polju pogorela. Vsled isker železniške lokomotive je te dni v bližini Skoplja začelo goreti obširno žitno polje. Pšenica je bila že skoTaj dozorela. Požar se je vsled vetra naglo širil, tako da je v kratkem času bilo v plamenu več oralov žitnega polja. Le z velikim naporom so se-ljaki končno omejili požar. Škoda e ogromna.
* Preprečen samomor. Pri Št. Lovrencu ob Hadini je ponoči iz 17. na 18. junija ležal neznan človek na železniški progi z namenom, da bi ga povozil vlak. Slučajno je prišel v bližino žel. čuvaj, ki ga je opazil
Vsi se veselimo
na interesastno zgriSba tovarne Jlrim' čokolaže na velesejma, paviljon „5".
Pred vsakim nakupom
manufakturnega blaga si oglejte zalogo
Oblacllnlce
v Ljubljani, Miklošičeva c« 7.
cen;kov in siično, oskrbuje anončna pisarna Mateiič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3/1. 4756 a
48« a
3e>cnlčoni! CJcrenjei!
Vsi na sokolsko tombolo dne 29. junija 1926 na Jesenicah — Dobitki vredni r.aa D n 3 0 0 0 0 — 4687-a
ter potegnil s proge. Par sekund pred prihodom vlaka se je zopet vrgel na progo, a čuvaj je skočil za njim in ga v veliki nevarnosti zadnji trenotek potegnil izpred koles prihajajočega vlaka. Neznanec se je izgubil v temo.
* Velik požar v Novem Vrbasu. V Novem Vrbasu je prošli četrtek izbruhnil požar v tamkajšnji tovarni platna, največji tovarni te vrste v Jugoslaviji. Mahoma je bila cela tovarna v plamenu. Tovarna je pogorela do tal. Škoda je ogromna. Kako je požar nastal, ni znano.
* Poziv trgovcem in industrijcem. Usoja-mo si opozoriti naše trgovce in industrijce, da pošilja društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani vsem iiglednejširn trgovskim in industrijskim tvrdkam nakup po nekaj srečk svoje denarne loterije. Številne tvrdke so radevolje ne glede na sicer jako ugodne pogoje kupile vse ali vsaj nekaj posianih srečk S tem so dokazale, da pojmujejo gospodarsko in kulturno vclepomembno akcijo omenjenega društva, ki hoče zgraditi moderno opremljeno poslopje naši edin! trgovski akademiji v Sloveniji, ki naj anm vzgoji toliko potreben, temeljito izobražen naraščaj. S tem so sledile tudi zgledu naših uglednih trgovskih in industrijskih korporacij, osobito Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo, Zveze industrijcev, Zveze trgovskih gremijev in poeainih trgovskih gremijev in zadrug, ki omenjeno akcijo najkrepkeje podpirajo. Najdejo se pa žal še tvrdke in to celo take, ki uživajo ugled kot stanovsko zavedna in gospodarsko dobro fundirana podjetja, ki poslane srečke vračajo in si s tem dajejo žalostno izpričevalo o svoji stanovski zavednosti, ko odrekajo omenjeni akciji podporo, kakršno dobiva društvo celo od strani slojev, ki na tej akciji nimajo nikake-ga stanovskega interesa. Poživljamo • za to naše zavedno trgovstvo in industrijo, da kupuje in naroča srečke loterije za zgradbo trgovske akademije. Opozarjamo na današnji oglas, iz kateiega je razvidno, da so pogoji te denarne loterije jako ugodni in pri ccni srečke a Din 10,— dobitki od 50— lOC.OOO Din (skupno 875 dobitkov) številni In visoki.
* Petrov dan v Rogaški Slatin!. Tovarnarjem, obrtnikom, zastopnikom in trgovcem naznanjamo, da se bodo dobitki v smislu naših člankov po časopisih, prejemali v »Mladiki« najkasneje do 30. t. m. — Jadranska Straža.
* SK Ilirija opoaiSja-vse p. n. .trgovce, da je v bodeče mesto obolelega g. Fran Jerala upravičen podpisovati vse kiubove naročilnice g. Julij Deu, uradr.ik Kmetske posojilnice. Nabave brez takih naročilnic se ne priznajo. — Odbor.,
* Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentino-vem miiu: Jerica Senica, Sv. Danijel pri Preval lah, Matija Bakovič, Bihae, Kalinka Konrad, soproga postajenačelnika, Mislinje, Frančiška Cernetič, Sp. Hudinja pri Cciju, Frančiška Lapuh, Brezina pri Brežicah, Ma ri;a Jenko, Ljubi.ana, Cesta na Loko 1, Al. Čeh, Jiravci pri Ptuju, Alojzija. Povhe, Ravne pri Krškem, Slavič Pavel,-Grubišnjopolje Laščinska cesta 22,,Gema Vidoljak, Zagreb, Tvorniška ulica 2, Tonka Sodošeg, Zagreb, Josipa Brnčič, Zagreb. Opatovina 41.
* Radioemanaeijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom renma tizfern, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
* Rogaška Slatina, najbolj rcnomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurha, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter.". Izven glavne sezone izredno nizke cene Zahtevajte prospekte!
* Razmnoževanje cenikov, okrožnic, jedilnih listov, uot, risb, naprava tiskovin itd. se zgodi najboljše z razmnoževalnim aparatom »Opalograph* s stekleno ploščo. — Sa-mop^odaja originalnih razmnoževalnih aparatov »Opaiograph« in originalnih potrebščin Ant. Rud. Legat Komp., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
* Truplo visokošolca Sime Steianoviča, ki je v potek 11. t. m. skočil v Gruberjev kana! v Ljubljani in se utopil, so šele po osmih dneh potegnili snoči ob tričetrt na osem v Vevčah iz Ljubljanice.
* Beograjska občina zarobljena. Na odredbo beograjskega sodišča so bili zarobljeni vsi avtomobili in vozovi, ki so na razpolago predsedniku in odborniku beograjske občinske uprave. Zgodilo se je to na zhtevo bančnega uradnika Stevana Jovanoviča, ki je sporočil svoječasno oblastem, da je Standard Oil Companjr falzificlra! svojo bilanco in s tem oškodovala državo pri davkih. Z razsodbo pristojnih oblasti je bila Standard Oil Company obsojena na plačilo dveh milijonov dinarjev trošarinske takse beograjski občini. Od te vsote je bila priznana Jo-vanovlču nagrada 183.000 Din. Ker občina te nagrade ni hotela izplačati, je Jovanovič tožil in sodišče je zarubilo avtomobil predsednika in ostale vozove beograjske občine.
* Dvajsetletnica Christofovega učnega zavoda. Letos mine 20 let, odkar obstoii Christofov učni zavod. Tudi tukaj se je uresničil pregovor: »Iz malega raste veliko«. — Iz skromnih početkov se je polagoma razvil ta prvi tozadevni slovenski zavod do višine, na kteri danes neoporečno stoji. Od leta do leta je raslo število gojencev. V prvem desetletju je posečalo zavod 1034
tvrdka .
gojenk in gojencev, v drugem desetletju pa je to število skoro za tretjino naraslo tako, da je do danes absolviralo Christofov učni zavod 2508 učencev.
♦ V zaščito zoper okuženje rabimo Sano-form. Izvrstno desinfekcijsko in toaletno sredstvo za dame! Sanoform odstranjuje ne prijeten vonj in učinkuje zoper premočno znojenje. Zahtevajte le steklenice z originalno zaščiteno znamko! Prodaja se v vseh lekarnah in drogerijah. 158
♦ Pri bolečinah na obistih, v mehurju, pri puščanju vode, v dankl ublaži naravna »Franc-Jožefova« grenčica tudi hude težave pri opravljanju potrebe v kratkem času. Bolniška izpričevala potrjujejo, da je »Franc-Jožefova« voda za staro in mlado posebno prikladna za neprestano uporabljanje, ker učinkuje olajševalno brez bolečin Dobiva se v lekarnah ln drogerijah.
* Penzion Vila Lucla v Aleksandrovu na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste.
* Trgovec, ki ne prodaja PEKATET, ni pravi trgovec, ker le z izbornim blagom pri dobi odjemalce. ____
Danes ob: 3., y2.5, 6,, V28.5 9.
p,
/10.^ V
ELITNI HINO
•M'
j-''*- rt1" • "k
MATICA
iz Ljubljane
u_ spored današnje Matineje v opernem gledališču: 1.) Grečauinov: Večerni zvon. Rahmaninov: Modrost ni cilj (poje g. Be-tetto); 2.) Puccini: Arija iz opere »Madame Butteriiy« (poje g. Zaludova). 3.) Leonca-valio: Mattinata (uoje g. Kovač). 4) Poulenc Le bestiaire (moderne francoske pesmi, poje g. Škerlj-Medvedova). 5.) Dvorak: Moravski dueti: a) Golob na javorju, b) Prstan, c) Ujeta (ženski zbor s spremljevalcem klavirja). — Odmor. — 6.) Giordano: Romanca Katarine iz opere »Madame sans gene« (poje g. Lovšetova. 7.) Ča.kovski: Arij?, iz opere »Mazeppa«, Grečaninov: Ujetnik (poje g. Holodkov).- S.) Smetana: Duet iz opere »Dalibor« (pojeta g. Ziiudova 111 g Knittl). 9.) Strauss: Cecilija. Mara: Blažena noč (poje g. Thierry-Kavčnikova). 10.) Balatka: Soldaška, na besedilo Franceta Prešerna (moški zbor), noviteta — prvič izvajano. Pri klavirju gg. Balatka, Neffat, in dr. Švara. Začetek ob 11. uri dop. Blagajna je odpre ob 10. uri. čisti dobiček je namenjen zgradbi Igralskega doma.
n— Gledališki večer na Št. Jakobskem odru. bnoči so vprizorile učenke IV. a razreda št. jakobske meščanske šole igro »Pepelka«. Nastopile so same deklice, irtied katerih so nekatere igrale moške vloge. Celotni vtis primitivno podane igre je bil zeio zadovoljiv. Pohvalno je treba omeniti učiteljico go Naštetovo, ki je igro režirala. Dvo rana je bila nabito polna in kakor smo culi sta obe predstavi danes dopoldne in popoldne že razprodani.
u— »Slavčev« koncert. Pevsko društvo »Slavec« priredi v petek 25. t. m. koncert, na katerem se bodo izvajali biseri naše narodne pevske glasbene literature.
Ur— Ljubljanski tiskarski strojuiki prirede v dneh 27. in 28. junija t. 1. poučno ekskurzijo v prvo tvornico tiskarskih barv »Chro-tnos» v Samobor pri Zagrebu. Obenem priredi pevski odsek «.Graiika> v nedeljo, dne 27. junija t. 1. ob 8 zvečer pevski koncert v Samobaru.
u— Na trgovski akademiji v Ljubljani so bili predvčerajšnjim končani zaključni izpiti Izpitni komisiji je predsedoval novo izvoljeni rektor visoke šole za promet in trgovino v Zagrebu prof. Filip Lukas.
a— Odvetniški izpit sta 19. t. m. pri višjem deželnem sodišču napravila dr. Milan Lemež in dr. Bogdan Žužek.
Slavnostno razvitje
sokolskega prapora »Sokola« v Štepanji vasi se vrši danes le ob lepem vremenu. Za slučaj slabega vremena se slavnost vrši dne 11. julija 1.1.
u— Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani Razstava risarskih izdelkov in -ženskih ročnih del, ki so jih gojenke napravile tekom letošnjega šolskega leta na mest ni ženski realni gimnaziji v LJubljani, je odprta do nedelje vsak dan od 9. zjutraj do 18. zvečer. Vstop prost.
u— Vpisovanje v Christofov zavod se vr ši meseca junija in Julija vsak dan na Domobranski cesti 7.
n_ Zatvoritev poti v Lattermanovem dre voredu. Dne 22. junija se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozarja, da Je javni prehod od 22. iunija do 9. Julija skozi navedeni del Latterman. drevoreda nedopusten, ker pripada ta čas velesejmu.
u— Ljubljana v dežju. Letos se kar ne moremo znebiti slabega vremena. Posije sempatie solnce za nekaj ur; primeri se tudi, da ostane jasno ves dan, običajno pa se pripode nad mesto oblaki, ki se raztegnejo
kmalu čez nebesni svod in padati prične zopet dež. Ceste so blatne in razrite, ljudje z razpetimi dežniki slabe volje. Včeraj je bilo otvorieno kopališče na Ljubljanici, otvo riti pa ga je moral najemnik sam. Kopalcev seveda ni bilo ter jih pri takem vremenu tudi ne bo, saj so se menda že ribe v vodi naveličale večnega deževja.
u— Nov mestni stavbenik. Mirosl. Zupan ie položil pri tukajšnji gradbeni direkciji, kot prvi izmed dosedanjih absolventov višje stavbene šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani izpit za mestnega stavbenika.
u— Tatinska sraka. Medtem ko je bila v petek Marija Anžur, stanujoča na Opekarski cesti 34 zaposlena zunaj s pranjem perila, se je utihotapila v njeno stanovanje Josipina F. ter ji izmaknila dva zlata poročna prstana vredna 500 Din. Oba prstana Je pozneje izročila svoji sestri, da jih spravi v denar. Anžur eva pa je tatico še pravočasno ugotovila in spoznala ter prijavila zadevo policiji, ki je obe dekleti aretirala.
u— Ubegla služkinja. Služkinja Ana Var-škova. uslužbena pri Francu Janežiču na Viču, se je pred časom spoznala z mladim neznancem, ki se je predstavi! kot »Goro« in ji pričel na moč dvoriti. Pred nekaj dnevi je imenovani »Goro« nenadoma izgini! ter pisal Vaškovi iz Opati e. Zaljubljena služkinja je hotela na vsak način za njim, a ni imela potrebnega denarja. Pomagala si je iz zadrege na ta način, da je ponoči ukradla gospodarju 300 Din vredno srebrno uro, njegovi ženi ročno torbico v vrednosti 2nočnino (za člane Din 10.—, za nečlane Din 20.— za osebo). Prijave sprejema in daje tudi vse druge informacije g. Lojze Stražnik, Mariborska tiskarna, Jurčičeva ulica 4.
a— Sprejem v I. letnik drž. mošk. učiteljišča v Mariboru se bo VTŠil dne 30. junija t. I. od 8. ure naprej.
a_ Otvoritev tečaja za prehrano dojenčkov. Včeraj ob 17. se je v »Vesni« otvoril tečaj za matere in žene o prehrani, higi-jeni in negi dojenčkov in male dece. Otvoritveno predavanje Je imel g. dr. Ambrožič iz Ljubljane. Otvoritvi je prisostvovalo razveseljivo lepo število žena, vendar pa je bilo opaziti odsotnost onih iz delavskih slojev, katerim je predvsem tečaj namenjen.
a— Gotzova pivovarna prodana. Občni zbor pivovarne »Union« v LJubljani, ki se je vršil 9. junija, jc odobril kupno pogodbo z Gotzom, po katerem se spojita obe podjetji v skupno delniško družbo. Pogodbo sta že odobrili graško sodišče kot varuška in mariborsko kot varstvena oblast. Akcijski kapital se bo povečal za eno tretjino dosedanjega kapitala.
a_ Nove zgradbe v Mariboru. Predvčerajšnjim smo prinesli pod tem naslovom vest, da bo zidal vodja mestnega gradbenega urada nadsvet. inž. Černe svojo vilo ob Kamniški cesti, kar pa ne odgovarja resnici in s tem lojalno popravljamo. — Kakor izvemo, namerava g. Roglič, lastnik tvrdke Karo, postaviti poleg vile g. Bizjaka v Kamniški ulici svojo vilo. V prihodnjih dneh prične tovarnar Josip Reich s povečanjem svoje tvornice za kemične izdelke v Trsten.iakovi ulici.
a_ Popis in pregled vozil in živine v Mariboru. Mariborski magistrat razglaša, da se.po naredbi ministra vojske in mornarice vrši za mesto Maribor od 21. do taki. 24. junija popis in pregled celokupne živine, voz, avtomobilov, motociklov in vseh drugih prevoznih sredstev v Tomšičevem drevoredu na »Payerjevem prostoru« vsa dan ob 7. zjutraj in sicer za I. okraj dne 21. t. m. za II. okraj dne 22. t. m., za III. in IV. okrai 23. t. m. in V. okraj dne 24. t. m. a— Razpis oddaje raznih del. Mestna občina mariborska razpisuje oddaje pečarskih, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, tapetniških in steklarskih del pri novi mestni stanovanjski hiši na oglu Smetanove in Vrtne ulice. Za razpis potrebni pripomočki so na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov od 19. t. m. dalje dnevno od 10. do 12. dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe Je vložiti do 12. ure dne 1. Julija t. 1. v vložišču mestnega magistrata. Na ovitku mora
biti označka: Ponudba za izvršitev.....
del, pri novi mestni stanovanjski hi -i na oglu Smetanove in Vrtne ulice.
a— Aretacija prijatelja dvokoles. Preteklo nedeljo ob pol 6. zjut. Je zmanjkalo iz veže frančiškanskega samostana v Mariboru usnjarju Kocjanu kolo. Neznani tat pa ni imel sreče, dasi se ie takoj odpeljal s kolesom v Celje. Tam ga ie policija še isti dan zvečer aretirala in ga spravila v zapore okrožnega sodišča. Aretirani Ivan Koščak Je doma iz opatiske okolice.
lz Ceija
e— Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in goieuk za šolsko leto 1926/27 se vrši 30. junija in 1. julija vsakokrat od 9.—11. dopoldne.
e— Regulacija Savinje pri Celju. Na svo-ječasno inicijativo mestne občine celjske in na podiagi ankete o regulaciji Savinje ter pritokov v celjski kotlini, katere se je udeleži! veliki župan mariborske oblasti, več strokovnjakov ter prizadetih občin, je prišlo to važno vprašanje sedaj vendarle v pravi tok. V soboto, dne 18. t. m. se je vršila pod vodstvom dr. Brunčka, vladaiega tajnika pri srezkem poglavarstvu celjskem, ter v navzočnosti hidrotehničnega referenta inž. Piletiča, celjskega župana dr. Hra-šovca, magistralnega tajnika Šobi ca, zastopnikov železniške uprave ter vseh prizadetih meiašev komisija, ki se je bavila pred vsem z regulacijskimi načrti in predlogi o onem delu savinjskega obrežja, ki se razprostira od kapucinskega mostu do drugega železniškega mostu čez Savinjo. V regulacijski načrt ie sprejeta tudi do 600 m dolga struga Voglajne ob izlivu v Savinjo. Komisija je ugotovila na licu mesta vsa najnujnejša dela. Izdelal se bo tudi tozadevni proračun. Ves elaborat se bo predložil nato velikemu županu mariborske oblasti. Regulacija Savinje bi se začela v smislu anketnih zaključkov v spodnjem delu Savinje, da dobi voda na ta način hitrejši odtok. Celje in vsa okolica z velikim interesom zasledujeta to važmo akcijo ter se tudi zavedata. da je rešitev tega vprašanja sedaj v pravih rokah. Ako se v kratkem £asu Izvrši za enkrat projektirani regulacijski načrt. se vsaj pri srednjih poplavah' ne bo več treba bati ogromne škode, ki Jo povzroča Savinja s svojimi pritoki vsako leto v Celju in v okolici.
e— Nemške napise v celjskem mestnem kinu zagovaria celjski poročevalec »Slovenca- celo bolj goreče kakor Cillier Zei-tung. Bilo bi pod našo častjo, ako bi polemizirali v naciionalnih" vprašanjih' z ljudmi, ki kažejo pri vsaki priliki svoj narodni irrdiferetizem in svojo robsko dušo. Verujemo pa v nacijonafao čustvovanje ogromne večine celjskih prfstaSev SLS, zlasti onih,
Pred zaključkom letne sezije prodajamo od 20. t. m.
letne novosti fifffi/5 znatno znižanih cenah
Izkoristite! Konfekcijska tovarna Izkoristite!
FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana,
Erjavčeva cesta š»ev. 2.
ki so v predvojni dobi kot stari Celjani sami čutili na svoji koži nemški ponos in brezobzirnost. Prepričani smo, da ta dopis prav tako obsojajo kakor celjska slovenska napredna javnost.
e— Vsesokolski zlet v Pragi. Bratje in sestre, ki se udeležijo zleta v Pragi, se odpeljejo iz Celja 2. julija z vlakom št. 621/11, ki je določen za celjsko sokolsko župo. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 15.54, iz Zidanega mosta ob 16.36 in lz Celja ob 18. V Maribor pripelje ob 8. zvečer. V Prago dospe 3. julija ob 3. popoldne. Opozarjajo se vsi udeleženci zleta, da se morajo voziti edino s tem vlakom.
e— Važno za obrtnike. Kakor čujemo, nameravajo oblasti izdajati obrtne liste tudi takim osebam, ki nimajo predpisane učne In pomočniške dobe, in sicer v krajih, kjer ni obrtnikov dotiSne stroke. S tem bodo težko prizadeti obrtniki, ki so se morali predpisano dobo učiti in izpolniti vse zahtevane pogoje. Nam sicer ni znano, koliko je na teh govoricah resnice, mislimo pa, da bi bilo to za legitimno obrtništvo velik udarec, ker bi se s tem podprlo že itak bujno šušmarstvo .
k Trbovelj
t— Narodna strokovna zveza v Hrastni' ku. Pripravljalni odbor Narodne strokovne zveze v Hrastniku je sklical sestane!: de« lavstva, ki ga je vodil g. Režek. Glavni re« fert je imel g. Juvan iz Ljubljane. Za njim je pozdravil zborovalce v imenu ptujske po« družnice podžupan g. Blažek. V najkraj« šem času se bo vršilo ustanovno zborova« njo.
t— Novo šolsko poslopje v Hrastniku. »Slovenec* je pričel pisati o nameravani novi šolski stavbi na dolgo in široko, pri čemer ni pozabil napadati poedinih članov krajnega šolskega sveta. Ves čas hoče ve« deti o nekakšnih nepravilnostih, ki se vrše. V dosego svojih namer se poslužuje tudi netočnih poročil, samo da se skladajo z njegovim prozornim konceptom. Dejansko stanje pa je sledeče: Krajni šolski svet je sklenil z g. Rošem pogojno pogodbo, da kupi njegovo zemljišče za šolsko stavbo, če se bodo zanj izrekli za to poklicani stro« kovnjaki. Svoj sklep je storil na temelju pregleda raznih zemlijšč, od kateTih je bilo spoznano Roševo kot najbolj primerno. Kakor hitro so to izvedeli klerikalci, ki imajo v krajnem šolskem svetu svojega za* upnika v osebi g. Arnška, so pričeli našte« vati one, ki so pripravljeni odstopiti svoia zemljišča za nižje cene do 10 Din za m'. Pretekle dni se je vršila na odredbo okraj« nega glavarstva javna razprava za šolsko zemljišče, pri kateri so dognali uradni stro« kovnjaki: 1. Rošovo zemljišče je prvovrst« no, edini nedostatek bi bila bližina gostilne. 2. Prvo Logarjevo zemljišče nad tirom rud* niške železnico je dobro, vendar pa bi se podražil dohod .o mnenju stavbenikov za okoli 90.000 Din. 3. Drugo Logarjevo zem« ljišoe nad socijalističnim konzumom ne pri« haja v poštev, ker je v plazovih. 4. šent« jurčevo tudi ne, ker je kraj zelo močvirnat in v plazovih. 5. Majcnovo leži v območju občine Dol in je prav tako neprimerno. Od« ločitev, katero zemljišče se bo kupilo, je sedai prepuščena krajnemu šolskemu svetu. Mislimo, da ga ne bo prav nič ženiralo od« ločiti se za nakup onega zemljišča, ki ae zdi njemu najboljše, ne pa »Slovenčevemu« poročevalcu.
t— Regulacija vode v Petelinovi vasi. Hribovita Petelinova vas je znana kot kraj, ki je ob času deževja najbolj izpostavljen povodnji. Vse delo občine za izboljšanje prometne ceste, ki drži skozi vas, je brez« plodno, ker ne požirajo kanali vode. Zato sc je občina odločila napeljati nove do 1 m široke cevi, da se bo mogel dotok vode re« gulirati. Te cevi bodo oddaljene od ceste 10 m. Poleg njih bodo zgradili tudi še od« prte jarke tik ceste. Vsa dela bo izvršila občina v svoji lastni režiji. Približno enako regulacijo bo izvedel tudi rudnik po vsem svojem ozemlju ob pobočju Terezije do Kurje vasi.
t— Obrtno društvo TrbovljetHrastnikt Dol v Trbovljah bo na svoji jutrišnji seji obravnavalo med drugim sklep komisije radi obrtniške »Samopomoči«.
t— V Trbovljah 2000 delavcev manj. V primeri s stanjem rudarskega delavstva sa« mo v Trbovljah, ki je znašalo nad 5600 de* lavcev, je pO izvršenih redukcijah zaposle« nih le okoli 3500 delavcev, torej za nad 2000 delavcev manj. V Hrastniku je bilo običaj« no zaposlenih do 1200 rudarjev, sedaj jih je okoli 900. Skvpno število sedaj zaposlenih rudarjev v občini znaša okoli 4400. V teku časa se je toTej izselilo toliko prebivalcev, kolikor jih šteje v najboljšem slučaju n. pr. Novo mesto na Dolenjskem. Zanimivo je, da se tako močan odtok delavstva v našem industrijskem centru ne pozna mno« go.
Iz Ptuja
j— Občni zbor »Dramatičnega društva* v Ptuju se bo vršil v četrtek dne 24. t. m. ob 19. v Narodnem domu. Vabimo člane in vse prijatelje dmštva k zborovanju, da se pogovorimo o delovanju v preteklem društvenem letu in ustvarimo podlago za bodoče. 904
j— Gostovanje članov ljubljanske drame. V ponedeljek 21. in torek 22. t. m. gostu« jejo v Ptuju člani Narodnega gledališča v Ljubljani. V ponedeljek vprizorijo Schnitz« lerjevo komedijo »Anatol«. v torek pa Pe« trovičevo dramo »Duše«. Vstopnice se pro« dajajo v glavni trafiki. Predstavi sta izven abonmaja. Začetek jc vselej ob 20. uri.
FinI ševro
Din 159'-
Dospeli najmodernejši rožnati ševro (Rosen-holz in beš (Baige)
„VOIKA" Ljubljana.
Nasproti Mestnega doma.
Ob priliki LJUBLJANSKEGA VELESEJMA posetite tvrdko
I. PREMELČ
L3USLJANA,
DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 13.
Specijalna veletrgovina volnenih in svilenih robcev, šerp in modnega blaga. 4772
Navodila za fotografe amaterje
izšla
Cena Din 16*- 157
Drogerija A. Kane sinova, Židovska ul
&l8ksaaflrovo, otok Erk,
IVAN ŽIC, prej lastnik hotela Jugoslavija,
Aleksandrovo, otok Krk, Je otvoril - PEHZIOH „ZORA" =====
hvrstna brana 35 Din, soba na morje, 2 postelji, 25 Din. 4S36a
Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki
0. Bernafovic
7 LJUBLJANA.
100.000 Din za 10 Din
lahko zadene, kdoi kupi srečko loterije društva .Trgovska akadenrja* v Ljubljani lOOa 835 dobitkov od 50 dO 100.000 Din.
Dospela so zopet
prvovrstna francoska kolesa
,JHglon'
Cestno kolo . . . Din 1650'— Dirki f no „Tour 8403 a de France" Din 2200 — Damsko .....D m 1900.—
Viktor Bohinec
Ljubljana, Dunajska c. št. 21'
Zvezdarnica v Neuchatelu (Švit?iska) 84 prvih 1 nagrad. 4196 a
Mednarodno tekmovanje A. L. Breguet 1823 — 1923 2 prvi nagradi.
Movado
Zvezdarnica v Kevu (Angleška) For Superior Merit ,Especiaiiy Good' Vodeča znamka ur v zlatu in platini.
od 10.-pol t.
• • •
Sedem dejanj o tragediji Habsburžanov.
Kruta osveta nad zadnjimi Habsburžani za krivice, storjene pod avstrijskim jarmom trpečim narodom. — Špijoni in detektivi kot edina opora za zunanji sijaj »mogočne« monarhije. — Tajni sestanki dvornih revolucijonarjev pod vod« stvom kraljeviča Rudolfa. — Škandali na cesarskem dvoru.
Usoda Habsburžanov ie zapečatena !!!!
V glavnih vlogah:
Cesar Franc 3ožet L Cesarica '-lizabeta. Prestolonaslednik Rudolf. Nadvojvoda Johann.
Sistem španske inkvi zicije. Razkošje in ijaj. Dvorske intrige in ljubezen.
k Ob 3., '/2 5., 6., '/2 8., 9.
ELITNI KINO »v MATICA
jflS, 1 el. 124
F/ ' ' : ^ 11
X 'St* .'i —— ^
Ilirija : SD Rapid
Boj za prvenstvo Slovenije. Danes ob 17.30.
Danes v nedeljo nastopita v tekmovanju za prvenstvo Slovenije oba finalista in si« cer SK Ilirija kot prvak ljubljanskega okrož ja in Rapid kot prvak mariborske župe.
Moštvi obeh Idubov sta znani po svoji požrtvovalnosti in nezlomljivi volji do zma« ge. Poleg tega pa prednjači Ilirija v tehnič« nem in taktičnem oziru tako, da se priča« kuje njena zmaga. Kljub temu pa ne sme Ilirija podcenjevati Rapida, kajti v takem slučaju ni presenečenje izključeno. Rapid je tudi drugače zelo nevaren, predvsem nje« gova navala, ki zna izrabiti vsako napako nasprotnika, a obramba igra nrecej sigurno, posebno se odlikuje branilec Barlovič.
Obe moštvi nastopita seveda v svojih naj« jačjih postavah, Ilirija v krilski vrsti z bra« toma Zupančič G. in L., kar je za Ilirijo velike koristi.
Tekma se vrši na igrišču SK Ilirije ter se odigra ob vsakem vremenu.
Maniiestacijski zbor ASK Primorje
v Ljubljana se vrši danes dne 20. junija ob 10. dop. v dvorani Kazine na Kongres« nem trgu. Na zbor se vabi vse članstvo klu« ba, kakor tudi vsi njegovi prijatelji, pred« vsem srednješolska in akademska omladina. Na dnevnem redu so poleg internih klub« skih vprašanj tudi važni problemi medklub« skih razmer v Ljubljani. Končno bo poseb« na resolucija javnosti povdarila klubove idealistično smernice. Dnevni red zbora ob« sega sledeče točke: 1. Otvoritev manifesta« cijskega izrednega zbora (dr. Birsa). 2. Po« zdravi delegatov. 3. Izvolitev častnega pred« sednika. 4. Poročilo o klubovem delu in uspehih v prošlem šolskem letu (Savo San« cin). 5. Poročilo finančne ankete (M. Ku« štrin). 6. Absolutorij. 7. Izprememba pra« vil (N. Buljevič). 8. Volitve. 9. Spravna pogajanja z Ilirijo (inž. Debeljak. 10. Re« solucija javnosti (dr. Bajič).
Službene objave LLAP
SK Ilirija in ASK Primorje se kaznujeta po paragrafu 17 točka 2 z globo Din 25, ker kljub ponovnim pozivom nista oddala zahtevanih slik svojih atletov in atletinj. Stavlja se jima nov rok do 26. t. m., nakar se bo vsa zadeva oddala Savezu s predlo« gom za najstrožji postopek. — Tehn. refe« rentu se dovoli, da priredi pred mitingom Trst : Ljubljana izbirni miting za one toč« ke, kjer smatra, da je to potrebno. — Ugo* di se prošnji ASK Primorje in se vsi klubi vabijo, da se udeležijo njegovega manife« stacijskega občnega zbora dne 20. t. m. Odobri se po tehn. referentu sestavljena mestna reprezentanca za medmestni miting Ljubljana : Zagreb. Verificirajo se na tem mitingu (13. t. m.) doseženi slovenski re« kordi, ki so obenem jugoslovenski, in sicer: štafeta 4X100 m v postavi dr. Perpar«Stepiš nik«Weibl»Valtrič v času 44:8 min.; Slapni« čar (Prim.) 5000 m v času 17:01.8 min.; Zu« pan (II.) kladivo 36.29 m: dalje samo kot slovenski rekordi: Slamič (Prim.) disk 33.75 m; Zupan (II.) krogla 11.25 m; Lojk (Ja« dran) skok v vis. 168 cm; slovenski rekordi, doseženi na izbirnem mitingu dne 16. t. m. Orehek (Ilirija) kopje 46.90 m; Močan (Primorje) 800 metrov v času 2.06.6 min.; na izbirnem mitingu dne 9. t. m. tro« skok Režek (II.) 12.63 m; Zupan (IL) kladi, vo 33.97 m. — Kandidati za sodniške izpite naj se javijo na naslov S. Sanein, Ljubljana, Tavčarjeva ulica l/III., najkasneje do 25. t m. do 12. ure. — Sodniški izpiti se vršijo: teoretski dne 25. t. m., praktični na izbir« nih mitingih dne 27. do 29. t. m. — Klubi se opozarjajo, da se morajo v smislu skle« pa savezne skupščine vršiti vsi meti juni« orskih mitingov obojeročno. — Kot dele« gata za junioTski miting SK Ilirije se dolo* čita gg. Windisch in Sketelj. — SK Ilirija se v smislu paragrafa 43 poziva, da ponovi žrebanje, v prisotnosti podsaveznih aelega« tov tik pred juniorskim mitingom samim. Nadalje se poziva, da vpošlje podsavezu v potrditev jurijo za ta miting. Sploh se vsi klubi poslednjikrat opozarjajo na določila paragrafa 43 in 21, ker se bodo sicer mi« tingi zabranili. — SK Ilirija se v smislu paragrafa 6 poziva, da preda zapisnike dam« skega juniorskega mitinga z dne 2. in 3. maja. damskega nacijonalnega mitinga z dne 12. in 13. maja in moškega internacijo« nabega mitinga z dne 13. maja. — Verifi« cirajo se s pravom takojšnjega nastopa za ASK Primorje Korče Danijel in Cimperman Avgust. — TKD Atena, ISSK Maribor, SK Tržič, SK Celje in SK Jadran se pozivajo, da javijo termine svojih mitingov.
Drugi del izbirnega damskega mitinga LLAP za mateh CSR-SHS*Francija sc vrši glasom sklepa u. o. LLAP z dne 17. t. m. v torek dne 22. t. m. točno ob 18.30 uri na igrišču ASK Primorje. Pozivajo se sledeče tekmovalke, da startajo v navedenih disci« plinah: tek 200 m: Preveč, Šantcl (Pr.),
Šport
Šporn, Oman (II.); met diska (I kg): Krisch, Preveč (Pr!), Tratnik (11.), Cimperman (Atc< na); tek 83 m z zaprekami: klubi naj sami prijavijo; skok v višino z zaletom: Trat. cik, Spor (II.), Cimperman (Atena), San« tel D. Gregorin (Pr.); met kopja 800 g.: Krisch, Preveč (Pr.), Bernik, Tratnik (11), Cimperman (Atena). Tek na 1000 m in sta« feta 4X100 m se bodo vršili, ako bodo v teh disciplinah prijavljene tekmovalke. Vr« stni red: 200 m, met diska, tek 83 m z za« prekami, met kopja, (tek 1000 m), štafeta 4X100 m. Naprošajo se gg. sodniki: Bal« tesar, Gnidovec, Brumat, Windisch, Sanein D. in podsavezni funkcijonarji, da bodo po možnosti točno ob 18. uri na igrišču. Klubi lahko javijo k temu tekmovanju še druge tekmovalke.
Ljubeljska konkurenca
Ljubeljska konkurenca, ki se vrši sredi avgusta, jo zasigurana. Kakor čujemo, vla« da tudi po ostalih pokrajinah naše države živ interes, druge sekcije avtokluba name ravajo celo prirediti izlet na ta dan.
Danes se vrši trening na progi Tržič « Ljubelj. Tehnična komisija poseti progo, da ugotovi ponovno na licu mesta zmož« nosti posameznih tip.
i i U«»».
Priložena skica, ki je posn g.
majorja Jakliča, jasno kaže tc/koče proge na zadnjih štirih kilometrih; ob robu so označeni odstotki vzpetin. 19 odstotkov s« pravi na primer, da se vzdigne proga na 100 metrih za 19 metrov, 28-5 odstotkov, da se vzdigne na 100 metrih za 28.5 m, kar odgovarja 23 stopinjam; vrh tega ležijo najhujši klanci baš v najhujših ovinkih.
Vendar pa smo mnenja, da premore ve« čina vozov, ki tečejo po Sloveniji ljubeij« ski klanec. Treba je seveda tudi izurjene« ga vozača.
Juniorske pokalne tekme. Danes v ne« deljo se odigra prvo kolo juniorskih po« kalnih tekem. Izžrebani so bili v tern kolu sledeči pari: SK Mladika : SK Reka, SK Jadran : SK Krakovo in ASK Primorje I. : ASK Primorje IL Danes dopoldne ob 10. uri nastopita SK Mladika in SK Reka, popoldne ob 14. uri pa SK Jadran : SK Kra« kovo, ob 15.10 uri pa ASK Primorje I. : ASK Primorje II.
Službeno iz LNP. Za danes določena pr« venstvena tekma med rezervama SK Jadra« na in ŽSK Hermesa odpade vsled zasede« nega igrišča. Naknadni termin se bo pra« vočasno določil. Tajnik II
Strelska tekma SLD. V nedeljo 27. junija ja bo na ljubljanskem vojaškem strelišču tekma, kjer bodo tekmovali poleg članov SLD tudi vojaki in drugi prijatelji stre!« stva. Tekma se prične na vojaško tarčo ob 7. zjutraj, na lovske in mednarodne tar« če pa ob 9. in traja do 12. in od 14. do 19. zvečer. Dopoldne in popoldne streljanje s kroglo, popoldne pa še na hežečega zajca in leteče golobe z zrnjem. Puško mora vsak strelec prinesti s seboj. Naboje za strelja« nje zajcev bodo prodajali na strelišču. Ker je letošnje streljanje baš med velesejmom. imajo strelci z dežele priliko si ogledati ve« lesejm in imajo seveda tudi polovično vožnjo. Po tekmi zabavni večer na vrtu v Zvezdi. Pri letošnji tekmi, ki bo preccj ostra, bodo pa tudi izredno lepa darila, po= leg prehodnega in drugih bo tudi darilo mesta Ljubljane. Za vežbanje je strelcem na razpolago vojaško strelišče v sredo in četrtek popoldne od 16. ure naprej. SLD.
in mitu
K
v špeciialni luksuzni izdelavi 10/22 HP, 4—5 sedežni, jeklena karoserija, porabi 8 ! bencina na 100 km Brezkonkurenčnp cene Zahtevajte cenik pri zastopstvu JU€0-AU?0, Liub« liana D»"3:«ka ce*''c'nn
ixnxax30oixn3nan3XEX3noDooa
in sem in tja ie mrzlo zapihal viharen sunek vetra čez poljane in skozi gozd, nemirno in otožno kot nezadovoljen duševno bolan kralj, ki ne ve, na koga naj iztrese svojo jezo in ali je sploh še i vredno vladati in znašati svojo žalostno nejevoljo nad svetom.
«Bodeš videl.» je tožil brat Egidij trudno. «V gozdu bova morala prenočiti«.
«Ze lahko,» je odvrnil Bogoljub.
«Vsi udje me bole,« je vzdioval starejši, «in glavo stavim, da je tukaj dosti volkov«.
«Ne bom ugovarjal,® je rekel Bogoljub ravnodušno.
Ves dan je moral tolažiti svojega sopotnika in čakati nanj ter poslušati njegove tožbe, sedaj pa je bil truden in si je mislil, češ. veliko hujše najbrže tudi rajnkemu iz Asisa ni bilo na njegovih potovanjih.
«S kakšnim mirom to govoriš,« je nadaljeval jezno Egidij. «Zdi se mi. da bi te še veselilo, če bi moral jaz tu obležati«.
»Nikakor ne. brat. Pri tebi ostanem, to sem ti obljubil in bom tudi držal. Ali ne bi skupaj zapela kakega psalma?«
«Zape!a? To ti je podobno. Ne. pripravljen sem magari umreti, če ie treba, da bi Da zdaj psalme prepeval, ne mo-
re niti sveta Mati božja zahtevati od mene.«
«No, no, saj sem le menil,« je dejal Bogoljub in je krepko podprl svojega tovariša, kajti zdelo se mu je res umestno stopiti hitreje.
Dež jima je bil v obraze in odkar je solnce zašlo je zlobni veter stalno naraščal, kakor da bi se mu z nočjo zopet vrnil pogum k razsajanju in k pustolovščinam. Sedaj sta hodila po gozdu in sta slišala nad seboi vihar, ki je rovaril in se mučil v napol odletelih vrhovih. A ko sta kmalu spet stopila izpod drevja na mokro plan. ju je veter ljuto zagrabil za kute in jima zavijal okoli ušes kakor lačna volčja čreda. Brat Egidij se je znova prestrašil ter je jel šepetati o bogovih in demonih starega poganskega časa in Bogoljub, kateremu učenost ni bila dana. mu ni branil govoriti in ga je napol prestrašeno poslušal. Črede oblakov so se podile kakor na ogorčenem begu mrke in črne čez deževno plan; vsa zemlja se je zdela v strahu sklonjena kakor bi hotela dati prostor groznim trumam.
Glasno je prepeval brat Bogoljub psalm pred se v sovražno noč. toda tovariš. ki se ga je oklepal, ga ie komaj cul, tako burno je uganjal jesenski veter svoj hrup. Trgal je pobožne besede
od pevčevih ust in jih jezno razganjal z odtrganimi listi in vejicami vred; nato je utihnil in se znova vrgel na uboga tujca.
Egidij je umolknil. Ves prestrašen in truden se je trdno držal svojega spremljevalca in korakal s povešeno glavo v topi turobnosti.
Omamljena od vetra in otrpla od utrujenosti, toliko da nista šla mimo edinega krova, ki ga je bilo najti v tej puščavi. Ugledala sta ga šele tedai. ko sta stala nepričakovano pred močnim obzidjem in trdimi, iz tramov stesa-nimi vrati. Bil je samostan. Ko sta se oddahnila in zopet zbrala svoje čute. sta začula skozi debel zid kakor iz daljave strahoten trušč, ki ga je kmalu vzel veter in ga z roganjem raztrgal v temi. Ko sta natančno prisluhnila, sta morala spoznati, da je to trušč veselja in da sede tu notri brez dvoma pri čaši in zabavi.
«Oh, da morava k tem bratom.« pravi Egidij neveselo. «Ali ni sramota slišati iz samostanskega zidovja namesto bož-ie hvale to rajanje satana«.
«Pusti,» svetuje Bogoljub. «ne bodo naju požrli. Če pa raje ostaneš pri volkovih čez noč. je meni prav«.
«Ne, ne,» vzklikne Egidij. «A povedal jim jih bom. Obudil bom njihovo vest.
Hermann Hesse:
Slab sprejem
Ljudje so vsake vrste, a resnica je ena. In tako se pogostoma znajdejo pod eno in isto zastavo združeni v bratstvu ljudje najrazličnejših vrst. Sv. Frančiška Asiškega je komaj pokrila zemlja in komaj se je umaknil razočaranjem, katerim se niti svetniki ne izognejo, že so šli po svetu vneti učenci njegove vesele, otroške vere in že je odsevala radostna beseda njihovega mojstra tn sladki čar njegovega nauka po vseh krajih. Celo v oddaljeno mrzlo Angleško je že prodrlo nekaj fračiškanskih bratov in dva od njih Egidij in Bogoljub sta v letu 1224. za časa kralja Henrika III. bratovsko popotovala skozi anglosaško deželo. .
Starejši od njiju je bil Egidij; bil je tudi pobožnejši v smislu zatajevanja in mučenja samega sebe, kajti imel je obžalovati desetletja v posvetnem veselju in budalostih zapravljenega življenja. Oklepal se je rešilnega nauka o milosti kakor se oklepa potapljajoči se zadnjega trama, ki mu obeta še plavanje in rešitev. Zato je tudi dobil svetli in radostni nauk iz Umbrije v njegovi glavi senčno in skoraj miačno podobo. Ra-
ševinasta obleka mu je bila važnejša kot jasen pogled in njegova revščina se ni na tihem radovala zmag. marveč je bila samomučna in trmasto zagrizena.
Nasprotno pa je hodil Bogoljub pot svojega mojstra kakor otrok, z radostjo in brez občutka, da vrši s tem kaj posebnega. Sai tudi ni imel odslužiti nikakih posebnih grehov. Živel je mirno in pridno življenje vrtnarskega pomočnika in se je bil izpreobrnil ža v mladih letih, ker so mu prijazne pripovesti o svetnikovem življenju zvenele kot ljubka muzika in ker se mu je zdelo prav in lahko posnemati moža iz Asisa, ter živeti iz božjih rok kot ptiček na veji. Po božji milosti ni stremel drugače kot stremi zdrav človek po solnčnem žarku. Njegova zadovoljna nrav je dostikrat vzdušila grajo in pritajeno zavist obremenjenega romarja Egidija. ki se je počutil poleg tega mladeniča kakor se počuti invalid poleg svežega mladca.
Popotnika sta bila že devet ur na poti v okolici Oxforda in mrzel, mračni jesenski dan je začel že pojemati v zgodnjem mraku, ki je legal čez gozdove, ko še vedno nista nikjer ugledala ne strehe, ne kakega zidu, ne lovske koče, ne dvigajočega se dima. Pri tem na je bilo vreme neprijazno in pusto. Hladen redek dež je curljal v muhastih odmorih
šen utis. Kljub energičnemu napadanju se mu nj posrečilo zabiti še enega gola, kar bi po svoji igri zaslužilo. Nagajal je tudi dež.
Prošli teden se je vršila v znani pariški zastavljalnici Hotel Drouot dražba starih vin iz zbirke umrlega ljubitelja žlahtne kapljice. Plačevale so se naravnost bajne cene. Amaterji so se skoraj stepli za 24 buteljk žganja, imenovanega «fine champagne» (ki pa s šampanjcem nima ničesar opraviti). Bilo je iz 1. 1805, iz nekdanje kleti vojvode de Montebello. Možak, ki jih j£ slednjič odnesel, je plačal buteljko po dvatisoč frankov (3400 Din), tako da pride kozaiček te dragocene pijače na najmanj petdeset frankov. Kdor ga bo pil, ga bo moral vsekakor srkati s spodobno pobožnostjo!
Štirje ducati šampanjca Veuve Cli-quot iz 1. 1911 so bili prodani skupaj za 9200 frankov, torej po 191 frankov buteljka. Portsko vino iz 1. 1847 je prišlo na 200 fr. steklenica in stari zeleni šar-trez na 505 fr.
Rekord na dražbi je pa doseglo tokrat dvajset slik, med njimi 13 Coroto-vih. Izlicitirane so bile v 35 minutah za 840.855 frankov. Med njimi je ena Co-rotova, ki so jo bili pn slikarjevi smrti prodali za 240 fr., dosegla ceno 155.000 frankov.
Znano je, da Francija nima petrolej-skih vrelcev, temveč mora petrolej in bencin uvažati. Francozi bi se v tem pogledu rnd; dobi'! 'nozemšfva Zato
En milijon za sliko!
Delatourov pastel, slika gospe Rouille de r Estan«, ki je bih v Parizu na dražbi pro« dana za 1 milijon frankov. (2 milijona Din)
njih kemični laboratoriji že več let študirajo, da bi našli nadomestek za bencin, ki ga zelo razviti francoski avtomobilizem rabi v ogromnih količinah. Zaenkrat se ti poskusi še niso posrečili. Iznajdena nadomestila so preveč sajasta in onesnažijo notranje dele motorjev in — kar slednjič niti ni najhujše — smrdijo kakor sam vrag.
Zato država podpira te poskuse, kakor tudi družbe, ki v raznih pokrajinah vrtajo v zemljo, da bi odkrile petrolej-
Noiranjost nove palače M. U. D.
V ozadju tapeterija iz gobelinov, ki jih je podarila francoska vlada. Gobelini predstavljajo Parnas in so kopirani po Rafaelovi freski, ki se nahaja v Vati« kanu. — Lesena obloga sten je z lovorovega lesa, ki ga je dala indijska vlada, britanska vlada pa je prevzela stroške za stensko oblogo.
ske vrelce. Enega, ki je precej slab, so lani zvrtali v Gabianu (dep. Herault), drugi je pa v Pechelbronnu, 40 km od Strasbourga (dep. Bas-Rhin). Ta vrelec je znan že 400 let, metodično pa so ga začeli izrabljati šele 1. 1768. Ko je med svetovno vojno začelo v Nemčiji primanjkovati bencina, so se Nemci silno trudili, da moderno preuredijo ta pe-trolejski vrelec tako, da je dajal letno 45.000 ton surovega olja. Sedaj, ko ga imajo Francozi v rokah, daje letno 90.000 ton. Pri vrelcu je zaposlenih nad 3600 delavcev in uradnikov.
■i
I šJ
• v.'.1"
in gospodje se vljudno vabijo, da si ogledajo krasno zalogo najboljšega tenis blaga, ki ga
odda a prav ugodno tvrdka DRAGO S C H W A B — LJUBLJANA.
Kri in pesek
Juste Uiivier (1807—1876)
švicarski pesnik, čigar 50. obletnico smrti je letos Švica proslavila.
Španska se ne more ločiti od biko« borb. Noben politični shod ni mogoč pred «corrido» (bikoborbo), ker imajo ta dan časopisi prostor le za toreador« je. Znameniti toreadorji, kot na primer Belmcnte, dobivajo na tisoče zaljub« Ijenih pisem od odličnih dam, in ko« rakajo po ulicah čez plašče, ki jih jim vržejo pod noge čestilci. Njih imena so na milu in na čistilu za čevlje. Bel« monte dobi za nastop 75.000 peset, zad« njič pa je zaslužil v Južni Ameriki te« kom dveh mesecev čez milijon dolar« jev. Reja bikov je posebna panoga na« rodnega gospodarstva. Če se peljete po Andaluziji, vidite cvetoče velike trav« nike, na vsakem pa se ponosno pase le en bik. To so posestva grofov, kne« zov in baronov. Njih imena se natisne« jo pri «corridi» kakor pri nas imena lastnikov konj na dirkah: biki s poser stev grofa Pedra Santa Cruz.
Arene za bikoborbe so v vsakem mc< stecu. Še na vasi mrcvarijo kmetje ka. kega ubogega bika, četudi ni bil nikoli dresiran za boj. Ubogi krvaveči bik st navadno spusti v beg, za njim pa teče s krikom in žvižgom vsa vas. Vlada dobro upošteva strast ljudstva in pri« reja velike bikoborbe ob volitvah, naborih in drugih prilikah, kadar se je bati izbruha nezadovoljstva. Ta stre« lovod vedno pomaga.
Kljub temu nekateri Španci žele, da se bikoborbe prepovedo. Parlament ne zboruie že tretje leto. Vsled tega vodi
Otvoritev nove palače Mednarodnega urada dela v Ženevi
Na levi: trije simbolični ključi vhoda v palačo, na desni Fontaine, predsednik upravnega sveta Mednarodnega urada
dela, slavnostno odklepa veliki portal palače.
Starinski amuleti
Amuleti prinašajo srečo in odvračajo zlo usodo. Tako vsaj trdijo tisti, ki verujejo v njih tajinstveno moč Cena amuleta obstoji bodisi v njegovi snovi, bodisi v njegovi obliki, ali pa v obeh skupaj. Beseda amulet« izvira iz arabščine (hamal£i pomeni doslovno obesek). Arn^et. ki ne služi kot obesek.
»rimitivnih narodov
duhovnika, v katerem je bilo vdelanih 12 dragocenih kamnov (štiri vrste, v vsaki po trije kamni). Ti kamni so predstavljali 12 judovskih plemen. Mojzes je dal na vsakega napisati ime po enega rodu. Glasom sporočila judovskega zgodovinarja Jožefa (l. 35 do 95 po Kr. r.) se ie iz tega čudodelnega
Maloazijski amuleti.
Obilica kovinskih delov ima svoj namen v tem, da njih žvenket odganja zle duhove.
ni amulet, nego talisman. Tudi ta beseda je arabskega porekla (telsam).
Stari egipčanski amuleti so bili: svete skarabeje in krokodili, mačke, pa tudi anorganski predmeti v obliki križa ali valja, ko so bili popisani z magičnimi formulami. Sprva so te amulete izdelovali iz brušenega kristala, pozneje pa iz stekla. Taki amuleti so Egipčanom služili tudi za pečatnike. Pri Judih jc bil na glasu prsni amulet velikega
Dva amuleta.
Zgoraj: tuniški amulet, imenovan ccFatmina roka«. — Spodaj: zlati obroč z omiksom, ki so ga Etruski porabljali proti «zlemu po« gledu.
amuleta odkrivala prisotnost Jehove, kadar so kamni blesteli v magičnem sijaju, je veliki duhovnik vedel, da bo njegova molitev uslišana.
Stari Rimljani so nosili amulete, iz delane v obliki roke To formo srečamo pozneje tudi na praporih legij. V Palestini nosijo še danes slične amulete iz modrega stekla. Pri orijentalskih narodih najdemo često amulete, ki so shranjeni v škatljici ali v etuiju in imajo včasih tudi veliko umetniško vrednost. Najdemo pa med Azijci tudi zelo fino izdelane etuije, ki ne vsebujejo ničesar drugega kakor košček papirja z magično formulo. Nekateri afriški rodovi nosijo kapsulo z izreki iz korana, ki si jo privežejo s trakom okoli senc. Amuleti ostanejo vedno v rodbini; podeduje jih prvorojenec.
Redkejši od amuletov zgoraj navedenih oblik so amuleti geometrične forme, kakor n. pr. pentagram. ki uživa pod imenom «sino-samao» (Salomonov pečatnik) velik sloves.
Proti poganskim amuletom se je ostro izrekel ladicejski cerkvini koncil, ki je priporočil vernikom, naj nosijo mesto njih okoli vratu križce^ in kipce, predstavljajoče jagnje božje. Torej poganstvo v drugi obliki, ki se je ohranila še do danes.
Razen amuletov, predmetov, ki do-našajo srečo, se je pri raznih orientalskih narodih ohranila vera v moč predmetov, ki prinašajo nesrečo. V tem pogledu so posebno na glasu pavja peresa. V svetovni vojni pa se je opažalo, da so vojaki pred bitko odmetali igralne karte, ki so iih imeli v žepih. Zakaj igralne karte donašajo nesrečo. To pa menda ne bo zgolj praznoverje . . .
(Nogomet. — Draga kapljica. — Rekord prodaje. — Francoski petrolej.)
—ž— Pariz, 17. jun.
Za pariško jugoslovensko kolonijo je bila prošla nedelja zanimiv dan, vršila se je nogometna tekma Francija:Jugo-slavija, ki se je, kakor znano, končala s 4:1. Francoski nogometaši so se letošnjo sezijo postavili; to je že četrta mednarodna tekma, v kateri so zmagali. Nedeljska tekma je pokazala pri njih zelo naglo, a dobro premišljeno igro. Naše moštvo pa je posebno v drugem polčasu igralo prepočasi; to je bil splo-
ta pokret vplivni list «Solnce» v Mad* ridu, nekateri pisatelji in tudi visoka duhovščina. Mogoče bo ta protest ob« rodil sadove. Pod sedanjo diktaturo na Španskem sploh ni mogoče kako široko javno gibanje. Vsled tega delujejo na« sprotniki bikoborbe polagoma in zahte« vajo n. pr. samo, da nastopa toreador peš, ne na konju (kakor na Portugal« skem). Za bikoborbo se rabijo vedno najbolj revne mrhe, kateri bik takoj razpara trebuh. «Pikador» z dolgo su« lico izgleda kakor vreča, ker je ves ob* ložen z vato in ostane navadno nera« njen. Če pa ni ubogi konj takoj mrtev, mi priskočijo na pomoč «krojači», ki mu zašijejo trebuh. Trenutek pozneje sedi pikador zopet na sedlu, dokler bedno kljuse končnoveljavno ne pod* leže.
Sicer pa je pravi «toro», divji bik, strahovito močna žival. Lani so kazali v navzočnosti kralja boj med bikom in krasnim levom. Vsi so pričakovali dol« gega, hudega spopada in vsi so bili razočarani: stvar je bila opravljena v 10 minutah. Krasni bik je kopal pesek sredi arene in ni hotel videti velikega leva, ki ga je nezaupno ogledoval od ograje. Končno je bik le odkorakal proti levu in ta se je umaknil v kot. Občinstvo je pričelo žvižgati: «Straho* petnež! Figovecl«. Bik je korakal štiri minute za levom in ta se je vedno bolj umikal. Končno se je bik naveličal, za* molklo zamukal in se obrnil proč. V tem trenutku mu je skočil po mačje lev na hrbet. Tisočera množica je glas« no zakričala. Bik ie zatulil: široki curki krvi so mu brizgali izpod levovih zo« bov in krempljev po črni svileni dlaki. A to je trajalo le trenutek. Bik je zrna* jal z glavo, pričel skakati in se končno zvrnil na hrbet. Minuto pozneje je le? žal lev na tleh. Kakor blisk ga je zabo« del bik s strašnimi rogovi. Vrgel ga je kvišku in ga zopet nabodel, dokler ni padlo telo kralja puščave kakor cunja na krvavi pesek. Kako zmagovalno je zamukal bik!
Proti biku nastopa toreador s tenko sabljo. Ni čuda, da cenijo Španci nje« gov pogum. A tujcu ti brutalni prizori ne ugajajo. Nas kri ne veseli.
Pogreb Petljure
Zadušnico za Simonom Petljuro, «prezidentom direktorija in golovnim atamanom vojsk ukrajinske republike« so peli v rumunski cerkvici v stari uli« čici Jeana de Beauvais sredi latinske četrti blizu kraja umora. Cerkvica je bila nekoč kapelica starega Beauvai« škega kolegija. Tu se je učil Cyrano de Bergerac, tu je maševal Rollain, zdaj pa je vrgla usoda v zgodovinsko zidov« je ta tuj pogreb. Ukrajinska kolonija je storila vse, da čim bolj povzdigne sijaj obredov; kazalo je, da pokopuje* jo državnega poglavarja, ne pa skrom* nega emigranta. Na črnem baržunu se je vzpenjal raz zakrito krsto srebrni trizob — grb neodvisne Ukrajine. Ob grobu je ležala sinja srajca in rdeči kuntiš ter atamanska sablja. Cela gr« mada krasnih vencev: pokrili so ves grob, vse zidovje in polovico ulice zu« naj. Vsepovsod so bili razpeti rumeno« sinji trakovi ukrajinskih kolonij in na Poljskem konfisciranih zadnjih ukra« jinskih polkov. Dva živordeča venca so poslali ukrajinski socijalisti. Cerkev je bila polna policije, brkatih stražnikov in urnih detektivov. Vstop je bil do« voljen le posamič. Vsak obiskovalec se je moral podpisati na posebni poli, in zapustiti takoj cerkev skozi druga vrata. Množica je čakala zunaj. V cer« kvi so ostali razen vdove in hčerke le častni gostje: poljski vojni zastopniki, Čehoslovaki, Gruzinci in na splošno začudenje tudi hetman Skoropadski. Zunaj je policija ostro ogledovala skromno oblečeno množico emigran« tov: kakih 1500 ljudi. Francozi občudu« jejo obilico cvetja. Krsto je pričakoval zlat voz, poleg njega v vrsti deset in deset črnih kočij za povabljence. Na« stavljenci pogrebnega zavoda v frakih in cilindrih so pod vodstvom obritega ravnatelja v vijoličastem plašču in v svilenih dokolenskih nogavicah. Služba se vleče: skozi odprta vrata se čuje ukrajinsko petje, iz kadilnic hite k ne« bu oblački svetega dima. Končno da «kardinal» znamenje: Pevci zapojejo «Večnaja pamjat« in vse poklekne. Kinoaparat prične brneti. Nosači pri« mejo težko hrastovo krsto, postavijo
Sramujejo naj se in hvalijo Boga. da naju je poslal k njim*.
«Najprej morava biti notri, dragi brat,» ga je miril drugi. In vzel je svojo leskovko in udaril z njo po dvereh, da je glasno odmevalo.
Minilo je nekaj časa, ne da bi kdo prišel. Nad njima pa se je odprla majhno linica — onadva tega nista opazila — in vratar si je ogledal nepričakovana gosta. Potem je šel mirno, medtem ko ie zunaj Bogoljub še enkrat poskusil svojo palico na vratih, k opatu in je naznanil, da trkata na duri dva sestradan-ca: ali naj jima odpre.
Opat, ki je bil prijatelj veselja in že dolgo ni imel nobenega gosta, je hlastno vprašal: »Ali sta godca? Gotovo sta potujoča komedijanta ali popevača; kdo drugi bi se ob tem času potikal po deželi. Pojdi in vprašaj ju, in če sta godca, ju pusti notri in privedi k meni. Ce sta Pa le prosjaška meniha ali spo-kornika ali podobna dolgočasni nočni sovi. se naredi, kot da ju ne slišiš in ju pusti, kjer sta*.
Vratar se je vrnil k vhodu, odprl zopet svojo majhno lrnico in je zaklical: «Hei, vidva, kdo pa sta?»
*Dobra prijatelja,« je zaklical Bogoljub hitro, «odpri nama, trudna sva in
jo na voz in pokrijejo z rumenosinjim ogrinjalom. Povrh polože svileno srajco in dve prekrižane kozaške sablje, zve« zane s črno tanjčico. Od policije ob« krožena procesija se pomika skozi la« tinsko četrt na pokopališče Montpar« nasse. Na grobu služijo trije duhovniki: rumunsko « pravoslavni, ukrajinski in katoliški. Veliki zbor zapoje «Večnaja pamjat® in znano Ševčenkovo «Zapo« ved». Množica poje o «širokem Dnje« pru in "robu v stepi«. Cvetke zasuje grob. Pogreb je končan.
Schwarzbordov proces se bo začel šele čez nekaj mesecev. Tedaj bomo zvedeli, kaki nagibi so vodili morilca zadnjega hetmana.
Dve ženi na mesec
V Filadelfiji, USA, so zaprli nekega 50 letnega Dunajčana, ki se je tekom dveh let poročil petdesetkrat, oziroma je imel vsaki mesec povprečno dve že« nil Seveda je vsako ženo temeljito obral. Mož je namreč prijazne zuna« njosti. Policijski zapisnik ga imenuje «the great psycholog» in pustolovec je znal res nastopati vedno v drugi vlogi: zdaj kot angleški lord, zdaj kot av» strijski baron. Mojstrsko je izrabil sla« be strani svojih žrtev. Nekoč se je, preoblečen v barona, pogovarjal z ne« ko bogato vdovo v salonu nekega wa« shingtonskega hotela. Mimo je šel dr« žavni tajnik Charles Hughes. Baron je hitro stopil k Hughesu, udaril ga je po ramenu in glasno zakričal: «How you do you, dear friend Charley?» Tajnik je nekam hitel, začudeno pogledal, a vendar rekel: «God day, sire!» Gospa Martinova je takoj dobila veliko spo« štovanje do pustolovca, ki je tako do« mač v občevanju z velikimi državniki. Teden pozneje se je vršila poroka, a mesec dni nato je baron izginil z bri« Ijanti svoje žene in s 180.000 dolarji. Malo pozneje je dvoril pustolovec v Newyorku bogati siroti miss Boarceau. Obiskoval je ž njo gledališča in zabave in ji je dal vse, kar je hotela. Po poroki sta se namenila v San Francisko. «Radi varnosti® je odvzel ženin vse briljante nevesti in — ga ni bilo več nazaj. Ko se je obrnila mrs. Boarceau na poli« cijo, je bil slepar že v daljnem S. Loui« su in se je predstavil vdovi bogatega krznarja kot ravnatelj kinematograf« skega podjetja. Vdova je namreč žele« la postati filmska zvezdnica. Slepar ji je takoj obljubil sijajen uspeh. Potre« boval je kajpada denar za reklamo in dama mu je takoj izročila briljante, da jih proda. Vse pustolovčeve dogodšči« ne dokazujejo neverjetno lahkovernost ženskega sveta.
Pustolovski Dunajčan jc bil lahko« živ človek in je lahko in hitro zatrcšil svoj «lahko zasluženi« novic. Dajal je n. pr. po 20 dolarjev napitnine in to ga je slednjič izdalo policiji. «Di gospod« je«, je rekel mirno «jaz sem tisti, ki ga iščete«. Mož je bil prej doktor tncih« cine; dovršil je študije na dunajski univerzi ter je iskal neveste tudi v Len« donu, na Francoskem in v Belgiji. Ra« čuna se, da so bile ogoljufane številne pustolovčeve žene za več kot dva mi« lijona dolarjev, vsoto, ki zasluži po« vsod, tudi v Ameriki, izredno veliko in težko kazen.
Skopuški in darežljivi vladarji
Že izkušnja uči, da najbogatejši ljudje niso vedno tudi najbolj darežljivi občani. Pri kronanih glavah se lahko uve-rimo o tem, da so tudi vladarji sužnji svojih strasti in nagonov celo v tako malenkostnih vprašanjih kakor so zadeve napitnine. O darežljivih ter o sko-puških vladarjih obstoja cela literatura, iz katere prinašamo samo par primerov.
Angleški kralj Edvard VI. je bil tak stiskač, da sploh ni dajal nobene napitnine. Kjer je le mogel, se je potuhnil, da je prišel «zastonj» skozi. In čudno! To zastonjkarsko bolezen je podedovala po Edvardu VI. vsa angleška aristokracija tedanje dobe. Za služinčad so bili to jako slabi časi. toda pomagala ni nobena pritožba; strežniki, ki so nosili v tej dobi na mizo jedi in pijače, so se morali zadovoljiti, če jim je kralj Edvard sploh privoščil prijazno besedo.
Cisto drugačen renome ima v svetu gjede darežljivosti španski kralj Al-
«Sta godca?* je vpil vratar nadalje. A veter je vel blazno, vratar je bi! doma iz severnega kraja in od vsega, kar sta onadva zunaj rekla, ni razumel niti polovice, pa tudi popotna sta ga le s težavo za silo razumela.
«Če sta burkeža,* je vpraševal dalje.
Nista razumela. In te besede še nista nikdar čula, in da bi napravil čakanju konec, je zaklical Bogoljub gori: «Da, da, dobra prijatelja sva, bodite brez skrbi in odprite
Vratar ju je spustil noter in ju je gledal z zaničljivim sočutjem, kako sta vstopila razmršena in omahujoča v mo-krili kutah nenavadnega kroja ter si brisala dež iz oči.
Peljal ju ie v obednico. kjer so sedeli opat in bratje ter ju željno pričakovali. Menihi so si večer preganjali s tem, da so skušali znajti novo igro s kockami; pri tem je nastal prepir in šele po kratkem pretepu so se zopet razumeli; pili so precej piva in so se veselili, da se jim obeta nova zabava.
»Pozdravljena, moža,* jima je zaklical opat naproti. «Vidva sta tedaj godca in šaljivca, to mi je všeč. Sicer moram reči, da na vajinih obrazih tega ni videti. Vzemita vrč piva in polna usta svinjine, potem bo obrt že tekla*.
fonz. Pravijo, da izda ta suveren dnevno za napitnine najmanj 100 funtov. Bivši cesar Viljem je bil tudi zelo darežljiv, dokler je hodil po svetu v cesarski uniformi. Ljudje na Angleškem se ga še spominjajo, da je razdal prvič, ko je prišel v angleško kraljevsko palačo, okoli 9500 funtov denarja, dvorjanike in drugo osobje pa je nagradil z dragulji in odlikovanji.
Kot jako darežljiv vladar je imenovan tudi ruski car. Samo pri enem svojem posetu v Londonu je razdelil med služinčad okoli 800.000 dinarjev našega denarja. Enake vsote je daroval v dobrodelne namene. Posebnost ruskega carja je bila. da .ie rad delil spominke v obliki tobačnih škatel, ki so bile okrašene z biserjem in dragimi kamni.
O belgijskem kralju Leopoldu gre glas. da je prihajal v Pariz najrajši in-cognito. Povsod pa so Ra spoznali po tem. da je dajal služinčadi velike napitnine. Nasprotno Pa poročaio očividci o Habsburžanu Francu Jožefu. Ta je bil zelo skop in napitnine so vselej bile tako majhne, da je služinčad povsod zabavljala na njegovo darežljivost.
Šola za žvižganje
V Los Angelesu je bila otvorjena povsem svojevrstna šola. Vodi jo mis Ag-nes Woodward, njeni učenci pa se uče — žvižganja.
Mis Woodward je poslušala ptiče in njih petje ji je takn ugajalo, da je sklenila r a uči ti se njih žvižganja na licu me sta. Zato je odšla v hosto in je tam prebila cele mesece in poslušala žvrgolenje škrjanckov, ščinkovcev, slavčkov itd.
Ko je menila, da zna že dovolj, je odšla domov in napisala note, ki jih je nalašč priredila za ptičje petje. Nato je otvorila šolo, »šolo za žvižganje«. Doživela je velik uspeh. Prijavili so se številni mladeniči in mladenke; eni so se jeli učiti žvižganja v sopranu, drugi v basu, tretji v altu...
Mis YVoodward je s svojimi učenci priredila že nekaj žvižgalnih koncertov, ki so sijajno uspeli. Baje se prijetno posluša tako solo kakor duo in tudi žvižganje v zboru nudi umetniški užitek.
Tako beremo v ameriških listih.
Nadležne častilke
Marsikatera deklica sanjari o bodočnosti filmske »zvezde« in ne ve nič o neprijetnostih tega vzvišenega poklica. Pred vsem spada sem divja korespondenca. Corinna Griffith, zvezdnica ameriške tvrdke First National, dobi dnevno nad 350 pisem, večinoma prošnje za podpise in slike. Podeli navadno do 10.000 slik na mesec! Mnogo dopisnikov pa pozabi priložiti znamke za odgovor in uboga zvezdnica plača dnevno iz lastnega žepa toliko za znamke, da bi zadostoval ta znesek za tedensko prehrano več revnih rodbin.
Najhujše pa je to, da niso vse častilke zadovoljne s slikami, temveč prosijo večkrat tudi za denar, za dragulje (v spomin!) aili vsaj za obleko. »Prav, prav malo' čipkastega perila, parček »combination«, in tucat nogavic!« piše navdušena častilka, »tako rada bi bila vsaj včasih tako lepa, kot vi, moj ideal, a manika mi sredstev«.
Večkrat pa hočejo imeti ženske kar cele obleke. Tedaj navadno prosijo za »krasno plesno ali večerno toaleto, v kateri ste nastopili v tem alli tem filmu!« Uboga mrs. Griffith dobi na mesece najmanj 200 pisem s prošnjami za obleko. Častilke menda mislijo, da imajo kinomatografske umetnice neskončno
«Boj zveze narodov proti vojm», karikatura, ki jo je priobčila boljševiška «Pravda» ob priliki zadnjega zasedanja Zveze narodov.
Po tem nagovoru sta tujca utihnila. Bogoljub je v zadregi molčal in se topo smehljal, Egidij pa se je čuti! srn od duha, napravil je svečan korak proti opatu, vzdignil roko in zaklical z ostrim glasom: «Gorje. bratje! Nisva pevca in ne burkeža, temveč božja poslanca sva, napram katerima tako grešite*.
Zaman ga je brat Bogoljub vlekel zadaj za suknjo. Še preden je končal svoj doneči govor, je stal opat z rdečim obrazom pred njim, mu zbil njegovo stegnjeno roko, ga sunil v prsa ter zakričal: «Kaj, ti pes, ti potepeni žepar! Ti bi bil rad naš brat! Ti nam boš pri-digoval! Lahko si vesel, če ti ne izbiiem vseh zob iz tvojih gobezdavih ust, ti opica. Tako in sedaj ven. gostov take baže ne potrebujemo.«
In zgodilo se je, kakor ie ukazal jezni opat; niso se še mrzli prsti popotnikov otajali v toploti peči, že so ju sunki in brce pognale zopet pred vrata, kj so se zaloputnila z glasnim treskom za njima.
Kakor so ljudje različni, tako se tudi stvari in dogodki v njih različno zrcalijo. Dolgo potem, ko sta se brata Bogoljub in Egidij že zdavnaj razšla, sta včasih prinovedovala to povest o slabem sprejemu v samostanu pri Oxfor-du, a vsak jo je povedal drugače in o«
število ohlek ali vsaj vedno polne blagajne, a to ni vedno tako... Žal, pogrešajo denarja včasih tudi slavni umetniki.
Skeptični Američani
Kraljevska geografska družba v Kanadi je sklenila rezolucijo. v kateri čestita Amundsenu na njegovem uspelem poletu z «Norge» čez severni tečaj.
No, to bi bilo še vke v redu. Čudno pa je, da je družba odklonila slično rezolucijo, ki so jo nekateri člani predlagali za čestitko ameriškemu kapetanu, poročniku Byrdu, ki je takisto od Spitz-bergov sem preletel v letalu severni tečaj.
Kanadska družba očividno Byrdove-ga uspeha ne ceni kaj dosti «čeprav», tako stoji doslovno v sejnem zapisniku, «čeprav se izkaže, da je Byrd v resnici preletel severni tečaj.*
V čem je torej razlika med Amundse-nom in Byrdom? Da je prvi letel v zrakoplovu, drugi pa v letalu? Ali pa morda, da je prvi prišel kot drugi, na tečaj. drugi pa kot prvi?
Ameriška skepsa je nam Evropejcem včasih nepojmljiva . . .
Sultanova krsta - zaplenjena
Mineva že mesec dni, kar je umrl poslednji sultan Mohamed VI, a njegovo telo še ni našlo zadnjega počitka. Nasledniki ga nočejo pokopati v neverni-ški Evropi, a v Turčiji mu republikanci nočejo odstopiti kotička za grob, ker se mrtvega sultana boje boli kakor živega.
Tako se torej krsta s sultanovim balzamiranim truplom še nadalje nahaja v vili Magnoliji v San Remu, kjer je sultan životaril in se boril z dolgovi Sicer zadolžitve niso preogromne, ker je sultan v pregnanstvu odklanjal razkošje svojih slavnih prednikov in tudi ni vodil propagande za restavracijo sultanata in kalifata. Resignirano je hotel mirno preživeti svoja zadnja leta s svojimi tremi ženami, ostankom ogromnega dvornega harema. A tudi tn žene stanejo dovolj in tako se je Mohamed VI. zadolžil v pregnanstvu za 200.000 lir.
Ker so upniki takoj po njegovi smrti uvideli, da pojdejo dolgovi bržčas rakom žvižgat, so proglasili zaplenitev sultanove krste, ki je brončena ter okrašena s srebrnim polumesecem in vladarskimi emblemi.
To je bilo poslednje sredstvo, po katerem so mogli seči upniki. Izprva so se namreč nadejali, da jim bodo dolgovi
1
2 3
4
5
6
7
8 9
10
11 12
ve se, kateri izmed obeh je sporočil resnico.
Vsakokrat, ko ie pogovor nanesel na to, je brat Bogoljub dejal: «Ko vsa stala zopet zunaj na robu gozda in zmrzo-vala, mi je prišlo na misel, da opat ni ravnal popolnoma krivično, če mu je šlo za nekai drugega. Kajti že naš mojster Frančišek se ie včasih imenoval godca gospodovega; in naiina stvar bi bila pravzaprav poziv sprejeti, se izdati za godca in se potem lepo vljudno in veselo priznati k našemu nauku. Iz tega sledi, da nisva modro ravnala in prav se nama je zgodilo, da sva morala nočevati v šupi poleg hleva.
Brat Egidij pa je pripovedoval in tako je bilo sporočeno naprej in je prišlo da nas: «Rajši bi bil prenočil v gozdu med volkovi kot da bi bil še kdai stopil v to hišo. Toda vendarle sva počakala, če se ne bi zaslepljenci pokesali. In res se ie priplazil čez pol ure mlad brat, kateremu je bilo žal, da so bili božji sli tako zlodjevo sprejeti. Peljal naju je v šupo poleg hleva, kjer nama ie dal sena in kjer sva spala. Isto noč pa sem imel sanje. Videl sem gospoda 3oga pri sodbi teh menihov in sodil je. naj bodo vsi obešeni iu zgodilo se je tako. In ko sva se zjutraj preoudila. tedaj glej. ie bi! od vseh menihov tistega samostana pri
Žarnice
129 Osram — vsakovrstne
najceneje
Je GOfgžC, lalata fcieditne Banke.
vrnjeni s prodajo kronskih draguljev. Govorilo se ie o dragoceni biserni ovratnici in velikih dijamantih, ki da so v posesti treh sultanovih vdov. Policija je provedla preiskavo, a ni našla nika-kih vrednostnih predmetov, marveč so ji vdovice obupno potožile, da so postale gole in bose sirote. Končno .ie dalo sodišče sestaviti rubežni protokol, ki se nanaša na sultanovo krsto . . .
Prestolonaslednik Abdul Medžid II. je naročil princu Samiju. naj oskrbi pogreb in prevoz mrtvega sultana v Da-dokler se ne poravnajo vsi sultanovi dolgovi, da ne bi pogreba spremljale kletve upnikov. Abdul Medžid ima veliko imetje in princ Sami mu kot prestolonasledniku priporoča poravnavo sultanovih dolgov, da na osmansko dinastijo ne pade sramota.
X Vodja italijanskih futuristov v Ame> riki. V Buenos Aires je pred kratkim pri« spel voditelj italijanskih futuristov Mari« netti, ki je imel v gledališču svoje prvo ameriško predavanje o futurizmu. Predaš vanje jc bilo za Ameriko tako senzacijo* nalno, da so poslušalci najprej divje plo* skali, potem žvižgali in Marinettija obrne« tavali s sadjem, končno pa odnesli iz dvo* rane.
X Število avtomobilov v Zedinjenih dr* žavah. Glasom statistike za leto 1925 je bilo do 31. decembra 1. 1. v prometu 1° milijonov 954.347 avtomobilov napram 17 milijonom 591.981 leta 1924. Porast znaša torej nad 14 odstotkov. Smrtnih nesreč z motornimi vozili se je leta 1925 pripetilo 22.500, t. j. 3200 več kakor leta 1924.
X Trideset dni na potovanju brez hra* ne. Stradalci so sedaj dobili opasnega kon* kurenta v osebi Američana Haslerja John* sona, ki je sklenil, potovati peš iz Chieaga v Newyork in pri tem 30 dni ne okusiti nobene reči. Mož pravi, da bo pil na svo« jem potovanju samo vodo in da bo prišel na cilj. Da vidimo!
X Sreča za nesrečo. Časih umre človek radi prevelike nesreče, niso pa redki niti primeri, da nepričakovano sreča povzroči smrt. Tako se je zgodilo Američanu L. WiIcoxu v Great Barringtonu. Naznanili so mu, da je podedoval 200.000 dolarjev, kar ga je spravilo tako iz ravnotežja, da ga je zadela kap.
življenju le še oni mladi brat. Vsi drugi so ležali mrtvi v svojih posteljah in na njihovih vratovih so bila znamenja, kakršna se vidijo pri obešencih.
V spomin prijatelju Branku Vodniku
Kakor z bengalično lučjo ie pokazala smrt Branka Vodnika, kako strašno so politične strasti v naši državi raztrgale inteligenco in zaslepele borce, da še v mrtvem ne vidijo, kar je bilo velikega in nesmrtnega v njem Na bojnih poljanah sovražnik s častjo pokopava, svojega nasprotnika in čim je bil borec močne ši in neustrašljive.i-ši, tem večje mu izkazuje časti.
Zdaj pa v takozvanih mirnih časih pa je naravnost nasprotno. Par vrstic se \ r že pokojniku na groo, in če je bi! narodni celini še tako zaslužen — politični nasprotnik Branko Vodnik prišel gori k meni neke nedelje popoldne, da me malo potolaži in umiri. Časopisi so javili železniško nesrečo, a az sem se zelo prestrašila zaradi svojega moža, ki je bil pisal, da pride. a se je zadržal po drugih opravkih. — Branko je bil razpoložen, a vendar mu le nekaj prikrito ogorčenega donelo izpod veselih bestd. »Kai Vam ie težko, da ste suspendirani?« sem ga vprašala.
»Profesor sem in učitelj i težko mi je radi študentov «
»Ustanovite svojo svobodno univerzo, če zberete vseh devet, ki so suspendirani, in navdušite tudi mlajše moči iz zadnjih semestrov, bi bila ta svobodna univerza nekaj posebnega, mladega in cvetočega v naši državi. Konkurirate vsem!«, sem mu govorila. Saj je naloga nas žensk, da dajemo inicijativo. In res se je potem Vodnik do zadn ega dneva svojega življenja bavil s to mislijo. A tedaj mi je rekel naenkrat s tako žalostnim glasom, da me .ie pretreslo, ker od njega ni bil nihče vajen težkih in temnih besed: »To .it tisto žalostno — rmad-e generacije ne poznajo idealov in malo jih je med njimi, ki so zvesti učitelju. Ko bi vedeli, kako sem jih ljubil, svoje slušatelje!
:adio
Zelenkast kopalni pyjama
iz lahnega volnenega krepa s pestrimi aplikacijami.
Kopalni kostum
iz poslikanega tafta s pentljami in ma= limi hlačicami.
Organdy in moires
je gotovo vsakdanja kombinacija: organdy je namreč krasilni materijal izključno poletnih oblačil, dočim je moiree doslej služil le za okrasje zim* skih večernih toalet. Kombinacija teh dveh materijalij je zatorej originalna, četudi nekoliko ekstravagantna.
'"-aa .....NAJRAJE,"'
ker je najboljša, Vam f^Eifci postrežejo v lekarni in S^M drogeriji s
Kako sem se trudil, da jih navdušim za svojo stroko, da bi se razšli, kakcr apostoii po gimnazitah in učili mlad zaod. iz svoje privatne knjižnice sem iim dal vsako knjigo, ki so si jo zaželeli. Izposloval sem jim gledališke karte in vsak dan sam hodil po nje in jim jih delil. Kakor oče sem jih imel rad — pa so me zapustili! In boli me to, boli!« je skoraj zastokal.
»Vi ste žaIos'ni, Vi, ki ste bi!i vedro tako hrabri in nevstrašeni?!« sem vzkliknila.
»To me je v srce zadelo,« je rekel. »Pomislite, tisti, ki so bili moi ljubljenci, moj pcnos, oni zdaj govore: pa dobro, da je suspendiran, prestrog je bil pri izpitih! Veste, to me je kakor z nožem! Pa bil sem strog, ker sem jih rad imel in sem hotel, da kaj znajo. Pa so me izdali!«
In tožil je, ves popoldan je tožil, včasih z resnim obrazom in pet.m zopet s smehom: »Sam sem! A težko je biti sam!«
Njegovo junaško, moško, borbeno, s tolikimi ideali napolnjeno srce se je strlo pre-rano. Prevelika je bila težina.
Bil je iz generacije dr. Dermote, dr. Laha, dr. Lončar a, Mile Vdovičeve, vseh nas, ki smo takrat pred petindvajsetimi leti v Pragi živeli pod dojmom velikega učitelja Masaryka.. Vstal bo, kakor so Ilirci od mrtvih vstali v našem ujedinienju in takrat se bo pravično sodilo njegovo delo.
Zofka Kveder-Demetrovičeva.
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (531 m 7 K\V), BERLIN 504 m 10 KW in Konigswusterhausen 1300 m 20 KW, BRESLAU (418 m. 10 KAV), LEIPZIG (452 m. 10 K\V), RIM (425 iu. 12 KW), BRNO (522 m. 2.4 KAV).
Nedelja, 20. VI. DUNAJ 18.10: Mojstrovine komorne glasbe po Beethovnu. — 1. Grieg: Nedokončan kvartet F=Dur. 2. Dvorak: Klavirski kvintet AsDur.
20: VVagner: «Tannhauser». (Iz Volks«
opere).
BERLIN 20.30: Poljuden koncert. (Nato do 1. ure objavljanje rezultatov plebiscita o razlastitvi plemičev.)
! BRESLAU 20.25: Ljudski večer. (Moški zbor, mandoline in kitare.) 22.30: Godba za ples.
i LEIPZIG 20.15: Koncert kitar.
| RIM 21.10: Odlomki iz Verdijeve opere «Ples v maskah».
} BRNO 19.30: Smetana: »Tajnost«, (lz Na. rodnega gledališča v Brnu.)
Ponedeljek, 21. VI. DUNAJ 20.15: Eno stoletje vesele dunajske
glasbe: Priljubljeni skladatelji operet. BERLIN 20.30: O kresu. (Ženski zbor, man*
doline, lovski rog.) BRESLAU 20.15: Koncert. — Havdn, Ver.
di, Gluck, Faure, Schumann, Liszt. LEIPZIG 21.15: Koncert vojaške kapele. RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni kon* cert. Vmes: — Flirt v teku tisočletij. (Tri slike.) — Pregled novih knjig. — Voda in žerjavica. (Enodejanka.) BRNO 19: Koncert Moravskega kvarteta.
Torek, 22. VI. DUNAJ 20.15: Večer posvečen Karlu Lafits
te, (Pesmi, recitacije itd.) BERLIN 20.30: Ti moj Berlin... (Radio*
fonski orkester.) •
BRESLAU 20.25: Poljuden orkestralni kon* cert. — Humperdick, Grieg, Delibcs, Dvorak, Lortzing, Riibenstein, Millocker, Straufi.
LEIPZIG 20.15: Simfouični koncert. — 1.
Weber: Koncert A-mol za klavir z orkestrom. — 2. Goldmark: Kmečka svatba, simfonija es - dur. — 3. Liszt: Fantazija e- dur v madžarskih narodnih melodijah za klavir in orkester. RIM 21.10: Veliki koncert italijanske glasbe 18. stoletja. — Cimarosa, Puccini, Scarlatti. Tartini, Sammartini, Pergolese. BRNO 19: Orksetralni koncert. — Smetana: a) t Vragova stena>; — b «Poljub» —■ c) »Dalibor .
20: Koncert.
Sreda 23. junija. DUNAJ 20: Vesel dunajski večer. (Orkester
pesmi in recitacije). BERLIN 20: Uvod v opero «Bori s Godunovs.
20.30: Pisan večer. (Orkester in solisti.) BRESLAU 20.25: štiri slike o ljubezni, smrti in blaznosti. 2.30: Godba za ples. LEIPZIG 20.15: Stari Dunaj. (Orkester, pesmi in recitacije.) RIM 21.10: Lehar: Odlomki iz operete «Ve-
sela vdova». BRNO 19: Orkestralni koncert.
20: Koncert moškega pevskega zbora.
Četrtek 24. junija. DUNAJ 20.15: Orkestralni konoert dunajskega simfoničnega orkestra. — 1. Havdn: Vijolinski koncert c-dur. — 2. Mozart: Mali noeturno. — 3. F. Griitifeld: Romanca in Tarantella. — 4. Čajkovskv: • Romeo in Julija*. (Uvertura in fantazija.)
BERLIN 19: Musorgeki: < Boris Godunov>. (Iz Državne opere.) 22.30: Godba za ples. BRESLAU 20.25: Sodobna glasba. LEIPZIG 20.15: Scene iz Goethejevega cFau
sta». Solisti, zbor in orkester. RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni koncert.
BRNO 19: Orkestralni koncert. Suppe: a) Pikova daina>; b) Lepa Gulathea; c) Lahka kavalerija; d) Zjutraj, opoldne iu zvečer.
Petek, 25. junija. DUNAJ 20.15: Večer sonat. — 1.Beethoven: Souata za čelo g-Moil. — 2. Rahmaninov ■Sonata za čelo.
21.15: Kralj igralcev. Komedija — Sa-morilec (enodeiatika). BERLIN 20: Orfej v podzemlju . BRESLAU 20: . (Iz brnskega Narodnega gledališča.)
Sobota 28. junija. DUNAJ 20: Leo Fall: tStambulska rožav
Operela v treh dejanjih. BERLIN 20.30: Od Offenbacha do Leharja.
22.30: Godba za ples. BRESLAU 20.25: Na letovišču. LEIPZIG 20.15: Poljuden koncert. RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni koncert.
BRNO 19: Orkestralni koncert: _ 1.) Schu-bert: Simfonija b-Mol. — 2.) \Veber: <Čaro6trelec>. — 3.) Mascagni: 1440.—
Naredba o ustanovitvi novega mezdnega razreda stopi s 1. julijem t. 1. v veljavo. Ker se bodo torej od tega dneva dalje predpisovale tudi dajatve, je v interesu prizadetih' zavarovancev, da skrbe za pravočasno pravilno prijavo dejanskega zaslužka. Na to se opozarjajo vsi zavarovanci, ki spadajo po citirani naredbi v 18. mezdni razred.
Izseljevanje naših rudarjev v Francijo
Znano je, da je pričetkom letošnjega leta Trboveljska premogokopna družba pričela izvajati večjo redukcijo svojega delavstva.
Delavska zbornica si je zato postavi'a nalogo, da preskrbi kruha najbeduejšim rc-duciraneem, kolikor je pač v njeni moči. Zvedela je za neka podjetja v Franciji, h' bi bila pripravljena sprejeti večje štes-ilo naših brezposelnih rudarjev. V svrho natančne proučitve delovnih prilik v francoskih revirjih je meseca aprila poslala v Francijo posebno delegacijo, ki je mogla na mestu ugotoviti še precej povoljne življen-ske pogoje ter je po svojem povratku padala o vsem obširno poročilo, ki je bilo razdeljeno med prizadete delavce. Na podlagi tega so se pričeli brezposelni rudarji javljati pri svojih organizacijah in danes jc doseglo njih' število že 500. V seznamih pa ie tudi mnogo profesijonistov, ki za sedai še ne pridejo v poštev. Na telegrafično obvestijo francoskih podjetij je prišlo poročilo, da bi bila pripravljena stanovanja za 320 rudarjev, med katerimi jih more biti 44 tudi z obiteljmi. Delegaciji so družbe izjavile, da rabijo veliko število delovnih moč'.
Tako se je pretekle dni sestavil prvi transport, ki obsega 122 samcev ter 30 obi-telji in odšel iz Ljubljane v sredo zjutraj. Glede družin pa je nastopila ovira. Izsel.ie-niški komisarijat v Zagrebu po neki naredbi ministrstva socijalne politike ne' sme dovoliti izselitve z družinami. In to menda iz dveh" razlogov: Rudarji bi, ako ostanejo obitelji doma, pošiljali sem franke ter tako pomagali krepiti našo valuto, drugič pa bi družine tvorile privlačno silo za povratek v domovino.
Pameten človek si ne more misliti, kako bi bilo mogoče bednemu rudarju, ki v potu svojega obraza zasluži komaj toliko, da borno živi, voditi dvojno gospodinjstvo. — ljubezen do domovine in države pa se gotovo tudi ne gojita s tem, da morajo ljudje po svetu iskat vsakdanjega kruha, ko bi ca bilo lahko pri urejenejših prilikah v domovini dovolj.
Delavska zbornica je v tej zadevi obvestila centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu, naj takoj urgira pri ministrstvu socijalne politike ukinitev dotične na-redbe ter se je obrnila tudi v Ljubljani na merodajne oblasti, da pomagajo doseči ugodno rešitev. Do danes še ni prejela nikake-ga poročila. Upanje pa je, da se to vprašanje v najkrajšem času zadovoljivo reši Sploh je treba povdariti, da kažejo mero-dajni činitelji in naša javnost prav malo umevanja za veliko bedo stotin in stotin sorojakov, ki so že več mesecev na ces:i brez dela ter žive beraško življenje Tu b; bili pač potrebni za podporo oni milijoni dinarjev, ki so odtegnjeni delavcem za borzo dela v slučaju brezposelnosti, a se taktično ne izplačujejo, še bolj pa zakonito zavarovanje za brezposelnost, da bi bil delavec osigttran za slučaj, ko brez lastne krivde ne more dobiti dela.
In končno je treba ugotoviti še eno dejstvo. V Franciji živi že nad 6000 naših rudarjev, sedaj pa se bo njihovo števi'o še zvišalo. Ali bodo merodajni krogi uvideli nuino potrebo sklenitve reciprocitetne pogodbe. ki bi uredila izplačevanje invalidnih in starostnih rent ter vzpostavitve konzulatov ali komlsarijatov v središčih naših rudariev, ki jim bodo nudili oporo napram podjetnikom in oblastim!
L Dan srednješolske mladine: Nastop dekliškega naraščaja
II. Prizor iz igre « Kje dom je moj»
S sokolskega z!eta v Pragi
Poročali smo že, da je preteklo nedeljo nastopila z velikim uspehom na sokolskem zletišču srednješolska mladina. Nastopili so dijaki in dijakinje. — Nastop dijakov je pokazal, da ima So«kolstvo mogočen naraščaj zlasti med srednješolsko mladino. Še večjo pozornost, kakor nastop dijakov je vzbudil nastop dekliškega naraščaja. Največje navdušenje med občinstvom pa je iz« zval prizor «Kje dom je moj», kjer se nazorno slika prihod Čehov in Slovanov sploh v njih sedanjo domovino.
Ob dveh
Šoštanj obhaj letos dvoje jubile« jev: 50 letnico samostojne občine in 15 letnico povijanja v mesto. In 20 let je tega, kar je šoštanjski rojak dr. Jo« sip Vošnjak izdal svoje »Spomine«, pa še vse velja tako, kakor je tam zapi« sano o domačem kraju:
7'-aven " tvinjske doline je gotovo Šaleška, ki je od Savinjske ločena po nizkem hribovju, ena najlepših vsega slovenskega Štajerja C' vni kraj te doline je prijazni Šoštanj, ki se na spodnjem koncu doline razprostira med Pako in vznožjem lokviških goric in tudi še onstran Pake, kjer stoji po* hlevni kolodvor in se čedalje več no« vih hiš zida. Čez Pako vodi železni mest na glavni trg, opremljen s soho Marije. Ob Paki se širijo poslopja ve« like usnjarske tovarne z visokimi dim*
jubilejih.
Še omenja ''r. Vošnjak toplice v To« polščici, ki so danes v državni oskrbi, in druge znai. enitosti in lepote Šale« ške doline. O samem Šoštanju bi da« nes po 20 letih zabeležil marsikatero dopolnitev. V mnogem je Šoštanj na« predoval in lepo se razvija dalje. Šteje 207 hiš, premore nad poldrugi tisoč prebivalcev, ima industrijo, veliko sodnijsko palačo, dvoje šolskih pošlo« pij, nov Sokolski dom in v gradbi dvo« je velikih društvenih poslopij. Lepša se venomer, na dobrem glasu so njegove snažne in post;cžljive gostilne in ni« kjer se menda tako ne obrajta dober humor, slan špas ali bistra zafrkacija kakor / samosvojem Šoštanju. Ni ga še menda bilo tujca, ki se v Šoštanju ne bi bil hi ro vdomučil in sprijaznil z domačini,, ki pravijo, da se v Šošta« nju vsakemu kristjanu vsadijo tri ro« žice v srce: vera (pri šmihelski fari), upanje (pri oštirju) in ljubezen (pri lepih dekletih)... In kakor nekoč v dobrih starih časih, tako je še danes v coštanjski družbi v veljavi domača pa sem:
Preljuba si Šaleška ti dolina, v kateri smo mi vsi rojeni b'li, le bodi zdrava ino vsa vesela, na celem svetu tebi glihe ni...
Glavni
Onstran doline proti severu vidiš gradič Marof (maroška graščino) in v ozadju na nekem vrhu razvalino Forhtenek. Proti severo zapadu ponos« no gledajo v dolino Škale, kjer je nekaj časa kaplanoval Aškerc. "V gozdu za« krit je mali grad Turn, bolj spredaj pod cerkvijo pa k nebu štrle dimniki in je mnogo od dima zakajenih pošlo« pij premogovnika. Nadalje vidiš cerkev šmartinsko, proti vzhodu pa trg Vele« nje z Adamovičevim gradom, ki je še ohranjen v starinskem slogu z močnim okrožnim zidovjem in stolpi za obram« bo. Najbrž se Turkom n' posrečilo, da bi se ga bili polastili in razdejali.
Proti vzhodu omejuje horizont Koz« jak s sv. Joštom, Pazališčem in Javor« jem. Vidiš pa tu .'.i ob jasnih dneh Črni vrh in proti severu Veliko kapo. Vse te gore pa nadkriljuje na severozapadu se vzdigujoča sv. Uršula. Na zahodni strani gleda v dolino s strme gore sv. Križ, kamor pojdeš mimo starinske cerkvice sv. Florijana in mimo Belih vod. Za sv. Križem se dviguje Smre« kovec... in tako dalje.
trg.
odpornost proti germanizaciji. Šoštanj« sko slovenstvo je utrpelo težko izgubo s smrtjo notranja Kolšeka in Frana Rajšterja, ki sta mu bila srce in duša, a že leta pred njima so legli v grob razni odlični Šoštanjčani in organizacijski delavci — da omenimo le nepozabne« ga slavčka Remica. Že dokaj let pa uživa mir na šr^ihelskem pokopališču tudi župnik Govedič, osebnost, okrog katere se je tako tragično zasukala pe« ripetija v ponemškutarjenju Šoštanja, in čigar usoda mora danes, po vseh prestanih bojih, vzbujati le pomilova« nje
Šoštanjski občinski svet, ki mu da« nes načel ju je ugledni trgovec in po« sestnik Fran Vrečko, posveča vso de« lavnost izboljšanju gospodarskega in socijalnega stanja meščanov. Z lastno inicijativo pospešuje posebno gradbe« no gibanje in rešuje stanovanjsko krizo, da bo odpravljena ne«Ie za mno« žeče se prebivalstvo, marveč, da bo Šoštanj s svojo divno okolico lahko spet igral v tujskem in letoviščarskem
ll^emensko poročilo
1 Meteorološki .svoo , Liublism. 19. junija 1926__v^išm. Dammetra d08.fe m
nico. V zatajevanju vseh lastnih in obiteljskih interesov je mojster Volk žrtvoval pred vojno in žrtvuje še da« nes vse svoje sposobnosti za narodno in napredno stvar. Neprecenljive so njegove zasluge za šaleško sokolstvo prav posebej še za obrtništvo in danes za inicijativnost v komunalnem gospo« darstvu.
Še bo nekoč lepo življenje v Šoštanju in Šaleški dolini! Danes je tudi tam gospodarska kriza vrlo občutna, toda flegmatičnega temperamenta in čudo* vite dobrodušnosti, ki je lastna vsem šaleščanom, ne more omejiti.
Vsak jo je vzljubil, kdor je enkrat videl Šaleško dolino. In premnogi, ki so šli v svet, so se radi vračali domov, ker jih je v hladni tujini zaskelela^ v prsih neodoljiva želja po preljubi Ša« leški dolini in jim je v ušesih zazvenel refren domače pesmi:
... le bodi zdrava ino vsa vesela,
na celem svetu tebi glihe ni... $
Šoštanj proslavi svoja dva jubileja na Vidov dan. Na predvečer se vrši bakljada z godbo, na praznik pa slavnostne prireditve. Spored še ni določen v vseh podrobnostih, a hvale vredna je že sama ideja, da se šoštanjsko jubilejna slavje vrši na naš največji narodni praznik. Naj veljajo čestitke, ki jih Šoštanj prejme ob svojih dveh jubilejih, kot priznanje za vse prestane borbe v zgodovini šaleškega slovenstva pred vojno in kot pobuda k stalnemu lepemu napredku v svobodni domovini.
Pogled z mosta.
niki. Na levi je občinska hiša, na skalo nad trgom je postavljena cerkvica sv. Mohorja in Fortunata, — a župnija je onstran pri Sv. Mihaelu.
Na vse sedanje moderno gibanje gleda na pol skrit v smrekovem gozdu Pusti grad, do polovice zrušen stolp nekdanjega šoštanjskega gradu. Turki so grad razdejali, šoštanjski vitezi pa ga niso več sezidali na starem mestu. Postavili so si ga na bregu, kjer še zdaj stoji ob stari cesti, ki je nekdaj prav strmo se vila čez gorovje, dokler niso ob Paki izpeljali ceste v Savinjsko do« lino. Arhitektonskih znamenitosti ni« ma, zidan je v slogu vojašnic in le na vzhodnem kraju ima prizidano veran« do, s streho na zidanih okroglih ste« brih. S te verande je prekrasen razgled po celi Šaleški dolini in po visokih go« rah, ki jo obkrožajo na vse strani, da je dolina videti kot podolgast kotel, po katerem so raztresene vasi in posam« na kmetska domovja, po višinah pa se blišče cerkve, vzdigujejo gradovi in tuir.tnm razvaline starih gradov.
Šoštanj je nekoč užival posebno do« ber glas To je bilo tista leta, ko je žu« panoval pokojni Fran Rajšter. Njegovo neprekinjeno dvanajstletno županova« nje pada v idealno dobo čitalništva, navdušenega narodno«kulturnega, or« ganizacijskega in gospodarskega giba« nja. Pod Rajšterjevim županovanjem je bil Šoštanj središče šaleškega in tu« di savinjskega slovenstva. A tudi v naslednjih letih (nekako od 1904 do izbruha vojne) je bil Rajšterjev hotel torišče slovenskega obrambnega dela. Tu so se prirejale česte gledališke predstave, obiskovane od blizu in da« leč, tu se je vežbal pevski zbor, ki je s šaleško nar. godbo slovel po vsem slovenskem Štajerju, in tu se je konč« no nastanil tudi novoustanovljeni So« kol. Tako je Šoštanj tudi še v nemšku« tarski dobi ostal privlačno središče sa« vinjsko«šaleške pokrajine, a obenem ni bilo prireditve v bližnjih savinjskih trgih, da ne bi bili sodelovali tudi Šo« štanjčani.
Med svetovno vojno je tudi Šoštanj preživljal hude čase, toda ob prevra« tu se ie kakor preko noči ves prepo« rodil. Da je družabno življenje neko« liko hladnejše, kakor je fcilo svoja le« ta, temu je morda krivo dejstvo, da ni močne individualnosti in da je nekoliko poplahnil elan, ki ga je prej podžigala
3orom.
Temoer.
opaž ovanja
Ljubljana (dvorec
7 755 2 11 7 88
S 8. 7556 12-2 85
\ 14. 7569 151 85
21. 7595 136 84
8. 705-1 130 35
8. 7594 14-0 95
8. 754-6 22-0 55
8. 754':> 15-0 65
7. 757'2 ■ 210 35
7. 0000 oo-o 00
7 7651 13-0 —
Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga . .
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 2.4 mm.
Solnce vzfta'3 ob 4'12 zahaja ob 19-50,
SS\V 0.5 SW 0.5 NE 1 NNE 1 NW 4 W 2 mirno E 1 N 1 0
N 1
Velika depresija, ki se je pred dobrim tednom bližala zapadnoevropski obali, se je precej hitro pomaknila proti vzhodu; že takoj pričetkom tedna se je s svojo vzhod« no stranjo preko Francije in zapadne Nem« čije in preko Alp razširila do naših krajev in povzročila po vsem navedenem predelu obilo dežja. Ko se je vsa depresija zapelja« la na kontinent, se je njena hitrost, kakor je običajno, izdatno zmanjšala in naposled se je razdelila v vrsto malih depresij, ki so se skoro popolnoma ustavile. To se pra« vi z drugimi besedami, da se jc slabo vre« me ustanovilo takorekoč za stalno ter je segalo od Anglije in zapadne Francije pa daleč tja v srednjo Rusijo. Mala depresij« ska središča so bila povečini središča ^lo« vitih neviht, viharjev, nalivov, na mnogih krajih združenih s točo. Vreme se je samo toliko spremenilo, ko so posamezna de« presijska središča potovala čez pokrajino.
Dokler smo bili še na sprednji strani de« presijskega ozemlja, smo imeli toplejšo ju« žno zračno strujo Sredi tedna pa nas je že preplavil mnogo hladnejši zrak od severo« zapada; ko so se te zračne plasti, prihaja« joče od Islandije, mešale s toplejšimi, so nastajale najizdatnejše padavine.
Slabo vreme se omejuje na osrednje pre«
luna vzhaja ob 12 48. '.ahaja ob 00'46.
dele Evrope. Na severu v Skandinaviji ima« jo mnogo lepše dni, dasi razmeroma hlad« ne in tudi evropski jug ima ves čas popol« noma suho vreme in precejšnjo vročino. Rusija ima lepe dneve na severu in na vzhodu, v srednje predele pa sega že naše slabo vreme od nas.
Ob zaključku tedna še vedno ni znakov tiajnejšega izboljšanja.
Dunajska vremenska napoved za nes deljo: Spremenljivo, mestoma jasnejše, mor« da še nekoliko dežja, hladno. Severozapad« ni vetrovi. Nadaljnja nestanovitnost.
Tržaška vremenska naposed za nedei Ijo: Vetrovi iz vzhodne in severovzhodne strani. Nebo oblačno. Dež. Pozneje jasno. Temperatura 13—20. Morje nekoliko vzne« mirjeno.
Mno F. HCRŠOL nosi.
se nahaja sedaj Wolfova uhca 5.
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gošpode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela. volna, svila bombaž Predtiskarija. UstanovSjcno «887
s^J-a-n
prometu vsaj tolikšno vlogo kakor pred vojno.
Napredno društveno in prosvetno d,elo je osredotočeno v Sokolskem do« mu in mu gotovo daje največ impulza požrtvovalna agilnost šoštanjskega
Šestdesetletnik Volk.
neugnanega narodnega borca, mojstra Jakoba Volka, ki je nedavno mladeni« ško čil praznoval svojo šestdesetlet«
Re„ vlaga
a 0/0
Smei vetra in brzina v m
Oalac-nosi
0—10
Vrsta padavine
o; osazovant
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera
Nedelja 20. ob 11.: Matineja opernih soli« stov in opernega zbora na korist Udru« ženja gled. igralcev. Izven.
Nedelja 20. ob pol 20.: Grofica Marica, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Nedelja 20.: »Peg, srček moj« (Kuponi)
Groharjeva razstava
Ob petnajstletnici smrti Ivana Groharja prireja Narodna galerija v Ljubljani ko« lektivno razstavo del velikega umetnika v prostorih Jakopičevega paviljona. Mariji« vim zbiralcem Groharjevih umetnin in na* šim umetnostnim zgodovinarjem se jc po* prečilo izslediti okolu 170 Groharjevih slik, dokumentov Groharjevga življenskega dela in razvoja. V teh delih je začetek in bri« dek konec Groharjeve umetnosti. Med sli* kami so pokrajine, portreti, genri in svete podobe.
Posebno zanimiva jc kolekcija Groharje* rib pokrajinskih motivov. Tc stvari so nasta* le v najzrelejši dobi umetnikovega življe« nja, ko je bila Groharjeva plodovitost na vrhuncu. Razstava, ki sc otvori danes ob 12 uri dopoldne, je ena najimenitnejših pri* reditev te vrste med nami. Narodna galeri« ja je izdala tudi Groharjev katalog z živ* Ijenjepisom in z ilustracijami.
Francoska smotra o našem rojaku
V eni izmed zadnjih številk >Revue bleue« je naš ljubeznivi prijatelj Lebesgue posvetil štiri velike strani Milanu Vukasoviču, sinu slovenskega očeta. Člankar toži, da Francija še premalo pozna južnoslovansko slovstvo počenši z dubrovniškim. Vendar nekaj se deluje za zbližanje. Tako je plodoviti Mau-clair svojim rojakom nedavno predstavil dramatika Ivan Vojnoviča. Med vojno je objavila gospodična Divna Vekovičeva (prijateljica Vavpotičeve gospodične) »Gorski vi-jenac« črnogorskega Miltona z mojstrskim uvodom Rčgnierovim. Kosovsika epika ]e prodrla v deželo Rolandovih junaštev v prevodih. ki so jih oskrbeli Dozon, d' A vrli, d' Orfer, Funck-Brentano. Poslednji je prikrojil tudi večje število srbskih ženskih pesmi. G. Lebesgue je pozabil omeniti sebe, saj je priobčil Antologijo južnoslovan-skih lirikov, upoštevajo nekoliko tudi Slovence. Vendar obžaluje, da duhovi kot Prešeren. Preradovič, Zmaj, Radičevič, šantič še čakajo spretnega tolmača. Nato analizira Vukasovičeva dela, posebno basni, opredeljujoč sa napram raznim francoskim (La Fontaine, La'Brug€re, Han Ryner) in slovanskim avtorjem (Krylof, Obradovič). Bolje od vseh predhodnikov je Vukasovič po-krenil basen proti njenim izvorom, ki so v snatni meri orientalski. Premnoge Ta goro -ve pesnitve so pristne lirične basni. Razprava prinaša tudi več prevodov. N. K.
Kiran Jarc:
Edmond Jaloux o nadrealizmu
Zanimivo je slišati izjavo kakega velikega Di?-' - "a sodobnika o sodobnih pokretih v književnosti, ki je za današnjika tako razgibana po najbolj si nasprotujočih smereh, do katerih vendarle še nimamo primerne oddaljenosti, da bi jim mogli odkazati pravo mesto in vrednost, dasi se dokaj močno javlja kot gospodujoča fmer nadraiUzem Edmond J a 1 o u x, prosluli pisatelj romanov »Agonija ljubeznic, »Molčanje«, >Poljane v megli« itd., strog analitik duše, je v razgovoru z F. Leffevreom podal prav zanimive misli o francoskem romanu, poudarjajoč, da mora epična umetnina združevati v sebi plodove strogega opazovanja in živega doživetja in da je našel take umotvore pred vsem pri velikih Rusih in Angležih, med Francozi prejšnjega stoletja pa pred vsem v umotvorih Balzaca, Stedhala, Flaubertja in Zolaja, dočim smatra značilno za najmlajše nagnjenje k skrajnemu subjektivizmu, ki ves prepaja smer nadrealizma.
Kot najznačilnejšega zastopnika tega novega romantizma (»le surrealisme-roman-tisme nouveau«!) smatra JaIoux Josepha D e 11 e i 1 - a, čigar roman »Petero čutov« poznamo tudi iz 6lovenitve v »Jutru«. Svojstvene lastnosti tega pokreta so močna vi-zijonarnost, jakost glagola, zveneča izraznost in izbira grotesknih motivov, kar spominja na romantike. Obenem pa ima Dleteil ostro oko za zunanji svet ter namenoma omalovažuje šolsko psihologijo, kakor sploh vsi nadrealisti, iz česar smemo upati, da se v bodočem razdobju pojavi pokolenje zdravega realizma, ki bo oplojeno z današnosljo kot so bili ljudje okrog 1. 1900 s pridobitvami simbolizma.
Predvsem so nadrealisti jarko obsvetili zagonetne pokrajine podzavesti in sanjskega sveta ter očitujejo paralelnost z izsleditvami psihoanalitika S. Freuda oziroma z — Dostojevski m, tem grozničavim raz-3vetljevavcem brezdanjega kaosa podzavesti in izrazitim pesnikom boja med notranjim in zunanjim človekom. Po Jalouxu je ta dvoboj sploh idejni temelj vseh največjih umotvorov: Prometeja, Don Kišota, Hamleta. Fausta. Ta borba med jazom in svetom izvira pač iz trajne nezmožnosti človeka najti stalno uravnovešenje in pota do uravnovešen ja so različna: kar najbolj vzorna država, religija in umetnost, toda naloga romanopisca je samo podoživljeno izražati taka duševna stanja in odtod izvirajoče konflikte. Zato bo roman bodočnosti — in to skušajo nadrealisti podati že sedaj — podoba ne več socijalne borbe in dvoboja razredov, temveč konfliktov ljudi, ki so ločeni med seboj po razredni stopnji njihove zavesti. Ta težnja — poudarja Jalous, se oči-tuje danes več ali manj v vseh evropskih literaturah, kajti zdaj ni več osamljene in § kitajskim zidom zavarovane države.
Zanimivo je, da se D e 11 e i 1 sam na smatra za določenega pristaša nadrealizma, ki ga je v francosko literaturo uvedel Bre-t o n in mu stoji ob strani Louis A r a g o n, — dasi je izrazit oblikovatelj podzavestnega življenja, sovražeč suhotno razumskost, upoštevajoč važnosti odkritja relativizma. Bistveno novemu pokreta je tudi izrazoslov-
je, ki je osvobojeno vseh abstraktnih besed in ne boleha na pojmovnosti. Nadrealisti se ogibljejo celo izrazov, kakor »postavnost«, »okroglost«, ki so vendarle še vzeti iz sveta teles, kajti zanje je predvsem merodajno vizualno dojemanje (Delteil naziva to: oeilis-me). Važno je opisovati samo to, kar vidiš, kai- trepeče, kar se širi, kar je dojemljivo vsem peterim čutom v zvezi z duhovnim očesom, obenem pa doživljati optimistično in aktivno, nasproti z dekadentno kontem-plativnoetjo in svetožalnostjo.
Teorijo novega realizma je podal Andre Breton v »Manifeste du Surržalisme« in v »Gnijoči ribi«, dočim so tvorci Ph. S o u -p a u 11 (»Dobri apostol«), J. Delteil (»Kolera«), R. D e s n o s (»Žalost za 2a-iost«), B. Peret (»Bila je pekovka«). Za spoznavanje »surrealisme-a« je važna tuPortsmouth Point an Ou ver t ure; od W. T. \Valtona ter Koncert za orkester op. 38 od Pavla Hinde-mitha; Partita per pianoforte od Alfreda Caselle: Peta simfonija za violino, trobento in veliki orkester od Ernesta Leppa; Fou-les od P. O. Ferrouda ter »Danse de la Sorciere« od Aleksandra Tansmana.
23. junija: Četrti koncert. Sonata za klavir št. 4 v c-molu, op. 27 od N. Mjaskov-skega, Septour pour flaute, quarton a cor-des, vois de femme et piano od Arturja Hoerčeja, Koncert za violino in orkester na pihala, op. 12 od Kurta Wella ter Pastorale in koračnica za komorni orkester od Hansa
Kakor na dosedanjih prireditvah Mednarodnega udruženja za glasbo, bodo tudi na tem festivalu izvajali komorna dela izbrani koncertanti in najboljši evropski kvarteti.
Poletna glasbena sezona v Nemčiji
V »Berliner Tageblattu« objavlja prof. dr. G. Schilnemann letošnji poletni program umetnostnih prireditev na Nemškem. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Od 1. avgusta do 5. septembra se bodo vršile velike gledališke svečanosti v Monakovem. V gledališču Princa Regenta se bodo izvajale Wagnerjeve opere: Parsifal, Tristan in Izolda, Mojstri pevci norimberški in Prstan Nibelungov; v Rezidenčnem gledališču se bodo dala Mozartova dela: Rop iz Seraila, Cosi fan tutte, Figarova svatba in Čarobna piščal.
V Salzburgu projektirane svečanosti bo vodil režiser Maks Reinhardt od 9. do 29. avgusta. Na sporedu so: Faust, Jedermann, Don Juan, Rop iz Seraila, Les petits riens, Ariadna na Naksu, Netopir, La serva pa-drona, Gluckov balet »Don Juan« ter več koncertov. Na saleburških svečanostih bodo sodelovali: Bassermann, Jeritza, Klopfer, Moissi, Massarv, Pallenberg, Tauber, vsi štirje Thimigi, in Gustav AValdau. Glasbeno vodstvo je v rokah bivšega ravnatelja dunajske Državne opere Schalka, skladatelja R. Straussa. kapelnikov Bruna Walterja in Clemensa Krausa.
Frankfurtsike svečanosti v juniju prinesejo dela Maksa Regerja in Brucknerja, Ca-valierija, Kaminskega in Honeggerja. Re-gerjeve svečanosti se bodo vršile tudi v Essenu. Dirigiral jih bo kapetaik Busch.
Sredi junija nastopijo dunajski filharmo-niki pod vodstvom skladatelja Weingart-nerja v Vratislavi (Breslau), kjer bo gostoval tudi balet dunajske Državne opere v drugi polovici junija.
V Lubecku bo zborovala od 22. do 24. junija L' Union musico!ogique. To bo prvi mednarodni kongres muzikologov po vojni. Ob tej priložnosti se bodo izvajala dela Tunderja, Buxtehudeja in starih ltibeških mojstrov. V dneh kongresa bo velika razstava izvirnih not in rokopisov znamenitih skladateljev, vršili pa se bodo tudi historični komorni koncerti. Koncertanti bodo nastopali v rokoko-oblekah. Izvajali bodo kompozicije Handla, Fi9cherja, Mozarta, Stamitza in Grštryja.
Dne 26. in 28. junija bo v Lipskem velika HSndlova svečanost ža delavce. Od 26. junija do 4. julija bo v Wurzburgu Mozartov teden. Dne 24. in 25. julija bodo komorne svečanosti v Donaueschingenu. Berlin bo v dneh od 26. do 28. junija deležen posebne senzacije: v imenovanih dneh nastopi tam ameriški kralj jazz-banda Paul Whiteman s svojimi 30imi godbeniki in bo izvajal s 6vojim simfoničnim orkestrom za jazz klasično muziko te stroke.
Končno bodo praznovali v Reinerzu v začetku avgusta stoletnico Chopina.
Najboljši gojenci kr. muzičke akade* ml Je v Zagrebu priredijo v LJubljani v to« reK dne 22. in v sredo, dne 23. t. m. dva jsvna koncertna nastopa, in sicer bo v to« rek, 22. junija klavirski večer gojenke Dore Gusičeve, na IL komornem večeru v sre« do pa izvaja vijolinski del g. LJerko Spiler, gojenec prof. Humla. Solotočke poje go« spa Zinka Vilfan.Kunčeva, gojenka gospe Marije Kostrenčideve. Klavirsko spremlje« vanje bo oskrbel gojenec Božidar Kune. Sporedi za obedve koncertni prireditvi so v predprodaji v Matični knjigarni po 5 Din izvod. S sporedom je dovoljen tuai vstop v dvorano.
Khan EI-Khalili
Kairo, v juniju 1926.
Slikovit je Kairo. Splošno Egipt — velika podoba z mnogimi, mnogimi detajli, vsak detajl slika, vsaka slika povest.
Povest je celo mesto, vsaka mošeia, vsaka palača, vsaka hiša, da. celo kamenje ima svojo zgodovino izza davnih dob.
Monumentalne so stavbe starih Egipčanov. Koliko napora in železne energije je bilo treba, da so si postavili veliki faraoni spomenike nesmrtnosti!
Danes je marsikaj porušenega. Izginilo je mnogo! Kdo je uničeval? Čas? Ne. Dež, neurja? Ne! Ljudje so bili, ki so podirali in ropali, kar so zgradili davni predniki. Iz mogočnih piramid so grabili materijal za mošeje, iz mošej za hiše, iz hiš so danes razvaline; in kamen. katerega je obdelaval egiptovski kamnosek pred tisočletji, je danes v kupu razvalin navadne umazane arabske bajte. Grenka ironija zgodovine!
Ozke, vijugaste so ulice, hiša je pri-slonjena ob hišo. Gradilo se je brez na-
črtov, po poljubni potrebi. Zato je arabsko mesto labirint, iz katerega čestokrat res ne najdeš izhoda.
Staro arabsko mesto je danes gotovo najmanj mikaven, a vendar najbolj zanimiv del Kaira.
Življenja polno. Ozke, ozke so uilice, v njih ljudje, vozovi, živali, mah, blato, smeti.
Krasna je mošeja El Azhar, le park pred njo je v mizernem stanju. In to zraven? Da, to je smetišče? Kup razvalin; pol hiše se je podrlo, mogoče že pred desetimi leti Zdaj se tam gromadi še gnilo sadje, zeelnjava, kosti, razbiti lonci in še marsikaka nesnaga. Mačke, psi in jastrebi si iščejo tu svojo hrano. In smetišče je za vsakim vogalom, smetišče je celo arabsko mesto. Kljub temu pa je slikovito, če znaš po potrebi zapirati in odpirati oči, nos, usta in ušesa.
In Khan El - Khalili! Kakor povest iz srednjega veka. Nekaj malih, temnih ulic, tako srčkanih in tajinstvenih. Tu. glej ima trgovino zlatar, zraven njega drugi, in tretji in po vrsti še vsi ostali. Mrak je tod, kajti ulice so zasenčene z deskami in prekrite s plahtami, da solnce ne more v notranjost. Le tu in tam pronica skozi špranjo žarek in se strmoglavi v to globoko senco.
Trgovci sede na priprogah, pušijo in srebajo črno kavo ob kraju svojega bogastva. To je njih svet, tako je njiii življenje. V njihovih delavnicah pa vladajo mali otroci, obdelujoči z izrednim čutom in iineso najrazličnejše kovine in vezenine. V teh ozkih ulicah se je nakopičil ves narodni značaj, vsa arabska domača umetnost
Življenje je tudi tod dovolj živahno, le malo tišje. Tod namreč ni voz in živali, saj skozi jedva 3 čevlje široke ulice ne moreš stlačiti niti velbloda niti osla. Te ulice so kakor uho šivanke.
Tod se dan za dnem vrsti delo in odzvanjajo lahni udarci kladiva, šumi šum pihalnika in oglja in zveni brušenje kovin. Kakor mravljinci so ti drobni otroci v delavnicah.
Koliko bogastva je v tem labirintu ulic, labirintu finega drobnega ,de!a! Črne so delavnice, solnce se jedva rije skozi odprtino v stropu. A koliko zlata je nakopičenega tod in ga obdelujejo otroci. Bogataši pa sede pred delavnicami na tleh, v zamazanih svilenih ga-lalijah in jedo s prsti razil. zoprno jed. Imajo dober apetit in se redijo poceni Zraven ogovarjajo tujce, ki se gnetejo skozi te ulice.
— Monsieur. achetez .uel.ae chose ...
— Sir . . .
— Mein Herr, kaufen Sie was . . .
— Signor . . .
V vseh jezikih nadlegujejo tujca s trdo izgovorjavo in ga prepričujejo o izred-nosti svojega blaga. In res te očarajo divne preproge, izdelki v zlatu, srebru, medi, jantarju in slonovini. In kakor je že navadno, turisti te stvari sicer občudujejo mimogrede, z interesom pa kupujejo Tutankamnove orglice-pristne izdelke iz Jablonca na Češkem . . .
Da. Egipt! Vsekrižem se razplete labirint arabskega mesta, ropot in smrad je v ozkih ulicah, le v Khan El-Khalili je mrak in bogastvo. Jaro Hilbert.
Izletniki, čuvajte
planinsko floro!
Gospodarstvo
K predloga zakona o neposrednih davkih
(Iz referata s. Žagarja na zadnji plenarni tej! Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani.)
Predlog zakona o neposrednih davkih v obliki četrtega načrta se v večini bistvenih določil prav tesno nasjanja na naš zakon o osebnih davkih. Po svojem bistvu ima predlog namen zvišati donos direktnih davkov v taki meri, da bo dana možnost primerno omiliti takse in pristojbine. Fiskalen značaj predloga ne glede ca davčna merila se najbolj kaie v 'čl. 157., ki pooblašča finančnega ministra, da s privoljenjem ministrskega sveta brez sodelovanja drugih ustavnih činiteljev uveljavi linearni povišek na davke, odmerjene po novem zakonu, ako bi ne dosegli proračunane vsote. Zbornični finančni. odsek, ki se je pred kratkim bavil s tem vprašanjem, se je glede tega določila postavil odločno na odklonilno stališče in predlagal, da se ta člen črta iz predloga.
Novi predlog zakona je kljub izpremenje-ni in izdatno izboljšani obliki potreben bistvenih Izprememb posebno glede davčnih meril, da bo ustrezal dejanskim potrebam in razmeram ter plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. Predvsem je smatral odsek za pogrešno, da sc hoče pp uveljavlje-nju izenačenih davkov še nadalje pobirati davek na poslovni promet. Ta davek se je »voj čas samo začasno uveljavil. Takratni finančni minister je izrecno poudarjal, da se pobiranje davka na poslovni promet ukine ob izenačenju neposrednih davkov. Gospodarski krogi so takrat vzeli breme tega davka nase brez posebnega odpora, ker je bila takrat dana možnost vkalkulirati ga v ceno. Od uvedbe davka na poslovni promet so se pa gospodarske prilike zaradi nastopajoče konsolidacije bistveno izpreme-nile in danes pada davek vedno pogostejše na breme podjetnika. Pobiranje tega davka naj se ukine ali pa naj se vsaj prilagodi izpremenjenini razmeram in se izdatno omili.
V načelu je iiiiančni odsek, dasi ne odreka teoretične upravičenosti dohodnine v davčnem sistemu, ki naj se uvede po naši ustavi, mnenja, da je dohodnino vsaj za enkrat opustiti in jo nadomestiti, ako se za to pokaže potreba, s primerno povišanimi donosnimi davki. Dohodnina po svoji strukturi stavlja na davkoplačevalce v formalnem oziru velike zahteve.
Naše prebivalstvo se dohodnine, ki se v Sloveniji pobira že desetletja, do danes še ni navadilo. Nasprotno, kaže se proti nji vedno večji odpor. Ako se ta davek tekom desetletij ni udomačil pri nas, je dvomljivo, da se bo udomačil in dal zadovoljivo upravljati v pokrajinah, katere ga še ne poznajo.
Na dohodnino se po predlogu tesno naslanja tudi davek na podjetja, obrti ln opravila, ki naj se odmerja od čistih donosov in nadomesti našo sedanjo občno pridobni-no, ki se odmerja po zunanjih znakih in srednji donosnosti v okviru kontingenta. Finančni odsek jc bil mnenja, da obdavčevanje po dosedanjem načinu ne glede na višino kontingenta mnogo bolj ustreza našim prilikam kakor bi ustregalo obdavčevanje po dohodkih. Pri vsakem davku ie upoštevati izvedljivost. Davke je urediti tako, da bo vsakemu, tudi najpreprostejšemu 'davkoplačevalcu možno ustreči zahtevam, katere stavi nanj zakon v formalnem oziru. Predlog zakona zahteva od vsakega davkoplačevalca popolno bilanco z začetnim in končnim inventarjem. Tej zahtevi bo mogel zadostiti samo neznaten del davkoplačevalcev. Obdavčevanje po dohodkih bo zbog prilik, kakršne prevladujejo v naši državi, ostalo samo na papirju, dejansko se bo pa pridobnina še nadalje odmerjala po zunanjih znakih s to razliko, da se bodo ocenjevali dohodki, na mesto da bi se ugotavljali konkretni zunanji znaki, kar je mnogo sigurnejše.
Glede posameznik finančnih vrst je finančni odsek pri zemljiškem davku predlagal, da se mnogokratnik katastralnega čistega donosa ugotovi sporazumno z zastopniki interesentov, da sc popolnijo določila glede odpisovanja tega davka iz naslova elementarnih nezgod in da se oprostijo davka vsa dvorišča brez ozira na obseg.
Glede hišnega davka se je postavil odsek na stališče, da ni nobenega povoda za diiereneiranje amortizacijske kvote. Stroški za vdrževanje, upravo in amortizacijo naj bi se v vseh krajih računali s 30 odstotki. Davčno merilo naj bi ne presegalo 15 odstotkov. Za kmetske domove določena ugodnost naj se razširi tudi na hiše trgovcev in obrtnikov. Za take hiše naj davek od sobe ne presega 10 Din. Daljša razprava se je razvila o začasni davčni prostosti za nove zgradbe. Prevladovalo je mnenje, da naj se nove zgradbe v interesu otniljenja stanovanjske bede in živahnejše stavbne podjetnosti oproste za dobo 20 let brez ozira na to, ali gre za pritlično ali večnadstropno zgradbo.
Glede davka na podjetja, obrti in opravila -je bil odsek za preureditev v zgoraj naz.načenem zmislu. Ako pa ostane pri obdavčevanju po dohodkih, odklanja odsek nameravane kategorije in predlaga, da se pobira davek po progresivni davčni lestvici, ki naj se gibljejo od 1—3 odstot., da se za režijske odbitke priznavajo vsi davki, darovi in stroški za delo članov podjetnikovega hišnega gospodarstva in da se dovoli dovka prosto dotiranje rezervnih iondov.
Glede davka na rente smatra odsek, da je davčno merilo previsoko in favoriziranje hranilnih vlog preneznatno. Davek na hranilne vloge bi nikakor ne smel presegati 5 odstotkov. Odsek Je glede tega davka še stavil predlog, da se ga oproste vsi. katerih dohodki ne dosegajo eksistenčnega
minimuma.
Glede davka od podjetij, zavezanih Javnemu polaganju računov, se ie odsek v polnem obsegu prilagodil predlogom, kate-
re so gospodarski krogi stavili za reformo tega davka na konferenci, ki se Je vršila meseca Januarja 1925 pri Centrali industrijskih korporaclj v Beogradu.
Glede dohodnine se Je odsek z zgoraj naznačeno utemeljitvijo postavil na odklonilno stališče. Za primer, da se dohodnina uveljavi kljub temu, da niso dani za to potrebni pogoji, predlaga odsek, da se davčni minimum zviša in da se davčna lestvica preuredi tako, da bo pričenjala z 1 odstotkom in se v primerni progresiji dvigala do 8 odstotkov, ki bo v zvezi z invalidskim davkom, ako se dosedanje ugodnosti razveljavijo, dosegla še vedno občutno višino. Upoštevati je v Izdatni meri število nepreskrbljenih otrok In družinske razmere sploh. Odsek se je nadalje odločno izreke! proti težji obremenitvi dividend s 3od-siovno dohodnino, ki stvarno ni upravičena in bo tudi v praksi težko izvedl.iva.
Določila o formalnem postopku za odmero davkov so potrebna popolnitve predvsem v tem, da se zasigura davčnim odborom popolna avtonomija. Za trgovce, obrtnike in industrijce naj se postavijo posebni davčni odbori. Ako bi ta predlog ne bil sprejemljiv, naj se prizna gospodarskim korporacijam vpliv na sestavo odbora v tem zmislu, da se trgovcem, obrtnikom in industrijcem odmerjeno število izbere iz oseb, katere v ta namen v dvojnem številu predlaga pristojna zbornica. Nalaganje kazenskih zneskov odsek odklanja in predlaga, da se tudi kazni po davčnem zakonu primerno omilijo.
V ostalem odsek vztraja na predlogih, katere je zbornica stavila v izjavi o tret.em načrtu zakona o neposrednih davkih. Posebno se je ob tej priliki nujno poudarjalo, da se v izogib neenakomernosti davčnih bremen ustvarijo pogoji za enakomerno Izvajanje zakona, da ne bo baš upravni aparat sam ustvarjal največjih neenakomernosti, kakor se dogaja sedaj, ko je donos pri nas relativno najvišji, ker imamo najboljši davčni aparat. V razpravah odseka se je nadalje podčrtavala nujna potreba, da se ure-de. finance samoupravnih edinic, ki danes s svojimi dokladami jako občutno obremenjuje davkoplačevalce. Razprava finančnega odseka je dala zbornici podlago za izjavo o predlogu zakona. Izjavo je zbornica poslala generalni direkciji neposrednih davkov in narodnim poslancem, katere je naprosila, da ob parlamentarni razpravi zastopajo v naznačenem zmislu interese gospodarskih krogov iz Slovenije.
Tedenski borzni pregled
Miren položaj na tržišču zasebnih iu državnih vrednot. — Skok dinarja. _ Valovanje francoskega franka in italijanske lire. — Na zagrebškem deviznem tržišču precejšnja ponndba.
' Zagreb, 19. junija.
Zasebni papirji niso pokazovali večjih sprememb. Jugo se je malo okrepila, Srpska malo nazadovala, le Slavenska je precej padla in se je včeraj ponujala po 38, dočim se je iskala samo po 20. Od industrijskih papirjev sta slabša Eksploatacija in Ni-hag, a Trbovlje so ferepkejše.
Od državnih papirjev je proti _ koncu tedna malo oslabela Vojna škoda, ki je ta teden zabeležila srednji promet. Zaključevala se je nazadnje po 303—30i. V terminih ni bilo večjih poslov. Investicijsko se je gibalo okrog 72.5, dočim v agrarnih sploh ni prišlo do zaključka.
Devizno tržišče se je ta teden spričo stalnega postopnega dviganja mednarodne vrednosti dinarja razvijalo v znamenju slabljenja tečajev. Dinar, ki je notiral v pondeljek v Curihu 9.11 in četrt, se je dvignil do včeraj na 9.14 in na 9.14 in četrt danes. Ker se je na zagrebškem deviznem tržišču pojavila močna ponudba deviz, je Narodni banki bilo treba le malo intervenirati. Nastopiti je morala včeraj, ko se je blago brez vsakega vzroka zadrževalo, tako da so se kljub skoku dinarja devize podražile. _ Značilno je, da je bilo včeraj na beograjski borzi blaga v izobilju in so tamošnji devizni tečaji bili nižji kakor zagrebški v četrtek. Blago Narodne banke je bilo včeraj v Zagrebu dražje, kakor devize v Beogradu, zaradi česar so mnoge banke telefonskim potom pokrivale potrebe v Beogradu. Mednarodno zelo nestalni sta bili tudi ta teden devizi na Pariz in Italijo. V Zagrebu je Pariz tekom dneva nazadoval od 169 na 162. Nestalnost, odnosno oslabitev franka proti koncu tedna se spravlja tudi v zvezo z odstopom francoske vlade. Italija je ves teden dobesedno valovala.
Narodna banka je ta teden nastopala v Zagrebu tudi kot nakupovalka, in 9icer blaga na New York, ki ni našlo dovolj privatnih kupcev. Dnevni promet v devizah se je gibal med 7 in 10 milijoni dinarjev.
V današnjem svobodnem prometu so notirali (povprečno); Švica 1097, Pariz 160, Praga 167.9, New Vork 56.53, Italija 201, Berlin 1350. Dunaj 800.
Ugodni izgledi Ljubljanskega velesejma
Splošna gospodarska kriza v Evropi je ve-lesejmskim prireditvam nenaklonjena. Zato razni velesejmi v Evropi, ki so se vršili letošnjo pomlad, niso uspeli tako, kakor so si mnogi razstavljalci želeli. To velja n. pr. za Lipski velesejem, ki si jeseni obe tam nogo večjega uspeha, kakor ga je zabeležil spomladi. Ti začasni neuspehi zato seveda ne pomenijo, da so se velesejmske institucije preživele, kajti ob današnjih razmerah je res izdatna reklama in propaganda za razne proizvode mogoča Ie potom velesejmov. Po-samni proizvajalec ne more zaradi prevelikih stroškov napraviti tako obsežne reklame za svoje proizvode, kakor to stori velesejem.
Letošnji VI. Ljubljanski velesejem pokazuje znake, da bo ugodno uspel. Upravi velesejma se je posrečilo, da bo razstavljena na sejmišču prav pestra izbira vsakovrstnih izdelkov. Razen tega dela uprava neumorno propagando, da bo privabila čim več interesentov kupcev. Po sedanjem stanju bo letos število razstavljalcev precej večje, kakor je bilo lani.
Letos bodo razstavile prvič na našem sejmu poljske tvrdke, 26 po številu, in sicer
kmetijske stroje, galoše, likerje, naftine proizvode, tekstilno blago, usnjene izdelke, elektromotorje, kolesa in klavirje. Francoskih tvrdk bo 7, ki bodo razstavile fotografične aparate, damske obleke, galanterijo, parfu-merijske izdelke, konfekcijo, nogavice, far-macevtične izdelke, živilsko industrijo, kmetijske stroje in avtomobile. Avstrijskih razstavljalcev bo okrog 20, nemških okrog 15, nekaj italijanskih in letos prav malo češkoslovaških. Razveseljivo dejstvo je, da bomo letos videli na sejmu zastopanih prav lepo število domačih novih podjetij. Mnogo domačih tvrdk, ki so zadnja leta izostale na sejmu,, bodo letos zopet razstavile, kar pokazuje, da so spoznale pomembnost prireditve Ljubljanskega velesejma. Omenjamo še, da bo razstavljenih ua sejmišču 17 različnih vrst avtomobilov.
Letos bo tudi zunanja slika na sejmišču prav zanimiva, ker bo kmetijskih strojev v obratu več kakor prejšnja leta. Dalje bo v obratu en polnojarmenik.
Nedvomno je letošnji prireditvi Ljubljanskega velesejma uspeh zagotovljen, vsaj uspeli v oni največji meri, ki je sploh mogoč ob občutni gospodarski krizi v naši državi.
Ljubljanski trg
V minulem tednu so prilike na ljubljanskem trgu ostale v glavnem nespremenjene. Cene zelenjavi, sočivju in deloma sadju po malem popuščajo.
Cene so bile naslednje: M e s o i n mast: goveje meso 15—19, teletina 17—20, svinjina 22—25, slanina '20—22, mast 25, šunka 35, koštrunje rfeso 14—15, kozličevina 20, konjsko meso 6—8, hrenovke 35, tlačenke 30, sveže kranjske 30—40, polprekajene kranjske 33—35, suhe kranjske 67 Din za kg. P e-r o t n i n a: piščanec 12—20, kokoš 25—35, petelin 30—40 Din za komad. Ribe: karpi 25—30, linje 25. ščuke 26, postrvi 55—60, klini 15 Din za kg. Mlečniproizvodi: mleko 2.50—3 Din za liter, sirovo maslo 40 do 45, čajno 50—55, kuhano 45 Din za kg. Jajca 1.75—2 Din za par. Sadje: luksuzne hruške 16, orehi 10—12, luščeni 30 do 32, črešnje 4—12, suhe češplje 10—11, marelice 25—30. breskve 20 Din za kg, jagode 4, borovnice 2 Din za liter. Špecerijsko in kolonij a lno blago: kava 48—76, pražena kava 56—100, sladkor 13.50—15.50, riž 8—12, čai 75 Din za kg. M1 e v s k i p r o-izvodi: moka <0> 6.25. kaša 6—7, ješprenj 6—8, ješprenjček 10—13, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4—5, pšenični zdrob 7, ajdova moka 8—9, ržena moka 5 Din kg. Žito in stročnice: pšenica 370—385, rž 250—280, ječmen 230-260, oves 225 do 300, proso 275—300, nova sušena turščica 195 do 206, ajda 280—300, fižol 350, grah 400 do 500, leča 600 Din za 100 kg. Kurjava: premog trboveljski 43.50 Din za q, trda drva 150, mehka 75 Din za kubični meter. Krma: sladko s-eno 75—80, polsladko 60, kislo 50, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava i n s o č i v j e: glavnata solata 5—6, Struc-nata solata 5, ajserica 5—6, kislo zelje 2.50 do 3, ohrovt 6—8, karfijola 18—20, šparglji 20—25, kolerabe 3, kolerabe podzemljice 1 do 1.50, špinača 7.50, paradižniki 14, kumare 13—14, grah v stročju 3.50—5, fižol v stročju 10—14, čebula 5, česen 10, krompir 1.50—1.75, krompir novi 2.50, kisla repa 2 do 2.50 Din za kg.
Mariboiski trg
Na trgu se pojavljajo marelice, breskve in hruške. Zaradi slabega vremena krme ni bilo na trgu. Slaninarji so pripeljali 15 vozov z 58 komadi z" klani h svinj ter prodajali meso po 10.50—27 Din za kg na drobno, a po 15—17 Din kg v celih komadih.
Ostale cene: Meso in mast: goveje meso 8—19, telečje 12.50—20, svinjsko 10.50 do 27, salo 22—23, slanina sveža 18—20, mast 20—26, gnjat 36—38, ovčje meso 12 do 15, hrenovke 23—35, kranjske klobase 34 do 40 Din kg. Perotnina: kokoši 40 do 50. piščanci 10—27.50, race 15-20, gosi 60 do 75 Din komad. Domači zajci: 5—30 Din komad. Kozi i č i: 75—80 Din komad. Zelenjava in s oči v je: fižol v stročju 12—14, grah v stročju 5, karfijola 2—10, česen 10—18, čebula 3—5, paradižniki 12 Din kg, sveže zelje' 2—4 Din glava, kislo zelje 2—3 Din kg, glavnata solata 0.20—1 Din komad. Krompir: stari 0.75—1, novi 2.50"—3 Din kg. Sadje: hruške 12, suhe češplje 10—12, breskve 30. marelice 20, črešnje 6—9 Din kg (3—4 Din liter), borovnice 2.50—3 Din liter. Mlečni proizvo-d i: mleko 2—3, smetana 12—16 Din liter, sirovo maslo 36. čajno 50—65, kuhano 50 Din kg. J a j e a: 0.75—1.25 Din komad. Med (strd): 22—25 Din kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. in.). Pšenica: baška, 6 vagonov 335—337.5; baška. Stari Bečej, 2 vagona 337.5; banatska, pariteta Zenta. 2 vagona 335. Turščica: baška, 11 vagonov 152.5—155: sremska, za junij, Indjija, 3 vagoni 155. Moka: c0g>, baška, 1 va-ron 530; <5;, 1 vagon 430. F i -ž o 1: beli. Indjija, 5 vagonov 152.
Dunajska borza ia kmetijske produkte (18. t. m.). Na ameriških borzah se je rž podražila za 1 do 2 centa, dočim je pšenica ostala v glavnem nespremenjena. Budimpe-štansko terminsko tržišče je bilo mlačnejše. Dunajsko tržišče nespremenjeno. Kupčija majhna zaradi nedostajanja kupcev. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni.
= Občni ibori: Občekorislna zadruga za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z. v Ljubljani, dne 30. t. m. ob 8. zvečer pri Mraku v Ljubljani; Delniška stavbinska družba cUni-on> v Ljubljani dne 2. avgusta ob 4. popoldne v Srebrni dvorani hotela sUnioni (nadaljevanje občnega zbora).
= Proti izdajanju omejenih stavbnih koncesij. Ker je ministrstvo trgovine in industrije razveljavilo uredbo bivše deželne vlade za Slovenijo, s katero je bilo ukinjeno Izdajanje omejenih zidarskih in tesarskih koncesij v okolišu ljubljansko in mariborske oblasti kljub temu. da so se izrekle proti temu vse v poštev prihajajoče gospodarske organizacije, je v zadnji plenarni seji gosp.
Jakob Zadravec iz Središča glede na krajevne posledice ukinitve in že itak preob-čutno brezposelnost .zidarskih in tesarskih mojstrov predlagal, da se izdajanje omeje nih stavbnih koncesij v ljubljanski in raarj borski oblasti zopet ..ukine in da se dotlej omejene stavbne koncesije ne izdajajo, ker za nje ni potrebe. Zbornica je ta utemeljeni predlog soglasno sprejela.
= Delegati Trgofske zbornice v Beogradu sa ljubljansko konferenco gospodarskih zbornic. Za konferenco zbornic, ki se bo vršila 24 in 25. t. m. v Ljubljani, je beograjska Trgovska zbronica določila naslednje delegate: podpredsednika Milutina Sta-nojeviča. člana uprave Milana Lujanoviča in glavnega tajnika Svetislava Marodiča.
= Poučni shod v svrho spoznavanja in zatiranja hmeljskih škodljivcev bo priredilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo v nedeljo 20. t. m. po dopoldanskem sv. opravilu v Sv. Petru v Savinjski dolini v šoli. Hmeljarji, pridite!
= Vino se na raz-tavi v Filadelfiji ne snif razstaviti. Naše ministrstvo za zunanje posle ie prejelo obvestilo, da se ne bo dovoli! uvoz alkoholnih pijač v Zedinjene države, četudi bi bile te pijače namenjene za razstavo v Filadelfiji, ker je uvoz alkoholnih pijač v Zedinjene države sploh zabranjen.
= Likvidacija. V likvidaciji ee nahajata Gospodarsko društvo pri Devici Mariji v Polju, r. z. z o. z., in Konjerejska zadruga za norviško pleme, r. z. z o z. v Ormožu. Upniki se pozivajo na priglasitev terjatev.
Berase
CURIH. Beograd 9.1425, Berlin 122.95, New York 516.50, London 25.1393. Pariz 14.35, Milan 18.60. Praga 15.3125, Budimpešta 0.007225, Bukarešta 2.20. Sofija 3.6925. Dunaj 72.95.
TRST. Devize: Beograd 49—49.60. Dunaj 390—400, Praga 82—82.50. Pariz 77—78, London 135.25—135.75. New York 27.70 do 27.85. Curih 537 —540. Budimnešta 0/>385 do 0.0395. Bukarešta 11.50—12, Berlin 655—665: valute: dinarji 48.75—49.30, dolarji 27.75 do 27.80. 20 zlatih frankov 106—109, zlata lira 545-571.
Jermena
162 4
za cepe, ?ože, biče, bičevnike. modne pasove, mo«voz (špago), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zdarie, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka Gsvald Dobeic, Ljubljana S*. Jakoba trg 3
Danica
d. d. za kemične proizvode Centrala: ZAGREB, Mažuraničev trg. štev. 4.
Telefoni: 17-31, 2 -29, 18-39 in 29-13 nudi za najpovoljnejše cene izdelke svojih najmodernejše urejenih tovarn v brezhibm kakovosti: 159 I
Iz tvornice v Bos. Brodu:
Petrolej vse vrste strojnih olj, bencin vseh stopenj: zdravniški bencin, hidrir, olje za pogon Dieselmotorjev (plinsko olje, modro olje). Olindrska olja za mokro in pregreto paro, avto olja zimske in poletne kvalitete. Olje brez duha za tla, paiafinske sveče različnih velikosti, parafin, kolomaz črn in rumen, lovotna
mast, asfalt, o!je za kurivo, gudron. Zastopstva in skladišča v vseh večjih rrvS h.
Nervoza
onemoglost j
Vzroki in posledice živčnih in arterijskih bolezni. Kako se jih rešimo?
Vsak dan nam prinašajo časopisi vest o večih slučajih samomorov, umoiov, raznih ekscesov in rodbinskih žaloiger, a vse to gre na rovaš skrajni razdraženosti živčevja pri današnji generaciji. Kako opiostimo sebe in svojo rodbino od Lžkega trpljenja, ki ga povzročajo: nevrastenija, histerija. nevralgi;a. oslabelost m vse osiale živčne in arterijske bolezni? Učenjaki, v njihovem številu proi. Broun-Sekar, Karno Voronov in Steinach, so ugotovili, da ie vse to trpljen e izključno Dosledica zastrupi,enja naše krvi s sečno kislino. Odstranite iz svojega organizma sečno kislino in ne boste sebe spoznali: preporodih se boste duševno in telesno in po novno boste iznusili vso lepoto mladega in dravega življenja. Isti učenjaki so po dolgotrajnem delu in mnogih uspešnih poskusih nad živalmi in l,udm:, dokazali, da sc sečna kislina, ta krvni „Kalefluid" D. Kale-ničenko, topi, kakor sladkor v vreli vodi, in se izloču;e iz organizma skozi naše ledvice. To je potem konstatiralo več kot 4000 profesorjev in zdravnikov pri več kot stotisoč pacijentih. Naposled so ugotovili isto tudi bo niki sami. kar se najboije razvidi iz njihovih mnogoštevilnih nam poslanih pisem. Spcdaj prinašamo nekoliko zdravniških opazovanj in i?tisov iz bolni- " ških pisem:
1. Dr. Baulin u Rževa; pri g-O. N. bil je razrušen živčni sistem do take stopnje, da ni mogel vršiti dolžnosti v službi Po dveh steklenicah „Kalefluida". pa je že normalno vi šil svoj posel 2 Dr. B Pent-kovski iz Varšave: g. S. 37 let s'ar. trpi že nekaj let na nevrasteniji. Bolečine v tilniku, ledjih, onesve;čenja, močio utripanje srcar Po treh steklenicah „Kalefluida" je bilo bolnika težko spoznati. 3. g. V. Kralj iz Ster-dina (Poljska): oslabeli moj organizem ni mi dovoljeval delati več kot sedem let. Sedaj pa, po zdravljenju s „Kalefluidom" sem zopet v moči, da delam kot nrej. 4. g. And t a Pejič iz Sarajtva: Trpel sem na arterijosklerozl in vaš lek „Kalefluld" mi dela vrlo dobre usluge. 5 g Slavomir Jovanovič iz Beograda: Po 4 steklenicah „Ka1eflulda" so se moji živci tako pomirili, da se počuilm povsem drugega človeka 6. g. S. Koščičarič iz Subotice : Cul sem od nekega svojega prijatelja v Beogradu, da mu je vaš „Kalefluld" zelo dobro storil pti sladkorni bolezni pa ga sedaj tudi sam rad jemljem.
..Kalefluid' ie odlikovan v Londonu, £ Bruslju, Parizu ;n Florenci s 4 ..grand pris* 2 in 4 zlatimi koiajnami. Prodaja se v vseh lekarnah in drogerijah.
Brezplačno se pošlje knjiga D. Kalenl-čenka .preporod" z zdravniško oceno. Obrn ti se je v Beograd, Pop Lukin. br. 1. Lit. Miloš Markov e. 4597 a ?
Trgovina periia HED. 3A&C, Lubljana
Selenburgova ulica 5.
Prevzemanje oprem za neveste ud priproste
do najfinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, sifon kre-ton, cefir, namizni prti :n servšete, brisalke, žepni robe:, nogavice kopalne obleke, plašče, naj
Ugodni nakup šifona od D:n 17'—^dalje
Perje io poli. Pralnic? io Ilkamica.
HSUlIlISBIHESUnMMfRISSa
■ K
i Pohištvo i
elegantno v formi ;
najfinejše v kvaliteti
zmerno v ceni ■
a
priporoča
| A. AMANN, TR2IC j
tovarna pohištva. 70a g
iMiiiiBamiHii
Velika občina Murska Sobota sprejme v službo izurjenega
električarja
ki je verziran popolnoma v električnih
napravah s 35.000 voltov napeiosti. Prošnjo s curricuium vitae, dokumenti, dosedanje službovanje in zahtevo plače je poslati na županstvo občine Murska Sobota do 1. julija 1926. 4779 a
Mi® la !ni 11
v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v neposredni bližini glavnega kolodvora
lastnik: ^aclav Siencfe!
se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-borna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski.
3016 i
pg Vljudno naznanjam, da sem
oivoril ps
,„,.....................,,,,,„„„„„„„„...................
^ .......""'"........... v
g zobni atelje
■ ■■■titi.iaiiMi.iii,
na c"Kette- morilci« kakor obtoženec. V vseh teh ljudeh je neko čustvo, talog raznih naukov o državi, pravici, družbi, o dobrem in zlem. Porotui verdikti so ilustracija, kakšna je justica in kakšno je poštenje naroda.
Zato je neovržna zasluga novega tiskovnega zakona, da je porotnike rešil sojenja v lasitni zadevi, o političnem somišljeniku, o vsakdanjih dejanjih agitacije. Avstrijska sramota vidnega, pred očmi javnosti vršečega se korumpiranja porotnikov je odpravljena, politika več ne prostituira justice. Porota je omejena na kriminalna dejanja v ožjem in pravem smislu besede. Pa tudi tu se je nekdanja slika precej izpremenila. Ne, kakor da nekoč >v starih časih«, t. j. pred vojno, ljudje niso kradli, poneverjali, goljufali, morili, ubijali, požigali, skrunili, posiljevali, ponarejali in delali, kar še spada pred ljudske sodnike. Pa vendar, niso tega delali tako, v takšnih okolnostih, kakor sedaj.
Nimam pri roki kriminalne statistike. Trebalo bi točno ugotoviti, koliko je število zločinov zraslo v Sloveniji v povprečju 1920 —1923 napram povprečju 1905—1910, in kakšen je ta porast v primeri s prirastkom prebivalstva, v razmerju dežele in mest ter industrijskih krajev; kakšna je razlika med poedinimi oblastmi oziroma še pokrajinami, — ko še vedno nimamo izenačenega prava.
Toda na oko se sme, četudi s pridržkom, že sedaj izreči, v čem je glavna razlika med prej in sedaj.
Po mojem mnenju se kriminalnost ni zelo povečala, t. j. v primeri s prirastkom prebivalstva nimamo procentualno zelo mnogo več zločinov in pregreškov, kakor popreje. (Mimogrede: Crimen, Verbrechen je slovensko zločin. Izraz »hudodelstvo« je jezikovno bedarija in vreden toliko, kakor »zastopitic mesto »razumeti«, stvarno pa ni najmanjše potrebe, da bi se uporabljal in celo forsiral. Nova enotna terminologija bo to kurzovsko spako, upam, definitivno ubila.) Izpremenila se je, če smem tako reči, zunanja slika zločinov, ki se gode med Slovenci v naši dobi. Preje so — razen tiskovnih — porotniki imeli največkrat opravka z uboji (kmečkih fantov v prepirih, na vasovanjih, dve vasi druga proti drugi, auf biks), dalje z zelo številnimi detomori in končno mnogo »neinteresantnimk tatvinam!. »Intere-santne« tatvine in veliki ponarejalski procesi so bili pridržani Trstu, poneverbe velikega stila so bile in tudi še sedaj ostale redkost. Danes tvorijo detomori mnogo nižji procent porotnih slučajev, in še ti so mnogokrat drugačni od nekdanjih. Detomorilka je dandanes redkokdaj tista uboga prevarana mati, ki stori svoj čin v blaznem obupu in v skoraj neprisodnem stanju in ki je zato oproščena, marveč je sedaj navadno le še ona nesrečnica, ki svoje dete sovraži že, predno je vidi, in ki je občuti le kot neznosno breme, katerega se iznebi. T i p u s detOmorilke se je menjal, njeno mišljenje, njena psihlogija je postala drugačna. Ono ubogo prevarano dekle izpred vojne danes ne zdvaja več toliko, ni več tako v strahu, je samostojneje in več ne mori deteta. Detomorilke so večinoma le še one, ki bi mogle storiti tudi še kaj drugega, če bi bila sila ali prilika. Porota razlike vidi alf vsaj čuti. Porota, ki je preje detomorilke večinoma oprošeala, jih sedaj redkeje sodi, a zato večinoma obsoja.
Nekdanji silobran, tolikokrat rabljen in zlorabljan, je bolj redek, priljubljeni alibi vedno težji. Nekdanji uiboji z ročico se še pojavljajo, toda — in to je navidezno prav čuden pojav — ne več v popolni vinjenosti. Že tu se pojavlja neka nova nota, mrzla surovost, sovraštvo: Udari hudiča! Še hujši, vidnejši in neposrednejši so ti znaki pri umorih, ki dajejo svojo strašno noto porotnim razpravam zadnjih let. Nepojmljiva, ži-
vinska podivjanost žehti iz teh dogodkov. Ne samo podivjanost in morda nagonska abnormalnost storilčeva, marveč poživinjenje celega storilčevega okrožja, njegovega življenja, navad, družbe. Brez statističnih podatkov in kar na slepo se spominjam na bestijalni umor orožnika blizu Brežic, na umor matere (tudi v okolici Brežic), roparski umor trgovca (istotam), na razne slične čine v Murski Krajini, na roparska morilca CiS-Zlah-tič, na letošnji umor uboge preživitkarice pri Celju, na lanski in letošnji ljubljanski umor (Kristan, Jarc).
Ti umori, in kar jih je slienih, so nam preje bili skoraj neznani. Pri Jesenicah je okrog 1. 1912 neki domačin, tvorniški uslužbenec, umoril svojo ženo na nekem travniku nad Javorriikom. Bila je senzacija za vso Slovenijo za 14 dni, redkost, ob kateri so seježili mnogim lasje. Danes imamo takšnih dogodkov dovolj, a vsem je lastna fra-pantna činjenica, da se pretežna večina teh činov sedaj izvede brez alkohola, v navidez povsem prisodnem stanju, premišljeno, po načinu izvedbe, orodju, mnogokrat v dogovoru s sostorilci pa na tako izrazito bestijaleu način, da kar zazebe.
O predstavnih bolestnih kompleksih, nevrozah, inlantilizmu, o dejanjih impulza, o činih, izvirajoeih iz pervertiranega ali sicer zastranjenega spolnega nagona pri nas ne govorimo mnogo, v javnosti sploh nič. Naša medicina se s to grano menda sploh ne peča, naša kriminalistika še manj, iti dasi bi publika k takšnim razpravam drla, bi bra-uitelj z eventualno morda le najdenim zdravniškim izvedencem vred najbrže ne smel računati na uspeh pred našimi porotniki. Zanimiv pojav pa je, da v času, ko se vse okrog nas onstran meja mnogo iu preveč tudi na porotnih razpravah govori o teh predmetih, pri nas ne le ni za iskanje takšnih motivov dovolj
Provizij, potnika
»gilnega, uvedenega v špe-rerijah in pekarnah, sprejmem takoj. Naslov v upr. cJutra*. 17142
Delavka
t dolgoletno ^prakso, izurjena v snemanju, zankanju in repasiranju, se sprejme v tovarno nogavic v Zagrebu. Informacije se dobe v nedeljo 20. junija v hotelu »Union* pri vratarju od in. do 3. ure. 17139
Trg. nastavljenec
lelezninar, zanesljiv, spreten prodajalec, se sprejme. Ponudbe 3 prepisi spričeval na upr. »Jutra* pod šifro «2100*. 17055
Jugo-Agencija Beograd, Skoplianska 8
išče žensko In moško osobje za vse vrste dela in službe Imeti morajo izpričevala.
16260
Elektromonter
z daljšo prakso, eventuelno koncesioniran, dobi mesto obratovodje pri elektrotehničnem podjetju v Celju. Nastop 1. julija. Ponudbe na poštni predal 11, Celie.
17255
Čevljar, pomočnik
dobro izvežban za šivano delo. se sprejme takoj v stalno službo. — Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Jutra*. 17245
Praktikant
vešč državnega in nemškega jezika, s trg. izobrazbo, se sprejme v pisarno. Ponudbe s sliko in šolskimi spričevali na: Export jaja i peradi, Slavonski Samae.
17242
Zavarovalnica sprejme
sposobnega uradnika-organi-zatorja. Jako ugodni pogoji Prednost imajo že v zavarovalni stroki uvedeni. — Ponudbe z navedbo referenc na upr. »Jutra* pod Šifro »Bodočnost 24». 17302
Čevljar, vajenca
14—16 let starega, sprejmem takoj v triletno učno dobo. Oskrba v hiši. Ivan Kramar, čevljar, 2elimlje, pošta Ig-Studenec. 17182
14—I5!etni deček
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih kmetskih staršev, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v učenje v trgovino z meŠ. blagom. Prednost imajo sinovi železničarjev. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Priden 95*. 17095
Pisarniška moč
zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, s trgovsko prakso, se sprejme Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Samostojna moč 37*.
17337
1000 Din dam
tistemu, kdor preskrbi 30 let staremu oženjenemu poštarju službo v kakem hotelu ali banki za portirja hotelskega blagajnika, fak-turista, ali kaj sličnega v kaki pisarni. Zmožen slov. in nemščine. Kavcija 10 tisoč Din. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Lepa pisava*. 17218
Ključavničarski po močnik
mlad in pošten, išče službo pri mojstru, kjer bi imel event. tudi stanovanje in hrano. — Dopise na naslov: J. Zorko, Zavrč pri Ptuiu.
17i74
Samostojen trgovec
z dobrimi referencami, išče primerne službe, najraje kot samostojen poslovodja, kakega večjega podjetja, primerno kavcijo. Sprejm tudi mesto kot vodja kake podružnice, kot skladiščnik ali potnik. Ozira se samo na trajne službe. Cenjene ponudbe na upTavo »Jutra.* pod šifro »Sigurnost 810».
17275
Brivec
prvovrsten, izurjen v bubi-frizuri, išče mesta proti stalni plači na Bledu, Rogaški Slatini ali podobno. Ponudbe na naslov: Plaveč, Zagreb, Ilica 63. 17216
Boljše dekle
išče službo hotelske sobarice izven Slovenije. Govori slovensko, srbohrv. in italijansko. Najraje gre v južno Srbijo ali pa k morju Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod «281etna, brez staršev*. 17180
Boljše dekle
vajeno vsega gospodinjstva, čedne zunanjosti, išče službo samostojne gospodinje (izven Slovenije). Prednost imajo, dobrosrčni gospodje, stari ne nad 40 let. Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod «271etna, 2 leti varana* 17178
Uradnik
dobra in zanesljiva moč, solvent trgovske akademije, vešč vsakega pisarniškega in administrativnega dela, z znanjem več jezikov, išče službe za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mercur*. 17277
Knjigovodja
bilancist in korespondent z znanjem nemškega, srbohrv., slovenskega in italijanskega jezika, išče mesta za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Samostojnost 77*.
17278
Kontoristinja
vešča vseh pisarniških del, z večletno prakso, išče na-meščenja. Cenjene dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Marljiva 33*.
17228
Poslovodja
strokovnjak v vseh vrstah lesa, vešč vseh pisarniških del (knjigovodstva, korespondence) z večletno prat so, z dobrimi trgovskimi zvezami, išče mesta v lesni industriji ali večji lesni trgovini. Ponudbe na upravo .Jutra. pod značko .Lesni strokovnjak.. 17175
Samostojna gdč.
dobra gospodinja in kuha-rica, želi iti za gospodinjo k boljšemu gospodu, samcu ali vdovcu 1 z enim ali dvema otrokoma. Ponudbe na upravo .Jutra. pod značko «15. avgust.. 17248
Službo
na Gorenjskem dobi. kdor posodi podjetju 25.000. •— Ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro .Nujno 25.000».
17112
Več učencev
sprejme trgovina z želez-nino in poljedelskimi stroji Fr. Stupica, Ljubljana. Go-(posvetska cesta. 17097
Natakarico
odnosno gospodinjo sprejme mlad samski gostilničar na deželi. Prednost imajo mlade, zmožne kuhinje, prijazne. DoStene. s 1000 Din kavcije ter doma z dežele Kavcija se po spoznanm vrne Nastop takoj. Mesečna plača 300—400 Din. Ponudbe s priloženo sliko na upravo «Jutra» pod značko .Miren kot*. "217
Trajni zaslužek
nudi vsakomur. Samo pismene ponudbe z znamko za 1 Din na naslov: F. Pire, Ljubljana, Levčeva ulica 8.
17325
Trgovska moč
z dolgoletno prakso v vseh pann».ih, sprejme t r a j n o službo pri večjem podjetju kot knjigovodja, poslovodja ali potnik. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutrn eod .Trajno mesto 1000».
<7161
Zobotehniški
praktikant
se sprejme. Pogoj: 4 razr. mešč. ali srednje šole. — Naslov pove uprava »Jutra.
17318
Gospodarico
bocrato vdovo ali gospodično išče uradnik — šet v Srbiji Dopise na upravo .Jutra« pod »Svetozar.. 17314
Kolar. pomočnika
poštenega, dobro vpeljanega v kolarski stroki, z vsemi spričevali, najmanj s triletno pomočniško dobo. sprejme se takoj v sluffho pri Antona Petkovšku v Logatcu. 17215
Vajenec
poštenih staršev, za boljšo delikatesno in špecerijo v Ljubljani, kateri ima vso
Krojitelj
za moško in damsko garderobo, s prakso, išče službo za takoj aH pozneje. — Ponudbe na upravo »Jutr.i. pod .Vesten 36>. 17319
Urarski pomočnik
triletno prakso, išče službe Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko .Pridnost 20-17320
Postrežnica
iSče mesta za popoldanske ure v boljši hiši. Ponudbe na upr. »Jutra. pod šifro .Poštena 30.. 17304
Boljša služkinja
srednje starosti, z dobrim! in večletnimi spričevali, želi mesta k otrokom in v pomoč pri gospodinjstvu. Gre tudi k starejši ali bolehnl gospe. Kraj poljuben. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Vestna in marljiva 51*. 17051
Pisarniška moč
s prak«o, išče mesta kjer-Kiiiri i um* »o . . koli. Nastopi lahko takoj, oskrbo pri starših, se strrej- Cenjene ponudbe na upravo me Naslov v npr. .Jutra«. »Jutra. pod »Vestna 15».
17293 1 17284
Ako želiš
prenoviti obnošene čevlje, je najboljše, da kupiš
Ferbol
ker ga dobiš v vseh barvah pri tvrdki
Peter Kozina & Komp.
Aleksandrova cesta štev. 1 16995
Les
Proda se 1000 m» suhih bukovih polen. 400 m1 borovih stebel, 14—20 cm v primeru, 6—8 m dolgi — postavljeno vse na postajo Ptuj. Gozdarski urad Tur-•", pošta Ptuj. 16897
Fina kočija
lahka, polkrita, v prav dobrem stanju, se proda. Naslov pove uprava »Jutra.
17120
Dynamo
kompleten, nov, 12 k. s. 220 volt, istosmerni tok in več motorjev 220 in 440 voltov, različne jakosti, se proda. Dopise na upravo »Jutra. pod »Dvnamo*.
17111
Pozor, kolar ji!
Radi bolezni, opustitve obrti je naprodaj vse kolarsko orodje, okrogel ln rezan les, tračna žaga, 2 motorja, 1 vrtilni in 1 enakomerni tok, stružnik (draksel) z vsemi pritiklinami za izdelovanje koles. Pojasnila dajo Anton Krč, kolar v Kranju. 17106
Bivan
dobro ohranjen in enaki stoli, naprodaj za 350 Din v hotelu .Slon — Istotam se tudi proda
otroški voziček
za 350 D!n. 17070
Vata za kovtre
po 6Va, 10, 12, 14, 19, 28 td. v Rožni ulici štev. 19.
17289
Registr. blagajni
skoraj novi 99.99 in 699.99, io ugodni ceni prodam. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod .Blagajne*. 17186
Svila
Proda »e 3>4 m moderne, enobarvne svile. Naslov v upravi družnico »Jutra, v Mariboru. 17089
Pozor!
V lepem kraju Dolenjske, ob glavni cesti, se takoj proda visokopritlična
trgovska hiša
brez konkurence, z vsem inventarjem in zalogo. Cena nizka. V hiši so S sobe, kuhinja, skladl&če, klet in lokal, traven vrt in garaža Naslov pove uprava »Jutra.
17049
Prodam posestvo
z gostilno in vsemi gospodarskimi poslopji, oddaljeno četrt ure od Celja. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko .Dom 26».
17026
Hišo ali vilo kupim
na periferiji Ljubljane, v oddaljenosti do 2 km od centra, eno- ali večdružin-sko z vrtom, v ceni do 180.000 Din. — Ponudbe z označbo cene na upravo .Jutra, pod .Hiša v predmestju.. 17129
Večja trgovska hiša
▼ sredini mesta 6e takoj kupi proti gotovini. Ponudbe pod šifro «R. V. 500 na upr. »Jutra«, Maribor. 17014
Pohištvo odkupim
ali plačam pol b-u uaprej, kdor odda sobo in i.uhi*wj sredini mesta. Punu-ibe na upr. .Jutra* pod šiiro 2 osebi«. 17201
Razglas Prostovoljna razprodaja posestva Ločnikerjevih dedičev na Glincah
Gospodarska pisarna Tribuč na Glincah je prevzela izključno razprodajo posestva Ločnikerjevih dedičev na Glincah, ki se je razdelilo na 8 samostojnih posestev s stanovanjskimi hišami in na 7 nezazidanih parcel. — Vsak del se proda posamezno. Parcelacijski načrt in prodajne cene ter na-daljni pogoji so interesentom na razpolago vsak delavnik od 6.-7. ure zvečer samo v Gospodarski pisarni Tribuč na Glincah. 16804
Opremljena soba
posebnim vbodom iu uporabo kopalnice, se odda. — Naslov pove uprava .Jutra.
17235
Ugodna prilika!
50 oralov polja in 40 oralov hrastovega in bukovega fro-zda s stanovanjsko hišo, 12 km oddaljeno od Banja-luke (B o s n a), se vslert smrti posestnika zelo ugodno proda. Pojasnila daje Adam F e r t n e r, Apatin, Bačka. 16943
Enodružinska hiša
6koro nova, z elektriko, vodovodom in malim vrtom, v lepi legi na Gorenjskem, se radi selitve takoj proda za 80.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra.. 17152
Kupim hišo
v centru Ljubljane (do Din 500.000). Ponudbe na upr. .Jutra« pod šifro .Plačam takoj«. 17116
Posojilo za zidanje
in nakup Etavbišč pod zelo ugodnimi pogoji pri «Moj-mir», kreditni stavbni zadru-v Mariboru, Rotovški trg 4. — Hranilne vloge obrestuje po 8 % vezano. % nevezano. 17362
Hiša s pekarno
e proda na prometnem kraju v Mariboru. Pismene ponudbe na upravo .Jutra, v Mariboru pod «210.000».
17358
Fotogr. aparat
9/12, dobro ohranjen, boljše znamke, sam ali tudi s pritiklinami, se kupi. — 'onudbe na apravo .Jutra, pod «Fot. aparat 1926».
17057
Zlato, srebro
in srebrne krone plača po najvišjih cenah
\ Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica Stev. 1.
41
Motorno kolo
tipa 192,5—1926, 10—12 HP, s prikolico, v brezhibnem stanju, kupim takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko pod »St. 22».
Spalnica
z 1 ali 2 posteljama, brp* ali pa s kuhinjo, se od.la za julij in avgust. Našlo-* v upravi »Jutra*. 172G0
Soba
prazna ali opremljena, s« takoj odda solidnemu gospodu. — Trčck, Kodeljevo (ob Mladinskem domu).
17204
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, zračoo, lepo in<- čisto, če mogoče s kopalnico, išče solidna gospodična. — Ponudbe ra upravo »Jutra* pod značko Solidna uradnica*. 17241
V okolici Kranja
ali ob gorenjski progi iščem
stanovanje
ali vzamem manjšo hišo ▼ najem, oziroma kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mirna stranka 57».
17257
Stanovanje
s kuhinjo išče soliden, boljši državni nameščen«"«, bivši ključavničar — bre* otrok. Pertot Franc, materi jaln o skladišče, Zalog.
1725«
Stanovaaie
2 ali 3 sob in kuhinje d o hi dotični, ki plača eno l^o naprej. Pismene ponudbe pod »D. 800* na upravo »Jutra*. 17255
Mirna stranka
brez otrok, išče stanovanj« 4 6ob in pritiklin s 1. nov. v novi hiši. Event. zamenja svoje enako veliko stanovanje v centru mesta. — Ponudbe Ea upravo «Jutra» pod šifro »Cena postrar.?U stvar št. 276». 17J76
Letoviščarsko
stanovanje
v Kranjski gori. vzeto za celo sezono v najem, meseca avgusta ne potrebujem in ga za 3—4 tedne oddam. Sta 2 lepi sobi in kuhinja. Naslov pove uprava »Jutra* * 17189
Sob., z 2 posteljama
se odda zakoncema brez otrok, dvema gospodoma a'i gospodičnama. Helena Hribar. Ulica na grad št. 5/1.
17163
Stanovanje
lepo in solnčno, z 2 sobama ln kuhinjo, oddam za letovišče. — Tomaž Hafner, Vaše pri Medvodah. 17162
Soba za 2 gospoda
v centru ali bližini kolodvora, se išče — kjer je klavir na razpolago imajo prednost. Ponudbe na upr. «Jutra» pod »Čistost 65».
17365
Soba
s posebnim vhodom, se odda pri samostojni gospe. Naslov pove uprava »Jutra» 17351
Stanovanje
S sob s kuhinjo (celo prvo nad.-tropje) se odda za september. Naslov pove uprava »Jutra*. 17335
Opremljena soba
z 2 posteljama, se s 1. avgustom odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 17336
2 srednješolca
sprejmem na stanovanje za prihodnje šolsko leto. — ronudbe na upravo »Jutra* pod »Prvovrstna oskrba*.
17343
Soba
v sredini mesta, se odda z zajtrkom gospodu. Naslov v upravi »Jutra*. 17340
Letovišče
V Kranjski gori oddam ugodno v krasni legi ležeče
stanovaaie
z 2 sobama (4 postelje) in
malo kuhinjo v najem za avgust. Pismena vprašanja na upr. »Jutra* pod šifro »Avgust 7*. 17341
Prazno sobo
solnčno, parketirano, s posebnim vhodom, oddam e
1. julijem boljšemu gospodu ali zakonskemu pani brez otrok. Vpraša pp na Tržaški cesti štev. 26/11.
17261
Lepa, prazna soba
s separiranim vhodom, v I. nadstropju, v bližini univerze, se odda Naslov pov« uprava »Jutra*. 17283
Priprosta soba
išče proti plačilu naprej Ponudba na upravo »Jutrs> pod »Mirna 60». 17-'"W
Mirno sobo
s popolnoma prostim vhodom. v sredini me6ta, gosf»od s 1. julijem. — P" nui
Letoviščarji
V C e 1 j u se odda lep opremljeno stanovanje vili, obstoječe iz 2 sob i kuhinje, za julij in avtrj1-! Naslov pove uprava »Jutr.: 171"
Učiteljica
išče s 1. oktobrom <"edn sobico v bližini poši* glavnega kolodvora Govc ri perfektno francosko. Takojšnje ponudbe na upi »Jutra* pod »I čiteljica*.
171$
Sobico s kuhlnio
opremljeno, oddam bolj? mirni stranki 1—2 os«-b. Naslov pove uprava pod značko o kavcijo 2».
17296
Družabnik
i večjim kapitalom, se iiče za povečanje trgovine. — Dopise na upravo cjutra* pod značko cLjublJana 90».
17290
17313
Kot sostanovalec
sprejme gospod na »tavanje in hrano. Naslov v jjTi . 17299
Dijakinja
sprejme po zmerni ceni
išpo zračno sobo z elek-razsvetljavo. Dobra -li in strogo nadzorstvo • juv pove uprava «Jutra» " 17363
2 opremljeni sobi
možnosti v sredini meji. s 1. julijem eamo-neoženjen gospod. ::ene ponudbe pod šifro p 02» na upr. cjutra*.
17262
Prazno sobo
__ Ln svetlo, iiče solidna -j'.-za takoi ali pozne-piača do 300 Din. — itdbe na upravo «JutTa» ! .Stalen podnajem».
rreso
20.000 Din posojila
iSče trgovec za takoj proti visokim obrestim in sigurni garanciji — event. dobra služba Ponudbe na upravo cjutra* pod »Takoj 30».
17268
Išče se družabnik
za le dobro vpeljano trgovino s kapitalom 30.000 Din
v svrho povečanja trgovine Cenjene ponudbe na upravo cjutra* pod značko «Kom-panjon 79». 17279
r
Za spremstvo
pri večernih izprehodih so iiče inteligentnega gospoda Dopise na upravo cjutra* pod značko cLepi večeri».
17347
Mlada vdova
ki ima vso opravo, trgovino in nekaj premoženja,
išče starejSega čri. uradnika. Dopise pod »Izurjena gospodinja* na podružnico v Mariboru. 17355
Mlekarna
[jSSičama s prodajo jest-■3 v Ljubljani, se da ta-La račun kavcije zmo2-. o.-ebi, ali pa proda z Cestarjem vred. Pismene rjinflbe na upravo cjutra* j šifro c Mlekarna 10».
17119
Katera gospodična
bi hotela osrečiti osamljenega gospoda srednjih let? Ponudbe na upravo cjutra» pod Šifro cMirno življenje*.
17342
Lokal.
Znova znižana
najemnina za lep po. lovni lokal v pritličja Po-ii.kega zavoda v Ljnb-i. Gledališka ulica. -,_il obstoji iz 2 poslov-ih prostorov, ki »e od-ista tudi posamezno K umu spada stranska soba.
98
Dobra trgovina
mesenim blagom, v večni industrijalcem kraju, radi rodbinskih razmer ugodnimi pogoji takoj Mi. Ponudbe pod značko Trgovina* na podružnico Jatra» v Maribora. 17363
Lokal v Sp. Šiški
« lakoj odda. Poizve se z --ilni na Celovški cesti 72. 17291
Gostilno
i Gorenjskem dam na ra-sn kiki Šivilji, stari do 5 let. Naslov pove uprava Jutra*. 17294
Stranski lokal
le? prometne trgovine, le išče za izvrševanje brez-torknrenčne obrti. Takoj upoložljivi z izloibenim itoom imajo prednost. — 'onu.ibe na upravo cjutra* ni »Sredina Ljubljane«.
17130
(a Savi pri Jesenicah
se išče
okal s stanovanjem
Ii samo lokal. Ponndbe na (mo cjutra» pod značko Dobro plača 48». 17148
Trgovski lokal
bveatarjem, na prometni kraju, vzamem v na-Ponudbe e pogoji pod "»di nevpeljaa» na upr. ara*. 17103
Trgovina
> prometnem kraju, »e 'ii družinskih razmer ta-»j proda. Naslov pri polički cjutra« v Celju.
17254
šivalne fci pis. stroje
lesa itd. se vestno in io popravlja v Slomško-' ulici zraven kolodvora, "savii Ljubljanskega dvo-> - 31. M arulič, ml.
17269
Majhna trgovina
i deželi, se odda v najem fsslov pove uprava cjutra» 17282
Iščem posojiL
5.100 — 30.000 Din proti bjižbi na prvo mesto in ^n obrestim, ozir. dam i več let v najem celo w*tvo z gostilno in tr-oritio z mešanim blagom, 'telo, pove uprava cjutra» 17115
Družabnik
23.000 se išče k £e vpe-itnemu, jako rentab. pod-«:». Mesečni zaslužek 10 . Nujne ponudbe na . .«Jutra» pod značko %;a>. 17113
»0.000 Din posojila
«ea in plačam 14—16% V.rj, Varnost zajamčena. Wdbe na upravo cjutra* d «Za osem mesecev*.
17143
25.000 Din posojila
ičem proti garanciji in ~ obrestim, za dobo 1 za dobro idočo trgo-»o. Ponudbe pod cS. T.» upravo cjutra». 17327
Družabnica
kapitalom 25.000 Din se ^ime k dobro idoči trgovini. Dopise pod cA. P.» upravo »Jutra*. 17328
Štampiljke
in vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glavn. kolodvora 158
Pozor!
Strokovno in najceneje z jamstvom popravlja vsakovrstne ure D. Marinko, izprašan urar, Florijanska ul. št. »1. 17235
»Izredni slučaj*
Dvignite pismo. 17312
Inteligenten gospod
let star, želi odkritosrčno dopisovati z gospodično, veselo ali otožno. — Besne ali pa šaljive dopise, vendar s polnim naslovom na upr. cjutra* pod šifro cKdor iSče, ta najde*.
17078
Boljša gospodična
samostojna, želj dopisovati z inteligentnim gospodom, v svrho zabave. Dopise na upravo cjutra* pod značko cPočitnice*. 17234
Mlada šivilja
neomadeževane preteklosti, Seli znanja s poštenim mladeničem, drž. uslužbencem. Ponudbe na upTavo cjutra* pod značko cPoStenje 380».
17253
Orehi
iz Bačke ozdraveli, zato srčno pozdravljajo. 17247
Amerikanec
posestnik, želi znanja z gospodično. — Prednost imajo one, ki posedujejo gostilniško ali kako drugo obrt, ali trgovino. — Dopise na upravo cjutra» pod značko .Sreča 35». 17287
Mladenič
mizarski delovodja, star £4 let. Seli resno dopisovati i gospodično od 18—21 let. Dopise t sliko na upravo cjutra* pod cPpIetje*.
* 17281
Zenitev
je najvažnejši koral: v živ. Ijenju. Zato ga ne storite nikoli brei nasveta, temveč plSite zaupno na Posredovalnico za ženitve »Sreča*, glavno zastopstvo v Ljubljani, poltnl predal 63. — Prospekti brezplačno. 17323
Posestnik
J 1,000.000 Din premoženja, bi poročil prikupljivo gospodično ali vdovo, ki pa mora imeti tudi nekaj dote Dopise s sliko na Posredovalnico za ženitve cSreča» Ljubljani, poitni preda! št. 68. 17322
Brivnico
v Ljubljani, Metelkova ul. 1
prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Vft. koslav Druškovič, trgovina, Zelena jama.
Pekarna v Sloveniji
dobro idoča, se proti odstopim da za več let v najem z inventarjem vred. Naslov pove uprava cjutra» 17102
fjt/) peCate (| etikete, graverstvo 1
[siTARa SVETEK/j
i,® LJUBLJANA
Vuikanizira
vse vrste gumija parna vulkanizacija P Škafar v Ljubljani. Rimska o. 11.
270
Pekarijo
dam zastonj z inventarjem vred za 3 leta v najem — kdor mi posodi 40.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra» pod c Zastonj 23». 17295
Harmonij
(5 oktav) izvrsten, se, ker se ga več ne potrebuje, proda za 3250 Din. Naslov v upravi cjutra*. 17266
Planino
kateri je v popolnoma dobrem stanju, dobro uglašen, z lepim in čistim glasom, se takoj kupi. — Ponudbe na upravo cjutra* pod šifro cPianino št. 18».
16984
Ona gospodična
ki ee čuti nesrečno ln iiče službo izven Slovenije, ln bi se hotela pridružiti boljfc 271etni gospodični, na] polije svoj cenj. naslov na upravo cjutra» pod značko »Nesrečna ura rojstva 1898» 17179
Avto vožnje
z osebnim in tovornim avtomobilom prevzema Franc Kristan, mehanična delavnica, Dunajska cesta it. 47.
17338
Jajca za valjenje
od pristnih importiranih velikih rumenih angleških cOr-pingthon> kokoši, ee dobijo po 10 Din komad pri Mariji Janež, Poljanska o. 17. Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu in stane vsaka kokoš 600 Din. 17311
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
90 miz
ki so že na velesejmu, se
50 so d i za čas velesejma. — testni trg 25. 17298
Mlada učiteljica
želi preživeti počitnice izven Ljubljane kot domača vzgojiteljica. Najraje gre k morju. Vešča je slovenskega, nemškega, precej tudi srbohrv. jezika in igranja na klavir. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro cLjubiteljica mladine*.
17297
Pianino
kateri je v popolnoma dobrem stanju, dobro uglašen, z lepim in čistim glasom, se takoj kupi. Ponudbe na upravo cjutra* pod značko cPianino št. IS*. 17329
Vijoiina
zelo dobra, s čistim in lepim glasom, v Skatlji, dobro ohranjena, se proda za 500 Din Ogleda se lahko od 12,—2. ure. Naslov pove uprava cjutra*. 17333
Koncertne citre
izvrstne^ dobro ohranjene, z vsemi potrebščinami, v etuiju, se zelo ugodno prodajo. Pogleda se lahko od 12.—2. popoldne. Naslov v upravi cjutra*. 17334
Kratek klavir
(Stutzflilgel) dobro ohranjen kupim. Ponudbe na upravo cjutra* pod cGlasovir 265» 17265
Rejenček
se odda v dobro oskrbo boljši družini. Ponudbe pod cEejenčfek* na upr. »Jutra*
17203
3 čevljarski stroji
in kopirna preša, se proda. Istotam ee sprejme tudi
čevljarski vajenec
Viktor Kranjc, LJubljana. Borštnikov trg 1. 17271
ČISTO LICS
Mladenižko svežost, izredno polepšanje polti že po prvem dnevu uporabe dobite z medicinsko biološkim sredstvom . -_
«Venus». Pre- V^V^A idejo vee ne- v * Čistoče, mozolji sojedci, pege, lise in gube, a koža postane baržunasto rožnata m za dolgo vrsto let pomlajena. Garnitura 92 Din. — Azijatski sok daje izvanredno lep porast obrvim in trepalnicam. Din 50. — Wibra istotako pospešuje porast trepalnic in obrvi in jih istočasno potemni v barvi. 65 Din. — Dijamant daje motnim očem lep in bleščeč izraz. 50 D — Angleška zlata krema pomlajuje, osvežuje in je nenadomestljiva za nego lica. Vsaki dami neobhodno potrebna doza 75 Din. — Schrflder - Schenke, Pariz-Ziirich, skladišče za SHS. Milan S. Hojka, Zagreb, M.-ižuramčev trg Stev. 3. z-ahtevajte brezplačne c©-novnike in navodila! 411
Ugodna prilika
za vdove
ki imajo trgovino ali gostilniško obrt. Vdovec brez otrok, gostilničar in trgovec, izveTban v lesni stroki, idrav, 50 let star, marljiv, želi olajšati kaki vdovi življenje! Cenjene dopise na upravo «Jutra» pod značko •Dobra mo8 1000». 17258
Ženitev
Zaradi takojSnje otvoritve trgovine z lokali v Industr. kraju, iSče samostojen, 34 let star, inteligenten obrtnik s 75.000 Din premoženja, samostojno gospodično ali vdovo, trgovsko naobra-ženo, staro od 25—35 let, s kapitalom 25—50.000 Din. 2enitev ni izključena. Dopise na npravo «Jutra» pod lifro «Sporazum». 17280
Krasne dekoraciiske
potent-divone
V plišu 4709 « vam nudi izredno poceni
Rudo!! Sever,
Ljubljana Cojposvetska e. 6. Vabim na ogled!
Lovskj pes
na hrbtu črn, spodaj belo-grahast, zelo kratek rep, sliši na ime Turino, se je zatekel. Najditelj naj ga odda na naslov: Stanko Gale, Ljubljana, Glinška ulica 5. 17131
Manjši jahalni konj
(Bosanec), navajen hribov, se kupi. Ponudbe z natančnimi navedbami na naslov: J. Zidar ml., Dunajska 31.
17087
Mladi Dohermani
čistokrvni, z rodovnikom, kupirani, krasno razviti, 8 tednov stari, se prodajo. — 2ivinozdravnik Arko, Kersnikova 5/1. 17352
Mlade srnce
3—4 kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Srne«.
17292
Tračnic
železniških in poljskih, kupi vsako množino Fr. Stu-pica. trgovina z železnino, Ljubljana. Gosposvetska c St. 1. Zelo ugodno prodam
2 tovor, avtomobila
in več telefonskih aparatov 16960
Kovtri
se sprejemajo v delo v Rožni ulici 19. 172S8
Pozor! Pozor!
Gostom kopališča Lipik
Priporočam vsem gostom, ki pridejo v Lipik, svojo restavracijo hotel »Kolodvor*, ki stoji prvi na desni od kolodvora. Sobe so radi čistoče dobro poznane Dobra pijača, osobito vina, in dobra domača hrana. — Za obilen obisk se priporoča Franc Svetlin, restavra-ter. 1689»
Samostojna dama
z lastnim stanovanjem v Ljubljani, želi skupnega gospodinjstva z boljšim gospodom. — Resne ponudbe na upr. cjutra* pod Šifro cDobro gospodinjstvo*.
17188
i. StieouSin
26 Sisak
priporoča boljše tam burfee *tra ne. partitn re. Sol p lr Očtalf* po-trfthččin* vsa ffla* bila
29 Slogi
išče dobro uveden tr govec. Reference prve vrste. Več: Beograd, poštanski preti-tiac 4. 4S17 a
..MAYA"
Parfiim-Msya, Eau dt Cologne, Maya pite dentifrice, Maya poudre. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke, tvornica za parfum in kosmetiko, MARIBOR Slovenska ulica št. 12.
Najnovejša iznaidba
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
Anton Bog
Ljubljana
Selenburgova ulica 6/1
Glince — Vič 46. 69-4
POZOR 30 ženini in neveste
Žimnice
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan.
tapetnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mesmega doma)
Izjemno nizke cene i
Izjemno nizke cene t
V