Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (8/20 °C), soboto (9/21 °C) in nedeljo (8/21 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 14. aprila 2016 številka 15 | leto 63	www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50	cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Teš bo še proizvajal električno in toplotno energijo
Velenje, 7. aprila - 50 predstavnikov podjetij iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter nekateri gostje so na razvojni konferenci Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice razpravljali o tem, kdo so paradni konji regijskega gospodarstva Saša in ali bodo ti lah-
ko nadomestili izgube v energetiki. Eno od pomembnih sporočil konference je, da Teš ostaja pomembna energetska družba vsaj do leta 2054. Več na strani 5.
■ tp
Velenje, 11. aprila - Skoraj 800 osnovnošolcev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je tudi letos teklo na medobčinskem spomladanskem krosu v organizaciji Športne zveze Velenje in v izvedbi Atletskega kluba Velenje. V mlajši ekipni razvrstitvi so bili najhitrejši učenke in učenci OŠ Livada, drugi v cilju so bili z OŠ Gustava Šiliha in tretji z OŠ Antona Aškerca. V ekipni razvrstitvi starejših učenk in učencev so najbolje tekli učenke in učenci OŠ KDK Šoštanj, drugo mesto so osvojili otroci OŠ Šalek, na tretje pa so se uvrstili otroci OŠ Antona Aškerca. Nekaj mladih tekačic in tekačev se bo udeležilo tudi šolskega ekipnega krosa Slovenije, ki bo 21. aprila potekal v Mariboru.	a tf
V TEŠ 118 presežnih delavcev
Socialni partnerji ne dobivajo odgovorov na zastavljena vprašanja
&
Ugibanj o odpuščanju v Termoelektrarni Šoštanj je očitno konec. V petek so namreč socialni partnerji prejeli seznam, na katerem je 118 presežnih delavcev. Uradne informacije od vodstva Termoelektrarne do zaključka redakcije nismo dobili, predsednik sindikata Danilo Tajnik pa je povedal, da naj bi pogovore na to temo imeli včeraj. Tajnik je
bil ogorčen tudi, da daje vodstvo družbe v najem njihovo menzo, ob tem pa jim niso posredovali nobenih podatkov, kako je ta poslovala. Povedal je tudi, da odgovorov na druga zastavljena vprašanja socialni partnerji ne dobivajo, da ni socialnega dialoga (ta je zgolj enosmeren), saj vodstvo pripomb socialnih partnerjev ne upošteva.	a mz
Odločitev
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za šolstvo in šport je na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega kroga vpisa za šolsko leto 2016/2017. Več kot 17.400 učencem, ki zaključujejo šolanje na osnovni šoli, je na voljo 22.960 prostih mest, fakultete in univerze pa so za razpisanih 18.542 prostih mest v prvem roku prejele 15.191 prijav. Čeprav je kandidatov za te programe manj, kot je razpisanih prostih mest, odločitev, kje nadaljevati šolanje, za mladostnika gotovo ni lahka. Gre vendarle za izbiro, ki največkratpome-ni začetek poklicne poti posameznika, gre za nekaj, kar naj bi opravljali v življenju, morda je odločitev za celo življenje. Zato odločitev ni samo težka, je tudi odgovorna. Prav nič ne zavidam mladim v teh časih, ko iščejo odgovore na številna vprašanja, s katerimi se srečujejo devetošolci ali bodoči študenti: naj prevlada srčna želja ali razum? Naj se odločijo na osnovi priporočil staršev, prijateljev sorodnikov? Naj izberejo program za poklic, ki jih veseli, a so zanj že danes vrste na zavodu za zaposlovanje? Naj izberejo poklic, ki jih ne veseli, jim nikoli ne bo v veselje, pač pa neizmerna muka, ker pa manjka kadrov, jim je po uspešno končanem šolanju zaposlitev zagotovljena. Po nekaj letih bodo verjetno nezadovoljni, na nekem delovnem mestu pa bodo imeli osebo, ki bo imela izobrazbo, a prav nobene motivacije, veselja in želje za opravljanje dela. Zato ne preseneča, da je precej mladih, ki se vpišejo v programe, brez jasnega namena oziroma cilja. Breme, ki ga morajo sprejeti mladostniki pri izbiri poklica, je veliko, česar bi se morala zavedati tudi država in tudi sama prevzeti pri del odgovornosti na svoja pleča. Namesto da bi že pred časom temeljito prevetrila izobraževalni sistem, ga boljpri-bližala potrebam gospodarstva, povečuje programe, predvsem študijske, brez jasne strategije. Po nekaterih podatkih je število teh povečala za 947. Nekateri med njimi so gotovo potrebni, za večino pa poznavalci pravijo, da so bolj »za dušo«, kajti večini odgovori, kako jih bo umestila na trg dela, kako bo bodočim diplomantom omogočila zaposlitev, niso znani. Nihče nepri-čakuje, da bo vsak dobil službo na svojem področju, večina pa upa, da bo vendar imela priložnost delati vsaj na približno svojem področju. Tako pa danes ni nič čudnega, da recimo frizerji niso več le frizerji, ampak to delo opravljajo tudi strojni tehniki, menedžerji... Podobno je tudi drugih poklicih.
Ob vse dražjem izobraževanju, nenehnem tarnanju, da nam na določenih področjih primanjkuje kadrov, bi od tako majhne države pričakovali veliko bolj premišljen izobraževalni sistem, ne pa brezbrižno popuščanje raznim lobijem, kar na koncu pripelje do tega, da vse več mladih izobraženih odhaja v tujino, saj so tam priložnosti za njihovo uveljavitev večje, za našo državo pa je to predvsem človeška, ne zgolj strokovna in finančna izguba. a
8 S
6. medgeneracijski festival
"Sanje pripadajo vsem generacijam" Velenje, 14.-16. april 2016
I P @ K Festival Vele
Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

14. aprila 2016
(T.
LOKALNE novice
« M	• - I * *	V V •
Tudi v italijanščini
Velenje, 11. april 2016 - Pred pričetkom poletne sezone je turistična spletna stran Mestne občine Velenje www.velenje-touri-sm.si posodobljena in odslej na voljo tudi v italijanskem jeziku.
V	preteklem letu si je spletno stran www.velenje-tourism.si ogledalo več kot 40 tisoč uporabnikov, povprečno pa so za ogled porabili 2,14 minute. Nadgrajevanje spletne strani bodo nadaljevali tudi v prihodnje, trenutno pa je na ogled v slovenskem, angleškem, nemškem, hrvaškem in italijanskem jeziku.
a
Gosli v Solčavi
Solčava - Na nedavni seji sveta so svetniki Občine Solčava podprli vključitev lokalne skupnosti v projekt Gosli, projekt čezmej-nega sodelovanja Interreg Slovenija - Hrvaška. Gre za projekt, v katerem sta v ospredju glasba in oblačilna dediščina. Svetniki so v njem prepoznali možnost pridobitve denarja za nakup instrumentov za ustanovitev in delovanje tamburaške skupine. Tamburaški orkester je v tamkajšnjem okolju namreč deloval že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prav tako bi lahko iz te postavke nekaj opreme kupilo tudi društvo Bicka za polstenje.
Vrednost celotnega projekta, ki traja 2 leti in pol, je 800 tisoč evrov. Združuje 6 partnerjev, delež Občine Solčava pa znaša dobrih 100 tisoč evrov. Od tega na Občini pričakujejo, da bodo sami zagotovili 16 tisoč evrov, ostalo naj bi pridobili na razpisu.
Začetek aktivnosti v projektu Gosli je predviden oktobra letos, zaključek pa septembra 2018.
■ tp
Rogla uspešno zaključila zimsko sezono
Rogla, 7. aprila - Iztekla se je še ena uspešna smučarska sezona na Rogli. Našteli so 132 smučarskih dni in 186.968 smučarjev, kar je 4 odstotke več kot lani. Nočitev so imeli (skupaj s Termami Zreče) 166.662, kar je sedemodstotno povečanje v primerjavi s prejšnjo sezono.
V	pomladnih in poletnih mesecih vabijo na Zreško Pohorje številna nepozabna doživetja, kot so neponovljiva kombinacija čudovite narave, prijetne srednjegorske klime, številnih možnosti za šport, rekreacijo, zdravje in dobro počutje in pristnih kulinaričnih dobrot v družbi gostoljubnih in nasmejanih domačinov.
a
Kanalizacija v Gavcah in Rečici ob Paki
Šmartno ob Paki - Počasi vendar z zanesljivimi koraki v občini Šmartno ob Paki izvajajo program obveznega opremljanja zemljišč s sistemom fekalne kanalizacije. Pred nedavnim so pristojni organi izdali gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacijskih vodov med desnim bregom reke Pake in levim bregom Savinje na območju Rečice ob Paki, v polnem zamahu so aktivnosti za pridobitev dovoljenja za postavitev vakumske postaje na tem območju.
V	občini letos načrtujejo začetek izgradnje kanalizacije v spodnjem delu Gavc. Nepovratnega namenskega denarja za izgradnjo kanalizacij letos ni na voljo, zato jo bo v večji meri financirala lokalna skupnost iz proračuna, del sredstev pa bo prispevala država iz financiranja investicij na osnovi določil Zakona o financiranju občin. Prejšnji teden je objavila javni razpis za izbiro izvajalca.
Gradnja naj bi predvidoma stekla konec jeseni ter v začetku naslednjega leta, projekt pa je dvoleten.
a tp
Razpisi
Šmartno ob Paki - Konec prejšnjega meseca so se iztekli roki za oddajo vlog za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav in spodbujanje razvoja malega gospodarstva. V roku je prispelo pet vlog, ki jih bo sedaj pregledala komisija. Posamezni upravičenec lahko prejme največ 1000 evrov. Ker je v občinskem proračunu za ta namen predvidenega več denarja, bo najbrž občinska uprava objavila letos še en razpis.
Povsem drugače pa je pri razpisu za sofinanciranje malega gospodarstva, na katerega je prispelo enajst vlog in je za ta namen v občinskem proračunu predvidenih 4.000 evrov. Tudi te vloge bo sedaj pregledal pristojni odbor in pripravil predlog razdelitve sredstev.
. tp
V TEŠ vodstvo zaposlenim onemogočilo stavkati
Direktor TEŠ mag. Arman Koritnik se je zaklenil v komandni stolp in preprečil zmanjševanje proizvodnje - Stavko nadaljujejo danes, ko naj bi proizvodnjo zmanjševali med 8. in 10. uro v TEŠ, dravskih in soških elektrarnah
Mira Zakošek
Šoštanj, 12. aprila - Stavka sindikata dejavnosti energetike se je nadaljevala tretji dan. Sindikat je na vlado posredoval dve stavkovni zahtevi in sicer, da oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva ter da se do sprejetja zahtevanega dokumenta v elektrogospodarstvu ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij.
V Šoštanju jim stavke ni uspelo stopnjevati z zmanjšanjem proizvodnje, saj je po besedah predsednika Branka Sevčnikarja vodstvo zaposlenim onemogočilo stavkati. Med drugim se je direktor mag. Arman Koritnik, po njegovih besedah že zjutraj z nekaj sodelavci zaklenil v komandni stolp in preprečil vstop vsem, ki so želeli izvajati načrtovano zmanjšanje proizvodnje. Stavkajoče naj bi tudi ustrahoval. V TEŠ pa je bilo tudi večje števi-
lo varnostnikov kot običajno, s čimer naj bi vodstvo prav tako povečalo pritisk na stavkajoče. Neuradno naj bi bilo delavcem po besedah predsednika sindikata v TEŠ Danila Tajnika rečeno, da se bodo znašli na seznamu preseženih delavcev tisti, ki bi iz-
razumemo, da pri tem nimamo posluha. Vsak dober gospodar bi moral to podpreti,« je še dodal Tajnik, ki je zagotovil, da bodo stavko kljub vsem preprekam, korektno izpeljali do konca.
V Holdingu Slovenske elektrarne so v sporo-
>
vajali ukrepe znižanja proizvodnje. »Zaradi tega so delavci, zaposleni na proizvodni enoti šestega bloka, podlegli psihičnim pritiskom in niso izvedli stavke,« je dejal Danilo Tajnik, ki je bil tudi ogorčen nad izjavami, da je treba pred njimi zaščititi naprave, da ne bi povzročali škode. »Mi ne želimo povzročati nobene škode, imamo pa ustavno pravico do stavke, s katero želimo zagotoviti boljšo slovensko energetiko. Logično je, da podpiramo lastno proizvodnjo in ne
V drugem stebru, nad katerim bdi Gen energija (med drugim Nuklearna elektrarna Krško in Termoelektrarna Brestanica), v stavki ne sodelujejo.
čilu za javnost zapisali, da se je poslovodstvo Teša glede na dogajanja preteklih dni, odločilo posebej zavarovati vitalne dele družbe in tako v duhu dobrega gospodarja preprečiti povzročitev potencialne materialne in poslovne škode družbi. Poudarili so, da so proizvodni objekti kritična infrastruktura. Dodali so tudi, da zakon o stavkah določa, da stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v stavki, preprečevati, da bi delali.
V HSE so tudi poudarili, da se zavzemajo za konstruktiven dialog. Stavkovni odbor so poznali k začetku pogovorov in pogajanj ter oblikovanju konstruktivnega dialoga, ki bi pripomogel k obojestransko zadovoljivim rešitvam, kar naj bi prispevalo k prekinitvi stavke. Iz Energetske zbornice Slovenije so včeraj sporočili, da se je upravni odbor zbornice opredelil, da stavke ne podpira in pozivajo sindikat, da jo prekliče.
Četrti dan stavke je napovedan za danes. V času med 8. in 10. uro je predvideno omejevanje proizvodnje v proizvodnih družbah, v drugih pa v tem času prekinitev dela. 18. aprila pa nameravajo stavko še zaostriti, in sicer bodo proizvodnjo v Termoelektrarni Šoštanj ter dravskih in soških elektrarnah zmanjševali v času med 8. in 12. uro, v ostalih družbah pa v tem času prekinili delo, zadnji dan stavke (21. aprila) pa se bodo omenjene aktivnosti podaljšale, in sicer bodo trajale od 8. do 14. ure. a
Savinjsko-šaleška naveza
Med oziranjem nazaj in pogledom naprej
Mramor res škodljivec? - Nadomestni dom oživel -Priznanja zdravnikom - Nova pošta v Celju - Britanci v Rogaški
Nič še ni dokončno odločeno: bo Karel, »zavetnik« upokojencev, le premagal »denarnega« Dušana, da bo vsaj malo odvezal mošnjiček in namenil nekaj fičnikov upokojencev. Medtem ko so nekaterim zaposlenim že dovoljeni višji regresi in še kaj, nekdanji zaposleni še ne vedo, ali si bodo za »dopust« lahko kupili eno žemljico več. Ni pa kritična le starejša generacija, Mramorja kot škodljivca vidijo tudi mladi. Saj napoveduje uvedbo šolnin za študente, ki bi študij preveč »vlekli«. Tudi v zvezi s tem končna beseda še ni padla. Kot tudi seveda še ne pri dveh stavkah. »Stari«, policijski, ki ji ni videti konca, in novi, stavki energetikov, ki še tudi ni obrodila želenih sadov in naj bi jo stavkajoči, zato še zaostrili. Koga in kako bo streslo, še nihče ne ve.
Še nekaj, kar je povezano z elektriko. Gnezdo za štorklje, ki so ga na Ljubečniprestavili z nevarnega električnega droga na drugega, se je »prijelo«. Ko smo poročali o tej prestavitvi, smo glede na primer iz bližnjega Vojnika malo podvomili, ali bo res tako, pa je bil dvom odveč. Morda je k temu pripomogla tudi zagnanost tamkajšnjih krajanov in nekaterih organizacij ter njihova ljubezen in skrb za te ptice. Par je novo domovanje že zasedel. Vendar nekateri menijo, da si je samec izbral novo družico, saj je
prejšnja nekoliko šepala zaradi poškodbe v nevarnem gnezdu, drugi menijo, da je morda le ista, a se je v toplih krajih pozdravila. Zdaj vsi na Ljubečni pričakujejo mladiče. Novo domovanje pa so dobili tudi Romi, ki so prebivali v dotrajani hiši ob Mariborski cesti v Celju. Mestna občina sije dolgo prizadevala, da bi rešila to težavo, saj ustreznih hiš ni lahko najti, tudi zato, ker Romi povsod niso bili dobrodošli; rešitev pa je bila nujna, saj je bila hiša na Mariborski že nevarna za stanovalce. Zdaj je to zadovoljivo rešeno. V industrijski coni Gaji v Celju pa je v petek dobila pomemben »dom« Pošta Slovenije. Odprli so nov regijski center oziroma tako imenovano pretovorno pošto. S tem centrom bodo razbremenili poštna logistična centra v Ljubljani in Mariboru. Število paketnih pošiljk tako močno narašča, da dosedanja pošta v Celju ni bila več zadostna in primerna. Ta otvoritev sicer ni sodila med številne prireditve, ki jih ta mesec v Celju pripravljajo ob občinskem prazniku. So pa isti dan na Krekovem trgu odprli še eno v vrsti zunanjih razstav na panojih, zelo zanimivo razstavo Celje - mesto v arhivu. Osrednja občinska slovesnost ob prazniku občine je bila v ponedeljek, različne se bodo vrstile še vse do 22. aprila. Letos so najvišje priznanje -
naziv častni meščan - podelili upokojenemu zdravniku Rudiju Čajavcu, kije znan tudi po dolgoletni skrbi za rokometaše celjskega kluba. Posebno priznanje sta te dni na našem območju prejela še dva zdravnika: Marjan Berginc, zdravnik družinske medicine v Slovenskih Konjicah, ter Sašo Puncer, specialist ortoped v Termah Zreče. Prvemu so bralci in poslušalci slovenskih medijev podelili naziv Moj družinski zdravnik 2016, drugemu naziv Moj specialist.
Rešitev za turizem pa so pred dnevi iskali v Rogaški Slatini. Po tem, ko je pred kratkim ta kraj obiskal ameriški veleposlanik v Sloveniji, so zdaj tu pripravili še »angleški zajtrk«. Britansko-slovenska gospodarska zbornica je v sodelovanju z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani tu pripravila poslovni zajtrk z naslovom Turizem kot priložnost. Po tem, ko se je obisk ruskih gostov močno zmanjšal, se v tem zdraviliškem kraju ozirajo še na druge trge, čeprav bi si radi znova pridobili nazaj »vzhodne« goste z debelimi denarnicami. Verjetno pa so možnosti, da Rogaško Slatino bolj spoznajo tudi Britanci. Mnogi od teh namreč pri nas kot turistično destinacijo poznajo le Bled. Verjetno pa bi se jim morali prilagoditi tudi ponudniki.
V	tem kraju so tudi slavili. Deset let že namreč deluje Pegazov dom, dom za starejše.
V	tem času se je še kako pokazala za dobro lokacija, ki stoji v samem središču kraja. Blizu je zdravstveni dom, fitnes na prostem, Zdraviliški park, knjižnica, trgovine.
Pa še to: Celjani še vedno čakajo na ureditev odlagališča sicer nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku. Če bo Bruselj zadovoljen s predlogom sanacije, kot jim ga je poslalo okolj-sko ministrstvo, naj bi jo končali do konca leta. Sicer ...
a k
107,81
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 3
14. aprila 2016	—OšM	AKTUALNO	3
Letos smučarsko skakalni center, varovana stanovanja ...
Za Mestno občino Velenje se je izteklo naložbeno zelo bogato obdobje, kar nekaj investicij pa načrtujejo tudi letos
Mira Zakošek
Mestna občina Velenje sodi med tiste, ki so v zadnjem obdobju najbolj uspešno črpale evropska in državna sredstva. Nova finančna perspektiva pa je še zelo negotova, a po besedah župana Bojana Kontiča tudi letošnje leto kljub temu ne bo brez naložb. Zadnja leta so bila investicijsko zelo bogata, še posebej je izstopalo predlansko leto, pa tudi lansko je bilo na tem področju uspešno?
»Vsekakor. Predvsem pa smo lani zaključevali kar nekaj »evropskih« projektov. Vedno znova rad poudarim, da smo bili zelo uspešni v črpanju nepovratnih sredstev, tako evropskih kot državnih. Pri tem smo ime-
>V Galeriji Velenje naj bi skupaj z Gorenjem udejanjili projekt kreativnih industrij.
li tudi kar nekaj sreče, kar zagotovo velja za Podjetniški center Standard, Galerijo Velenje in Vilo Rožle. Na razpise smo bili dobro pripravljeni, pri tem velja pohvala naši projektni skupini in ostalim sodelavcem, smo pa tudi reagirali pravočasno. Pri Podjetniškem centru je bilo ravno to odločilno, pa seveda tudi žreb, s katerim so na koncu izbrali naložbe, ki so jih sofinancirali.« Z energetsko obnovo Galerije Velenje, ki je ob tem zasijala v res lepi podobi, dobiva ta objekt tudi nove vsebine? »Ob osnovni galerijski dejavnosti smo zastavili projekt tako imenovanih kreativnih industrij. Med drugim se z Gorenjem pogovarjamo, da bi v drugem nadstropju tega objekta uredili moderno predstavitev nastajanja Gorenja in ob tem seveda tudi razvoja Velenja.«
Galerija doživlja ob tem tudi organizacijsko spremembo?
»Da, aktivnosti za združitev s Festivalom Velenje tečejo že nekaj časa, računam, da jih bomo sklenili še pred koncem prvega polletja. Je pa ta združitev šele
začetek združevanja javnih zavodov v kulturi, s čimer želimo doseči še več sinergijskih učinkov v tej dejavnosti.« Tudi Vila Rožle v Sončnem parku je dobila s prenovo novo vsebino?
»Res je. Tam zdaj domuje Medobčinsko društvo prijateljev mladine Velenje, ki je ena najbolj aktivnih organizacij v naši občini in pripravlja številne bogate programe za naše otroke. Lokacija je več kot primerna in vesel sem, da smo se tako odločili.« Ena najzahtevnejših in tudi zapletenih pa je bila gradnja sta-novanjsko-poslovnega centra na Gorici, ki ste jo udejanjali
v javno-zasebnem partnerstvu. Kar nekajkrat je kazalo, da se bo zalomilo, a konec je vendarle dober?
»Česa podobnega si res ne želim več. Zapleti so se vrstili po tekočem traku; ko je kazalo, da
smo z njimi opravili, so se pojavili novi. A smo jih vendarle razrešili in 20-milijonsko naložbo, ki smo jo izvajali skupaj s Stanovanjskim skladom, tudi uspešno končali. Z njo smo pridobili preko 130 neprofitnih stanovanj in približno 200 garažnih mest, s katerimi smo odpravili tudi velike težave s parkiranjem na tem območju Velenja. Pri tem se zahvaljujem vsem tistim, ki so nam pri vzpostavitvi parkirnega reda na tem območju pomagali v zadnjih mesecih.« O kohezijskih projektih, ki so še posebej zaznamovali naložbe zadnjega obdobja, je bilo sicer že veliko povedanega, uspešno
ste jih prav tako sklenili lani?
»Projekta vodooskrbe in kanalizacije z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami sta največja projekta zadnjih desetletij, ne le mojega mandatnega obdobja. Končali smo jih več kot odlično. Tudi pri tem velja zahvala mojim sodelavcem in Komunalnemu podjetju Velenje, saj so naložbo vodili dobro in skladno z vsemi evropskimi zahtevami. Kot sem že večkrat poudaril, pri tem ni šale in če kaj ni skladno z zahtevami, lahko 'pade' cela investicija. Investicijo pa smo vodili tudi varčno, saj smo zanjo namenili namesto prvotno predvidenih 43 le 37 milijonov evrov. Zagotovili pa smo naši, pa tudi naslednjim generacijam zares dobro oskrbo s pitno vodo in poskrbeli tudi za zbiranje in čiščenje odplak.« Med večje načrtovane naložbe sodi tudi gradnja novega skakalnega centra ob Velenjskem gradu. Bo prišel na vrsto letos? »Računam, da. Prvotno smo ga nameravali urediti že lani, a se je potem pokazalo, da je treba najprej sanirati brežine zaradi plazenja in drsenja zemlje. To smo naredili in letos nameravamo smučarski center tudi končati.«
S tem pa letošnjih vlaganj v šport še ne bo konec. Potem ko ste lani opremili nogometno igrišče z umetno travo, nameravate letos obnoviti še atletske
steze? )
»Ja, mislim, da smo to dolžni naši atletiki, ki odlično dela, ima dobre atlete, organizira pa tudi prepoznavne mednarodne prireditve.« Hkrati z omenjenimi naložbami vsa ta krizna leta zagotavljate vsem dejavnostim tudi nadstan-dardne programe? »Prevzeti smo morali vlogo dosedanjih sponzorjev, še posebej v športu in društvenih dejavnostih. Pravzaprav smo v tem trenutku
priča ničelnemu sponzoriranju iz energetike in rudarstva. Nad tem sem vsekakor začuden, saj po Sloveniji pogosto vidim velike napise sponzorja HSE. Iz našega okolja, kjer energija nastaja, pa so se povsem umaknili. Če ne bi v lokalni skupnosti sprejeli tako imenovanega rezervne-
>Kohezijski projekt vodooskrbe in kanalizacije so vodili varčno in zanj namesto 43, porabili 37 milijonov evrov.
ga scenarija, bi mnogi naši klubi prenehali delovati. Vse to nam je z dobrim načrtovanjem uspelo, čeprav smo v proračun iz pov-prečnin (dohodnin) prejeli precej manj sredstev, kot smo pričakovali.« Nadstandardne programe ste zagotavljali tudi družbenim dejavnostim, globoko v žep pa ste segli tudi za socialo?
»Naj poudarim, da smo na vseh teh področjih varčevali in tudi tako zagotovili nadstandard-ne programe. Sredstev pa jim v krizi nismo zmanjševali. Kot ste že sami poudarili, da smo jih so-ciali dvignili.« Letošnji proračun ste sprejeli že decembra, marca ste ga
»investicijsko« malo dopolnili. Dejstvo je, da zaradi drugačne evropske finančne perspektive naložbeno ne bo tako bogat kot sedanji, pa vendar Mestna občina Velenje tudi letos ne bo brez novih pridobitev? »Trenutno je res čudno, saj ni še nobenih razpisov. Mi se kljub temu nanje dobro pripravljamo, čeprav še ni jasno, za katere projekte bodo namenjeni niti kakšni bodo kriteriji. Včasih se na tem
področju zdi, kot je tisto o Vo-narskem jezeru, za katerega najbrž še nihče ni slišal in naj ga tudi ne bi bilo, a so ga nekateri za prijavo na razpis sposobni ustvariti. Na drugi strani pa imamo v naši regiji jezera in programe, a je to odrinjeno od prioritet. Skratka, to področje je za letos zelo negotovo, tu je že april in preden bodo končani razpisi, če morda bodo objavljeni, bo težko zagnati kakršno koli investicijo še v tem letu.
Bolj optimističen sem na področju skupnosti mestnih občin, pri katerih naj bi bilo letos na voljo 113 milijonov evrov, in glede na to, da smo zelo aktivni, sem prepričan, da bomo potrebne aktivnosti tudi izpeljali.
Skupaj z državo bomo letos končno uredili tudi krožišče pri Obircu (verjetno se bralci spomnijo, kako dolgo o tem govorimo). Direkcija za ceste je svoj razpis za izvajalce del že objavila, mi pa bomo sodelovali, in sicer bomo zagotovili protihrupne ograje.« Imate še kaj v načrtu? »Posodobiti je treba še nekaj občinskih cest, večino smo jih že, upam pa tudi, da bomo začeli graditi oskrbovana stanovanja, saj je zanje veliko interesa. Locirana bodo v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih v Velenju. Sam pa si želim, da bi za ta namen v prihodnjih letih pridobili tudi območje sedanjega Vrtnarstva PUP, ki je po mojem mnenju najlepše območje za gradnjo oskrbovanih stanovanj. Seveda bi morali za to podjetju PUP zagotoviti nadomestna zemljišča.« Boste v tem letu z "mrtve točke" premaknili tudi tretjo razvojno os?
»Upam da, saj s skupnimi močmi te aktivnosti vendarle premikamo. Vsekakor računam, da bo vlada še v tem letu sprejela uredbo. Do izgradnje bo sicer potem še daleč, a stvari se bodo vendarle začele premikati.«
a
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Po Sloveniji pogosto vidim velike napise sponzorja HSE. Iz našega okolja, kjer energija nastaja, pa so se sponzorsko povsem umaknili.«
Letos naj bi se vendarle premaknilo tudi pri hitri cesti, vlada naj bi sprejela uredbo, ki je osnova nadaljnjih aktivnosti.
Država mačehovsko skrbi za varnost
Šmartno ob Paki - Ena od najnevarnejših točk v cestnem prometu za pešce in kolesarje v občini Šmartno ob Paki je državni cestni odsek Letuš-Šmartno ob Paki, natančneje, pred mostom čez reko Pako v Rečici ob Paki iz letuške smeri. Cesta omogoča voznikom precej visoke hitrosti, ni pa površin za šibkejše udeležence v prometu. Ker je cesta v državni lasti in jo upravlja državni koncesionar, je lokalna skupnost pristojne državne organe že večkrat opozorila na pogoste nesreče na tem območju in nujen pristop k ureditvi ceste.
Državi projekt za izvedbo popolne rekonstrukcije mostu, ki vključuje tudi ureditev površin za pešce, je pripravljen sicer že nekaj let, a se gradnja odmika iz leta v leto. Zato je občinska uprava po zadnji
nesreči decembra lani, ko je voznik osebnega avtomobila zbil otroka, zaprosila za postavitev prometnih znakov, ki bi voznike opozarjali na najmlajše udeležence v prometu. V neposredni bližini je namreč tudi zasebni vrtec. Prejšnji teden pa je občinska uprava prejela (označila ga je prijazno zgolj za paradoksalnega) odgovor, da bo postavitev znakov možna, če je na tem območju varna šolska pot, ki je opredeljena v elaboratu varnih šolskih poti. Jasno je, da odsek v občinskem elaboratu ni uvrščen med varne šolske poti, ker je izrazito nevaren. Občinski upravi tako ostaja le možnost, da bo še naprej na vse možne načine opozarjala državo na nujnost takojšnje ureditve mostu z vsemi pripadajočimi površinami.
■ tp
Očistili tudi reko Pako
V mestni občini Velenje se vrstijo očiščevalne akcije že vse od sredine marca, sklenili pa jih bodo ta vikend, ko bodo akcije v Bevčah, pri zračnem jašku Premogovnika Velenje v Stari vasi, Letnem kinu ter krajevnih skupnostih Plešivec, Konovo, Stara vas, Šalek, Šentilj in Gorica. V teh dneh so čistili in odstranjevali naplavine iz Pake tudi pri mostu na novi promenadi (na sliki). Za izvedbo del je bilo pridobljeno soglasje upravljavca vodotokov, Direkcije za vode Republike Slovenije, ribiči Ribiške družine Velenje pa so pred začetkom akcije opravili odlov rib.
a mz
Zdenko
Kikec
odstopil
Direktor Velenjskega zdravstvenega doma primarij Zdenko Kikec se je iz osebnih razlogov odločil, da se vrača v svoje prejšnje delovno okolje v Bolnišnico Slovenj Gradec.
Naloge direktorja bo opravljal do izbora novega direktorja.
a mz
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

14. aprila 2016
So svetle točke, a jih je premalo
V Šoštanju se sprašujejo, kako nadomestiti delovna mesta, ki so jih izgubili v preteklosti - Bojijo se novih izgub, ki se nakazujejo v termoelektrarni
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Šoštanj je bil nekdaj močno gospodarsko območje Šaleške doline, z veliko zaposlenimi in nizko stopnjo brezposelnosti. Poleg Termoelektrarne Šoštanj se je ponašal s številnimi drugimi velikimi podjetji, ki so tudi veliko zaposlovala.
Po letu 1999, po prvem velikem stečaju, ki ga je doživel Šoštanj s Tovarno usnja, pa je začelo iti samo še navzdol. »Okoli štiristo delavcev, težko zaposlji-vih, je takrat izgubilo delo,« pravi župan Darko Menih. »To je bil velik udarec, ki ga je v gospodarstvu doživel Šoštanj, sledili so mu drugi, nekaj se jih je zgodilo že prej,« pravi. »»Vegradov Mon-tal, kjer je 70 zaposlenih izdelovalo kovinsko stavbeno pohištvo, Elkroj, ki se je potopil skupaj z matičnim Elkrojem Nazarje, pa Galip, Lesna, Patria, Prevent, Notranja oprema ...,« našteva. Izguba takih podjetij je pomenila izgubo številnih delovnih mest in
govnik Velenje. Brezposelnost zna spet narasti,« pravi.
Januarja je bilo v Šoštanju 3.332 delovno aktivnih prebivalcev in 517 prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Relativna brezposelnost je znašala 13,3 odstotka, leto pred tem 11,4 odstotka.
Vse več Šoštanjčanov se spopada s socialnimi težavami. »To se kaže tudi po
nekaj se jih nakazuje. »Upam, da bomo še doživeli veselje, kakršnega je prinesel Zimzelen s 70 novimi delovnimi mesti.«
Veliko si obetajo od Turne, podjetje, ki dela (tudi) za Gorenje in ta čas obnavlja Notranjo opremo ter gradi novo halo. »Tu pričakujemo kar nekaj novih zaposlitev. V Vegradovih prostorih podjetje Propip
>
Darko Menih: »Dvesto petdesetim občanom krijemo obvezno zdravstveno zavarovanje.«
brezposelnost je v Šoštanju začela naraščati.
»Danes je pa na tapeti 175 delavcev Termoelektrarne. To bo spet velik udarec za vse. Posledično nas skrbi tudi za Premo-
številu vlog, ki jih dobivamo za enkratne socialne pomoči. Te so v porastu. Vse več je dolžnikov najemnin, veliko jih je, ki dolgujejo komunali ... Pomagamo, kolikor lahko. Za 250 občanov plačujemo tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.«
Lokalna skupnost se trudi, kolikor se lahko, da bi omogočila prijazno podjetniško okolje, privabila investitorje, ki bodo zaposlovali. Nekaj svetlih točk je,
izdeluje ponjave za vozila, šivajo pa tudi sedežne prevleke za Pipistrelova letala. »Tu je že nekaj novih delovnih mest. Računamo, da jih bo nekaj ustvaril tudi Pristop, podjetniški center, ki razvoja socialno podjetništvo.« Občina jim je za te namene dala na voljo prostor.« Preko javnih del pa Občina Šoštanj omogoča šest zaposlitev.
Januarja je bilo v Šoštanju delovno aktivnih 3.382 prebivalcev, 517 jih je bilo prijavljenih na zavodu za zaposlovanje.
Pristopovci so resno 'pristopili'
Podjetniški center Pristop Šoštanj je majhna podjetniška skupnost, v katero je trenutno vključenih osem posameznikov
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 4. aprila - Imeli smo srečo. Dobili smo se, ko so sedeli skupaj. To počno redno, najmanj enkrat mesečno. »Podjetniški center Pristop je model sodelovanja podjetniškega okolja, ki združuje podjetništvo s socialnim učinkom lokalne skupnosti. V njem se povezujemo in sodelujemo posamezniki, podjetja in lokalna skupnost,« je v svetlih, lepo in s posluhom urejenih prostorih, ki so jih »prevzeli« po nekdanjem oddelku vrtca, pripovedoval vodja Franci Pečnik.
Trenutno je v mrežo povezanih osem posameznikov, ki skušajo uvajati vsebine in programe za podporo novemu podjetništvu. Ustanovljen je bil z namenom podpore malim in srednjim pod-
Socialno podjetništvo
Prejšnji torek je Podjetniški center Pristop v Muzeju usnjarstva v Šoštanju pripravil posvet in nato delavnico z naslovom Oblikujmo nove družbeno odgovorne podjetniške projekte v SAŠA regiji. Predstavili so različne tipe podjetij, zakonodajo in razpis, ki bo omogočal takšnim podjetjem, da se sofinancirajo z državnim denarjem. V okviru tega pa vladni strateški projekt spodbujanja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije ter podporne programe.
Posveta se je udeležilo blizu 40 udeležencev.
Franci Pečnik: »Coworking združujejo skupni projekti.«
jetjem v Šoštanju in širše. Včasih za začetek zadoščata že delovna miza in stol. »V pristopu je možen najem stalnega in nestalnega delovnega mesta za podjetnike, s.p.-je, prekarce, svobodnjake in inovatorje. Vsako delovno mesto ima dostop do interneta,
elektriko, uporabo tiskalnika in skenerja.«
S tem, da so prostori takšni, kot so - povezovalni, je s prenovo pripomogla arhitektka Mateja Kumer, članica skupnosti že od začetka. »Članstvo omogoča dostop do mreže podjetij in posameznikov v regiji, sodelovanje pri skupnih projektih in povezovanje za potrebe razvoja lastnega podjetja,« pravi. Ker so v mestu, so tudi ljudem bliže. »Ob sredah popoldan imava v Pristopu s kolegico arhitektko Urško Delopst brezplačno arhitekturno svetovanje.«
Nejc Miklavžina je samostojni podjetnik. Po poklicu je mizar, njegovo delo je na terenu, v Pristopu pa ima za podjetje podporo, ki jo potrebuje. »IV-IN, Ideja vaša, izdelava naša. Po željah stranke izdelamo kakršnokoli pohištvo, vse, kar si stranka zaželi.« Dela ima veliko. »Toliko, da bo pri nas zagotovo dobil priložnost
še kdo,« pravi. Katja Ramšak, po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, je šele 'pristopila'. »Moj trenutni delodajalec je zavod za zaposlovanje preko javnih del. Delam za društvo Ustvarjal-nik in Pristop. Pomagam pri podjetniških krožkih, pogodbah in administrativnih opravilih.« Aleš Gostečnik ima podjetje Timago, pravno informiranje. »Na podlagi izkušenj pomagamo ljudem tako, da jih informiramo, kako izziv pravilno in dobro izpeljati. Kam naj gredo? K odvetniku? Na center za socialno delo? Enkrat tedensko nudimo brezplačno pravno svetovanje, sicer pa so cene naših storitev socialno naravnane. Smo le del coworking skupnosti.«
V Pristopu Šoštanj delujeta tudi podjetji D4, ki strankam s pomočjo programskih rešitev pomaga izboljšati delovne procese, in Mož za par minut.
Zmotili smo jih sredi delovnega sestanka.
GOSPODARSKE novice

Stavka v energetiki se danes nadaljuje
Sindikati dejavnosti energetike bodo danes stavkali že četrti dan, zdi pa se, da se prav nič še ni premaknilo, saj tudi do resnih pogovorov do včeraj še ni prišlo. Obe strani ostajata na svojih stališčih. Vlada, resorno ministrstvo, energetska zbornica in vodstvo HSE stavke ne podpirajo in pravijo, da socialni dialog ves čas poteka, sindikalisti pa pravijo, da ga sploh ni. V nekakšen posmeh celotnemu dogajanju, so v TEŠ v petek prejeli sredi stavke seznam 118. preseženih delavcev.
Sindikalisti napovedujejo zaostritev stavke, zmanjševanje proizvodnje bo danes potekalo dve uri, 18. aprila štiri, 21. aprila, ko naj bi stavko zaključili pa šest ur.
Kaj s presežnimi delavci v Teš
Šoštanj - Del naj bi jih rešili s prezaposlitvijo na druga delovna mesta, tiste, za katere ne bodo našli dela, pa naj bi odpustili. Predsednik sindikata v Tešu Danijel Tajnik pravi, da sindikat odločno nasprotuje odpuščanju in zahteva, da se delavci prerazporedijo tako, da ne bodo imeli tehnoloških presežkov.
Zahtevajo tudi, naj Teš najprej odslovi vse pogodbene zunanje izvajalce in na njihova dela prezaposli svoje delavce. Ob tem pa zaposleni v Šoštanju s prstom kažejo tudi na dobro plačane službe na Holdingu Slovenskih elektrarn, ki da se še kar redijo, medtem ko zahtevajo odpuščanja in odrekanja v proizvodnih družbah.
Uspešen izvoz
Slovensko gospodarstvo je v zadnjem lanskem četrtletju znova ustvarilo visok presežek s tujino, v vsem letu 2015 pa preseglo tudi rekord iz leta 2014. V lanskem zadnjem četrtletju je presežek osem odstotkov BDP. V vsem letu pa je presežek znašal 3,1 milijarde evrov ali 8,2 odstotka BDP. V lepih številkah se kažejo napori več kot 20 tisoč slovenskih podjetij, ki s svojimi izdelki in storitvami tekmujejo na svetovnem trgu.
Manjši javnofinančni primanjkljaj
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je bil leta 2015 po prvih izračunih statističnega urada 836 milijonov evrov, kar je 2,2 odstotka bruto družbenega proizvoda in precej nižji od prejšnjih, ki so segali preko 3 odstotke. Izračunali so tudi višino dolga države. Ta ni tako razveseljiv, saj se je s 30,1 milijarde leta 2014 lani zvišal na nekaj nad 32 milijard evrov. To pa je že 83 odstotkov BDP. Letos naj bi spet padel pod 80 odstotkov BDP.
Vse več pogodbenih pošt
Pošta Slovenije nadaljuje preoblikovanje nekaterih poštnih uradov po državi v pogodbene pošte. Skupaj je trenutno po vsej Sloveniji že 113 pogodbenih pošt.
S stanovanji se spet trguje
Gurs je lani evidentiral približno 28.000 kupo-prodajnih poslov z nepremičninami; ti so bili sklenjeni na prostem trgu ali javnih dražbah. To je dva odstotka več kot leta 2014, njihova skupna vrednost pa se je povečala za štiri odstotke na približno 1,6 milijarde evrov. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je leta 2015 dosegla 1440 evrov na kvadratni meter, kar je en odstotek manj kot leta 2014. Povprečna cena novih stanovanj, prodanih na trgu, pa je bila okoli 2.200 evrov na kvadratni meter.
Amis pod Simobil
Ljubljana, 1. aprila - Pri Simobilu so zaključili postopek pripojitve podjetja Amis. Tako se od petka na slovenskem trgu pojavlja le še družba Simobil, pod okriljem katere sta že združeni tako Amisova fiksna ponudba kot Si.mobilova mobilna ponudba.
Med prazniki so bila zdravilišča polno zasedena
V turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji so februarja zabeležili za devet odstotkov več prihodov turistov in sedem odstotkov več njihovih nočitev kot v enakem obdobju lanskega leta. Domači turisti so ustvarili več kot polovico prenočitev.
Slovenska zdravilišča so bila med velikonočnimi (očitno pa tudi prvomajskimi) prazniki polno zasedena. Večinoma s tujimi gosti.
a mz
a
a
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 5
14. aprila 2016
"''WAS
GOSPODARSTVO
5
Kdo so vlečni konji Saša gospodarstva
Proizvodnja električne in toplotne energije se bo v Šaleški dolini nadaljevala
Tatjana Podgoršek
Velenje, 7. aprila - Po letu dni premora je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica v Galeriji Velenje pripravila razvojno konferenco z naslovom Kdo so vlečni konji Saša gospodarstva, kdo bo nadomestil izgube v energetiki. Udeležilo se je je 50 predstavnikov podjetij iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline iz predelovalnih dejavnosti (Skupina Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje, KLS Ljubno, podjetji Skaza in Podkrižnik Ljubno), iz z omenjeno dejavnostjo povezanih podjetij (Esotech Velenje, Eba Šoštanj ter Mega M Velenje) ter iz energetike (Skupina HSE in Premogovnik Velenje).
Po besedah direktorja zbornice Francija Kotnika se za temo niso odločili po naključju. Položaj energetike ni zavidljiv, razmere v njej pa še kako vplivajo tudi na ostali del gospodarstva. Ne nazadnje bo njena usoda vplivala tudi na razvoj lokalnih skupnosti. Tudi sodelujočih niso izbrali po naključju. Predelovalna podjetja predstavljajo v regiji Saša 60 odstotkov vsega gospodarstva, tako po številu zaposlenih kot po prihodkih, skupaj z energetiko, pa se ta delež poveča na tri četrtine. Prva so uspešna, izvozno naravnana, izboljšujejo dodano vrednost na zaposlenega (na razvojni konferenci so predstavila, kako to dosegajo), so torej vlečni konji, na drugi strani pa je velika energetika, ki se glede prihodkov in števila zaposlenih srečuje s težavami.
Prihodnost ni samo črna in bela
Po mnenju predsednice Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice dr. Cvetke
Tinauer prihodnost regijskega gospodarstva ni samo črna in bela. Glede na stanje deli usodo slovenske družbe in gospodarstva, ki se pri iskanju rešitev za težave na mnogih področjih vrti v
mere v državi podjetništvu premalo naklonjene, čeprav po analizah slovensko gospodarstvo v Sloveniji še nikoli ni bilo tako kakovostno, izvozno naravnano, s toliko dodane vrednosti, kot je je v tem
sistemu in njegovih posledicah na sedanje ter prihodnje financiranje gospodarstva. Opozoril je na pomen odgovornega kreditiranja. V času krize, je dejal, je pogodbeni odnos med banko in podjetjem ali posameznikom dobil novo dimenzijo in tudi nova spoznanja. Zaupanje je prvi pogoj pri vsakem poslu,
Udeleženci so dogodek pozdravili, kar nekaj pripomb pa so imeli na njegovo dolžino.
veliko začaranih krogih. Poleg tistih na nacionalni ravni je za regijo Saša še posebej izpostavila tretjo razvojno os, pri tem pa poudarila pomen sodelovanja in povezovanja pod okriljem gospodarske zbornice, saj bodo le tako lahko dosegla želene in nujne spremembe.
Nujnost reform
Reforme so potrebne v davčni zakonodaji, zdravstvu, financiranju, infrastrukturi, javni upravi in pokojninskem sistemu, je menil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po njegovem prepričanju so raz-
trenutku. Je pa še vedno bruto domači proizvod manjši kot leta 2008 zaradi tega, ker so propadla številna podjetja, na pogoriščih pa novih niso znali narediti.
Stik najmanj tako pomemben kot številke v bilancah
Naložbe so motor razvoja gospodarstva in s tem novih delovnih mest. »Mi se danes soočamo z zgodovinsko nizko ceno denarja, na drugi strani pa smo priča zelo nizkim naložbam v državi,« je dejal dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije, pri predstavljanju aktualnega stanja v slovenskem bančnem
zato je pomen osebnega stika bankirjev z direktorji in podjetniki najmanj tako pomemben, kot so številke v bilanci.
»Razvojni načrt je stabilizacija razmer, ne likvidacija«
V naslovu zapisani stavek je izrekel pri predstavitvi izzivov Skupine HSE in v tem okviru Teša ter Premogovnika Velenje Blaž Košorok, generalni direktor HSE, in dodal, da se je treba prilagoditi nastalim razmeram. Menil je, da so na pravi poti, »čeprav ob tem moram poudariti, da je stavka v energetiki slaba popotnica.« Po besedah Venčeslava Radija,
direktorja sektorja Energetika SDH, je izziv zelo velik, tveganja izrazita na vseh področjih, cilj v energetiki pa ohraniti tržni položaj. »Blok 6 Teš ima izjemne učinke, emisije so bistveno nižje, blok 4 ima okoljsko dovoljenje za 6 let z nekaterimi omejitvami, o bloku 5 bodo deležniki še odločali. Naj vas potolažim: proizvodnja električne in toplotne energije se bo v Šaleški dolini nadaljevala. Teš ostaja pomemben v energetiki do leta 2054. Bodo pa potrebne prilagoditve zaradi spremenjenih razmer v panogi,« je bilo Radijevo sporočilo.
Predsednik uprave Premogovnika Velenje Ludvik Golob pa je zagotovil, da finančno in poslovno prestrukturiranje družbe poteka po sprejetem planu.
Oceni
Po oceni Francija Kotnika je zaključek konference odgovoril na vprašanje, zapisano v njenem naslovu. Predelovalna podjetja in tista, ki so z njo povezana, imajo značilnosti, potrebne za dolgoročen uspeh. Ali bodo ta v resnici lahko vsaj delno nadomestila izgube v energetiki, bo odvisno od posameznega poslovnega okolja, ki se mora izboljšati na državni (zakonodaja) in regionalni ravni (infrastruktura).« Cvetka Tinauer pa nam je dejala, da je bil cilj konference ugotoviti, kakšen je razvojni načrt gospodarstva Saše do leta 2025 ali celo 2030, ki so glavne ovire in priložnosti za njegovo dosego. »Nekaj od tega smo slišali, druge informacije bomo na zbornici še poskušali pridobiti. Tudi od vlade RS pričakujemo, da bo izdelala nacionalni razvojni program, ki ga Slovenija nima.«
■
Obrtnik mora ponuditi več za manjšo ceno
Paške vasi meni, da država premalo spodbuja nakup slovenskih
Mizar Matej Cukjati iz izdelkov
Tatjana Podgoršek
Priložnost Slovenije so majhna in srednja podjetja, je pogosto slišati v pogovorih o možnosti gospodarskega razvoja. Mizar Matej Cukjati - Mizarstvo Knez iz Paške vasi, ki se je za samostojno pot obrtnika odločil po izteku pogodbe v zagorski Svei pred 11 leti, pravi, da to na določen način drži, vendar »moraš biti kar pogumen, spreten, priden, da lahko dokaj uspešno premaguješ ovire. Sploh težko je za takšne, kot sem sam - vse v eni osebi: svetovalec, oblikovalec, izdelovalec in montažer.«
Izdelava pohištva po meri narašča, a zelo počasi
Konkurenca v lesnopredelovalni industriji je velika, dodaja, večjim trgovskim sistemom pa se »mali« postavljajo ob bok lahko le s kakovostjo, pa še to ne vedno. Obrtnik v Sloveniji mora, meni sogovornik, ponuditi stranki več kot tuji proizvajalci, oprema mora biti kakovostna, cena pa nižja. Ljudje sploh ne pozna-
jo več materialov, nimajo občutka, koliko dela je z izdelkom, ki ga naročijo. »Na daljši rok to ne gre, ker so v branži nujno potreb-
Matej Cukjati: »Veliko bi država naredila za male obrtnike, če bi jim omogočila lažjo pot do denarja za sofinanciranje dejavnosti.«
na vlaganja v proizvodnjo. Nakupa namenskega stroja za manj kot 40 tisoč evrov ni. Zaslužiti pa jih je zelo težko. Potrebni so krediti, ki niso ugodni.« Je pa opaziti - pravi Cukjati, da se stva-
ri počasi spreminjajo na bolje. Stranke, ki so kupile opremo za stanovanje v kakšnem trgovskem centru, jo bodo naslednjič morda naročile pri obrtniku. Takšne so njegove izkušnje, ki jih je pridobil pri strankah po vsej Sloveniji. Izdelava pohištva po meri namreč narašča, a zelo počasi.
Slovenski les je doma premalo cenjen
Bi bilo poslovno okolje za obrtnike prijaznejše, če bi država zmanjšala davke, druge obveznosti? Niti ne, odgovarja sogovornik. Veliko bi naredila, če bi spodbujala potrošnike k nakupu slovenskih izdelkov, ne pa, da spodbuja tujo konkurenco. Ta ni vedno zdrava. Slovenski izdelki so po kakovosti težko primerljivi, slovenski les pa je doma premalo cenjen. »Če se le da, nabavljam slovenskega. Mi pa ni vseeno, če moram kakšnega uvoziti iz Avstrije in na koncu ugotovim, da je naš, ki so ga po občutno nižji ceni, kot si jo zasluži, lastniki prodali velikim žagam v sosednji državi.« Veliko bi država naredila za male obrtnike, če bi jim omo-
gočila lažjo pot do denarja za sofinanciranje dejavnosti. »Pri tem moram biti kritičen tudi do stanovske organizacije. Če pokličem na obrtno zbornico, ti dajo tri številke, kam naj pokličeš, nato naslednje tri. Za to res nimam časa. Od zbornice pričakujem, da bo res servis članom.«
Serijska proizvodnja Mateja Cukjatija ne zanima, zato bo ostal pri izdelkih po naročilu. Vsaj za zdaj tudi kaže, da bo še naprej vse v eni osebi. Če hočeš obdržati kakovost, pojasnjuje, je najbolje, da izdelek narediš sam. Takrat ni reklamacij in s tem dodatnega dela ter stroškov. »Če zaposliš dobrega mizarja, mu je treba opravljeno delo pošteno plačati, kar zame pomeni, da mora dobiti več kot je minimalna plača. Ker zaslužki niso veliki, si ga marsikdo od malih obrtnikov težko privošči«. Če pa vajenca, ki ga vzame enkrat na leto, nauči dobro delati, nima garancije, da bo pri njem ostal. Poleg ohranitve kakovosti ostaja med Cukja-tijevimi načrti ureditev nove mizarske delavnice.
■
Slovensko društvo vzdrževalcev deluje iz Velenja
O zaščiti pred strelami še pred »sezono« neviht
Na redni letni skupščini so se sešli člani Slovenskega društva vzdrževalcev (SDV), ki s svojimi 150 člani delujejo (oz. so zaposleni in upokojeni vzdrževalci različnih strokovnosti) na območju Slovenije, aktivneje pa na teritoriju Saša regije. Zadnjega marčevskega dne so v MIC-u najprej pozorno prisluhnili zanimivemu predavanju strokovnjaka za varovanje pred strelami in vzdrževanje strelovodnih naprav družbe Hermi, d. o. o., Janeza Podlipnika. Skupaj s člani SDV je zanimivo in koristno predavanje pospremilo še okrog 20 dijakov ŠCV. Po tem so člani SDV pregledali opravljeno delo, poslovanje ter se posvetili programu dela v tekočem letu. Dosedanji predsednik društva Rudi Leskošek iz Velenja je nanizal vrsto dobro opravljenih del, opozoril pa tudi na težave s financiranjem društva. Po številnih razpravah so ob zaključku zbora za novega predsednika izvolili Gregorja Cveta iz KP Velenje - Energetika, mesto podpredsednika pa so zaupali dosedanjemu predsedniku Leskošku.
Rudi Leskošek: Procesi lastninjenja podjetij, družb in različnih firm slabo vplivajo na vzdrževanje, saj lastniki menijo, da je vzdrževanje pač le strošek. A je zgodba povsem nasprotna. Le dobro vzdrževana tehnika, zgradbe, stroji in naprave so prvi pogoj za nižje stroške in kakovostno produkcijo. SDV v vlogi dežurnega motivatorja lahko koristi proizvodnji, tako pa tudi ekonomiki poslovanja in ne nazadnje dobremu poslovnemu uspehu.
a Jože Miklavc
Sindikati za neobdavčen regres
Ljubljana - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, naj se 13. plača obdavči kot regres, srednji razred pa naj se manj obremeni z dohodnino. So proti socialni kapici in za ohranitev najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda.
a
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

14. aprila 2016
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 6. aprila
Mediji so pisali, da je policijski sindikat Slovenije dan pred tem v državnem zboru vložil štiri pobude volivcev za razpis referendumov.
Ministrica Anja Kopač Mrak je potrdila, da inšpekcijski nadzor v primeru namestitve dveh dečkov v rejniško družino ni pokazal nepravilnosti.
Ministrica je potrdila, da je CSD Velenje ravnal strokovno.
Tožilstvo na sodišču v Haagu se je pritožilo na oprostilno sodbo vodji srbske radikalne stranke Vojislavu Šešlju.
Večina nizozemskih volivcev je na nezavezujočem referendumu zavrnila pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino.
Predsednik belgijske vlade Charles Michel je dva tedna po terorističnih napadih v Bruslju priznal napake v varnostnem sistemu, a hkrati zavrnil očitke, da je Belgija propadla država.
Četrtek, 7. aprila
Predstavniki vlade so razmišljali o boju proti utajevanju davkov. Razmišljali so, da je ta v Sloveniji dobro urejen, a da so brez širokega mednarodnega sodelovanja države nemočne.
skem domu na obrobju mesta Dumeir.
Nekdanji kosovski premier in zunanji minister Hashim Thaci je v Prištini prisegel kot novi kosovski predsednik.
Petek, 8. aprila
Referendumske pobude policijskega sindikata je tokrat ocenil predsednik DZ Milan Brglez. Dejal je, da gre za zlorabo instituta referenduma, ki po njegovem mnenju ni v čast ne predlagateljem ne državi, ki to omogoča.
Dušan Mramor je opozoril, da so slovenske zaveze po ustavi, fiskalnem pravilu in paktu stabilnosti jasne, zato izredne uskladitve pokojnin v proračunu ni.
Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na osno-vii pridobljenih podatkov ugotovila, da velenjski center za socialno delo z namestitvijo dveh dečkov v rejniško družino ni kršil njunih pravic.
Romi po vsem svetu so praznovali svetovni dan Romov.
Belgijska policija je aretirala Mohameda Abrinija, tretjega osumljenca z bruseljskega letališča.
Belgijska policija je sporočila, da je prijela »moža s klobukom«.
Papež je po dveh letih in pol objavil težko pričakovan dokument sinode o družinskem življenju. V njem Cerkev poziva vernike k večjemu sočutju do
Premier Cerar je dejal, da je ravnanje policijskega sindikata
nesprejemljivo in nedopustno.
Premier Miro Cerar je ocenil dejanje Policijskega sindikata Slovenije, ki je vložil pobude za kar štiri zakonodajne referendume; dejal je, da gre za povsem nedopustno in nesprejemljivo ravnanje.
V unijo so začeli prihajati prvi sirski begunci na osnovi dogovora med EU in Turčijo.
Izvedeli smo, da policista, ki sta ustavila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, vendarle nista izgubila službe -prejela pa sta opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Islamska država je v okolici Damaska ugrabila približno 300 delavcev, ki so delali v cementarni in bili nastanjeni v študent-
»nepopolnih« katoličanov, kot so ločenci in ponovno poročeni, svojih naukov pa ne spreminja.
Sobota, 9. aprila
Brežice je nekaj čez 15. uro stresel potres z magnitudo 3,3.
Več deset tisoč ljudi je po več mestih po Franciji znova protestiralo proti vladni reformi dela, ki predvideva lažje odpuščanje in neplačevanje nadur. Ponekod je izbruhnilo nasilje.
Več tisoč ljudi se je zbralo tudi na Poljskem. Pred parlamentom v Varšavi so nasprotovali načrtom konservativne vlade premi-
Žabja perspektiva
Več tisoč protestnikov se je zbralo v Varšavi.
erke Beate Szydlo, ki želi prepovedati splav tudi ob posilstvu in hudih okvarah ploda.
Belgijska policija je sporočila, da je dan pred tem aretiran domnevni napadalec na letališču Zaventem priznal, da je »moški s klobukom«.
Medtem je Etiopiji zaradi najhujše suše v zadnjih 50 letih grozilo kritično pomanjkanje hrane, prizadetih je okoli 30 milijonov ljudi, 10 milijonov jih nujno potrebuje pomoč v hrani.
Nedelja, 10. aprila
Na tradicionalni prireditvi Dan slovenske zastave v geometričnem središču Slovenije je predsednik SDS Janez Janša dejal, da slovenska državna zastava na eni strani simbolizira zgodovinski pogum, ki nas je ohranil kot narod, po drugi strani pa težo slovenske osamosvojitve, v kateri smo dozoreli in dobili svojo državo.
Severovzhodni del Afganistana je stresel potres z močjo 6,6, ki ga je bilo mogoče čutiti tudi v Indiji in Pakistanu. Umrl je en človek, ranjenih je bilo najmanj 30 ljudi.
nitev dečkov, ki jih je CSD Velenje namestil v rejništvo.
Znova so se pogajali vlada in sindikati javnega sektorja, a stališč o plačah strani nista zbližali. »Smo še zelo, zelo daleč narazen,« je dejal minister Kopriv-nikar.
Staroselska skupnost na severu Kanade je razglasila izredne razmere, potem ko si je v roku 24 ur kar 11 njihovih pripadnikov skušalo vzeti življenje.
John Kerry je kot prvi ameriški zunanji minister obiskal Hi-rošimo.
Afganistan je stresel močan potres.
Ukrajinski premier Arsenij Ja-cenjuk je sporočil, da se je odločil odstopiti s svojega položaja.
Grčija je sporočila, da obžaluje ravnanje makedonske policije, ki je s solzivcem, šokgranatami, plastičnimi naboji in vodnim topom razgnala prebežnike na ma-kedonsko-grško meji. Ranjenih naj bi bilo 260 ljudi.
V templju na jugu Indije je odjeknila močna eksplozija, po kateri je stavbo zajel požar. V nesreči je umrlo več kot 100 ljudi.
Ponedeljek, 11. aprila
Mediji so zapisali, da bo Slovenija Grčiji ob begunski krizi prek mehanizma civilne zaščite EU iz državnih rezerv zaščite in reševanja ter iz prejetih donacij pomagala z 1,05 milijona evrov materialne pomoči.
Pred ministrstvom za delo je 200 ljudi zahtevalo takojšnjo vr-
Minister Koprivnikar je dejal, da so si s sindikati javnega sektorja glede vprašanja plač še zelo daleč.
Torek, 12. aprila
SDS je vložila interpelacijo zoper ministrico Anja Kopač Mrak. Kopač Mrakova je vlagatelje opozorila, da zaradi zaščite otrok politična razprava o primeru koroških dečkov ni primerna.
Poslanci koalicije so vložili predlog spremembe zakona o medijih, ki uvaja tri oddajne čase radijskih postaj za doseganje glasbenih kvot. Ministrica za kulturo je ocenila, da je predlog preveč zapleten. Turški predsednik Er-dogan je na nemškem sodišču proti nemškemu satiriku Janu Bohmermannu vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve, in sicer zaradi pesmi z opolzko vsebino.
50, 25, 0.
Špela Kožar
Gimnazija Velenje slavi pol stoletja. Ustanova, v kateri sem preživela enega najlepših obdobij svojega življenja. Ko se ti ni ljubilo iti k pouku, si se izgovoril na pevske vaje ali pa dobesedno na Špric (revija, op.) ali pa... seveda se šalim! Štos je v atmosferi, ki je bila tako zelo sproščena, kot je bila sproščena slavn ostna prireditev prejšnji teden: sproščeno okolje sproža kreativnost. Zato so lahko nastale Gimnazijada, Slovenovizija ali pa rock opera. Ker je med profesorji in dijaki vladala tiha simbioza, medsebojno odobravanje. Spomini, stari četrt stoletja, so se pred dnevi spet prebudili in kar ne želijo izginiti. A prav zdaj, ko pišem te vrstice, se jim je pridružil najbolj grenkosladek, popolnoma naključno: moj najlepši spomin na gimnazijo je vsakokratna vožnja na kakšno od predstav Tomaža Pandurja. S kulturno-umetni-škim društvom Ivana Cankarja smo se vozili v Maribor, enkrat tudi v Ljubljano. Gimnazija mi je omogočila moj prvi profesionalni stik z gledališčem in vsa čudesa Talijinega hrama mi je kot prvi pokazal, razkril eden največjih vizualcev, estetov. Točka nič. Ko si mlad in je še vse mogoče. Gledaš v svet s pisanimi očali, verjameš, da je življenje večno, dojemaš ga kot nekaj samoumevnega. Zato si poln elana, gimnazijsko radovednost želiš nadgraditi s študentsko učenostjo; a sploh v prvem letniku sem pogrešala gimnazijska druženja - pevski zbor v šoli, zbori pred šolo, zbor za na avtobus... velenjska gimnazijska scena me je izoblikovala veliko bolj kot študentska. Pred četrt stoletja sem se odločila za kreativen poklic v smislu - vsak dan kaj novega. No, to se mi je maščevalo zelo neposredno ... Kaj torej zdaj, ko nismo več na točki nič, ko se predobro zavedamo konstantne sivine okoli sebe. Pač, cikel matere narave je dvostopenjski: ustvari, razgradi. Ustvari. Razgradi. A slednjega ne preboliš, slednje nosiš nekje s seboj, v sebi ali pa bdi nad teboj. Ne kot angelski obroč.
Na slovesnosti sem se spomnila na izraz gasilska šula pa zele-norumenkaste zavese, užitek je bilo opazovati Batota (profesorja zgodovine, op.), ki je sedel za menoj - nekega pusta sva mu s sošolko v eni od učilnic kot del kulturnega programa peli komad: Bato, Bato, bato, ti si moje zlato ... Pa čeprav nobene ni učil! Zdaj ostane sposobnost nenehnega vživljanja v tisti drugi čas, brez mobilnih telefonov, ko so računalništvo šele začeli uvajati v šolski program. Čas, ko sem med vsako uro kemije lahko pogledovala k stropu in opazovala ogromen madež - ostanek poskusa profesorja Grma. Ali pa na uro, kot da bo zato prej začetek malice - in potem hop v KSC, najraje na skutino tortico. Lahko bi bile velenjski izvozni artikel, kot blejske kremšnite. In sploh so bile eko in bio in vse to, kar je danes tako zelo in, tako zelo kul. Vsako mesto mora poskrbeti za svoje meščane. Prvi pristni stik mesta in meščana so vzgojno-izobraževalni centri - svojega vrtca, svoje osnovne in srednje šole se spomniš, zapišejo se ti v dolgotrajen spomin. Še vedno velja plemensko načelo: za vzgojo otroka je potrebna vsa vas. Velenje me je tega naučilo. Pa ne zato, ker velenjsko jezero čuva mastodont. No, navsezadnje nas čuva sam tovariš Tito.
Ah, ta nostalgija. Ah, ta smrt. S točke 0 do novih 50, ali pa vsaj 25.
Furs bo »tehtal« cene nepremičnin
Ljubljana - Ustavno sodišče je odločilo, da posplošena tržna vrednost nepremičnine ne more služiti za izračun davčne osnove za odmero davka na promet z nepremičninami. Razveljavljen 8. člen zakona o davku na promet nepremičnin je določal, da v primeru, ko je prodajna cena nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin za več kot 20 odstotkov, je davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti te nepremičnine.
Na Fursu sedaj razlagajo, da bodo v primeru dvoma v pravilnost navedene prodajne cene tržno vrednost posamezne nepremičnine ugotavljali v vsakem posameznem postopku odmere davka posebej.
Med kandidati za mesto generalnega sekretarja ZN je tudi Danilo Türk.
Talibanski borci so z začetkom spomladanske ofenzive napovedali obsežne napade na položaje mednarodnih in vladnih sil po vsem Afganistanu.
V Generalni skupščini Združenih narodov so se začela zaslišanja kandidatov za novega generalnega sekretarja.
Oglašujte na
Pokličite 03 898 17
■
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016

MED VAMI
«»SÜAS	7
Dobro ločujemo, a rezerve so še
Ločevanje odpadkov naj postane način življenja
Milena Krstič - Planine
Velenje, Mozirje, 6. aprila -
Ločeno zbiranje odpadkov ni samo trend, je nuja in izziv jutrišnjega dne, način življenja. Osnovo ima v zakonodaji, ki od nas zahteva ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, torej tako doma kot v službi in družbi.
Čeprav so merljivi podatki o tem, kako dobro ločujemo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini spodbudni, so rezerve pri tem še
precejšnje, ocenjuje eko tehno-loginja iz PUP Saubermacherja Velenje Alenka Centrih Ocepek.
Alenka Centrih Ocepek: »Količine ločeno zbranih in mešanih komunalnih odpadkov so si zadnja tri leta zelo podobne.«
Prebivalci Šaleške doline so lani oddali 53 odstotkov ločenih frakcij in 47 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, 37 odstotkov (47 kilogramov odpadkov na osebo) so na odlaganje in predelavo odpeljali v Celje.
Med ločeno zbranimi frakcijami je bilo 19 odstotkov bioraz-gradljivih odpadkov (v Velenju 21 odstotkov, v Šoštanju 12 in Šmar-tnem ob Paki 5). »Pozna se, da je v Velenju večji delež gospodinj-
stev v blokovni gradnji, kjer so po tehničnem pravilniku dolžni biorazgradljive odpadke oddajati v rjave zabojnike. V Šmartnem ob Paki je večinski delež indivi-
>
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru od nas zahteva zakonodaja.
dualnih gospodinjstev, ki se lahko odločajo med lastnim kompostiranjem in rjavim zabojnikom ali kombinacijo obojega.«
Prebivalci Zgornje Savinjske doline so lani oddali 40 odstotkov
Za zdravo okolje skrbeli tudi dijaki
Šola za storitvene dejavnosti je poskrbela za čisto okolico Šolskega centra Velenje pred prireditvijo Velenje -mesto zdravja
Velenje, 7. aprila - 380 dijakov, bodočih ekonomistov, ga-stronomov, prodajalcev, turistov in pomočnikov v biotehniki in oskrbi, je dobro izkoristilo sončen dan in napolnilo okrog štirideset vreč za smeti. »Očistili so pot od šolskega centra do Škal-skega jezera ter njegovo okolico, pokukali pod vsak grmiček Sončnega parka, skrbno pobrali smeti okoli restavracije Jezero in Bele dvorane ter gozdiček pri stadionu rešili nesnage,« je sporočila ravnateljica Šole za sto-
ritvene dejavnosti Mateja Kle-menčič. Presenečeni so bili, da se vreče za smeti polnijo tudi ob Ribiški koči in MIC-u. Manj jih je bilo na poti mimo OŠ Antona Aškerca proti trgovskemu centru StopShop, na Tomšičevi ulici, v okolici Hotela Pake, Mladinskega hotela in stavb ŠCV, je še dodala.
Tina Knez in Tanja Friškovec,
bodoči ekonomistki, sta našli in pobrali predvsem cigaretne ogorke in zavitke ter plastične vrečke. »V polni vreči se je znašla tudi avtomobilska tablica, kar nekaj stiropora in plastenk. Predlagava še več čistilnih akcij, namestitev košev ob klopeh v okolici Škalskega jezera ter pokrove na
koših. Ravno danes je pihal veter in je lahke smeti iz koša kar odnašalo. Zelo, zelo veliko je cigaretnih ogorkov, zato bi morda lahko postavili opozorilne table, da je tudi ogorke treba odmetavati v koše za smeti,« sta povedali dijakinji po uspešni akciji.
• tf
Zdravje je sreča in obratno
Ob svetovnem dnevu zdravja so se organizacije, ki v mestni občini Velenje pomagajo občanom pri skrbi za zdravje, ponovno srečale na prireditvi Velenje - mesto zdravja
Tina Felieijan
Velenje, 7. aprila - Trinajst organizacij za pomoč bolnim občankam in občanom ter vsi, ki želijo pravočasno poskrbeti za svoje zdravje, je v četrtek zasedlo stojnice na velenjski promenadi. Obiskovalci so se lahko seznanili tudi z mobilno aplikacijo iHelp, ki pomaga pri hitrem klicu na pomoč v stiski. Reševalci so vabili k preizkusu defibrilatorja in masaže srca. Zdravstveni vzgojni center pa na brezplačen preizkus hoje na dva kilometra. Vsakemu obiskovalcu so najprej izmerili krvni tlak, nato so ga ogreli, da je preizkus varno opravil, mu nadeli merilec srčnega utripa in ga poslali na dva kilometra dolgo pot. Z zbranimi podatki so lahko določili indeks telesne zmogljivosti in mu priporočili primerno vadbo. »Za zdravo in dolgo življenje moramo biti predvsem veseli in sproščeni ter živeti s čim manj
stresa. Potrebna je zmerna telesna aktivnost vsaj 30 minut vsak dan. Pomembna je zdrava in varna hrana - zajtrk, veliko sadja in zelenjave ter 3-5 obrokov na dan brez pogostih vmesnih prigrizkov,« svetuje Urška Bandalo. Opomnila je, da splošne ambulante opravljajo preventivne pre-
glede odraslih. Opravijo presejal-ne teste in ugotavljajo kronične nenalezljive bolezni.
K vsakodnevni jutranji vadbi pa je povabila skupina Šola zdravja, ki šteje 25 članov. Silvester Bla-govič vsak delavnik ob 7.30 vodi telovadbo po načinu tisoč gibov dr. Nikolaya Grishina. »Cilj je,
da dan začneš z elanom in dobro ogret. Mi pa se po telovadbi še družimo in debatiramo. Tako dan začnemo aktivno,« je povedal in izdal svoje načelo za zdravo življenje: »Čim manj se sekirajte, imejte se radi in veliko se smejte. Kljub težavam, ki vas obkrožajo, bodite optimistični.«	a
ločenih frakcij in 60 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov. »Ker na tem območju večina gospodinjstev kompostira, delež bi-orazgradljivih odpadkov predstavlja le 5 odstotkov ločenih frakcij. To kaže na to, da tista gospodinjstva, ki imajo kompostnike, del bi-orazgradljivih odpadkov oddajo v črne zabojnike, del gospodinjstev v blokovni gradnji pa še vedno ne ločuje, ampak biorazgradljive odpadke in embalažo oddaja v zabojnike za mešane komunalne odpadke, kar povzroča višje stroške predelav in odlaganja,« ugotavlja Centrih - Ocepkova.
Sortirne analize, ki jih izvajajo, kažejo, da je v mešanih komunalnih odpadkih še vedno petina bi-orazgradljivih odpadkov in skoraj polovica papirja, kartona, plastične in kovinske embalaže ter tetra-pakov. »Če bi bili ti odpadki ločeno oddani v prave zabojnike, bi se strošek predelave in odlaganja, ki ga plačujemo v Celju, znižal.«
Pri tem pa je zanimivo tudi to, da so količine mešanih komunalnih odpadkov in količine ločeno zbranih v zadnjih treh letih zelo podobne. Torej bo treba narediti še kak korak naprej.
Pokazali odlično znanje nemščine
Gimnazijci na finalu 27. literarnega natečaja v avstrijskem Deutschlansdbergu
V okviru dolgoletnega partnerstva med Gimnazijo Velenje in Srednjo trgovsko šolo in akademijo v Deutschlandsbergu dijaki naše šole že vrsto let uspešno sodelujejo na tamkajšnjem literarnem natečaju v nemškem jeziku, ki vsako leto razpiše novo temo; na letošnjem 27. natečaju so dijaki ustvarjali pod naslovom »Pisano namesto sivo«. Na natečaju sodelujejo večinoma avstrijske srednje šole, poleg Gimnazije Velenje iz Slovenije pa tudi Srednja poslovna in trgovska šola iz Češke. Med 20 najboljšimi prispevki je avstrijska žirija letos izbrala kar 6 prispevkov naših gimnazijcev: Jaka Lesjak, 2. B; Klara Geršak, 3. A; Lara Grazer, 3. B; Martin Jurko, 3. B; Nina Aberšek, 4. C in Ivo-na Pavic, 4. C. Zaradi udeležbe na ekskurziji v Nemčijo je prispevka Lare Grazer in Martina Jurka predstavil David Vidmar Čeru iz 4. A. Na finalni prireditvi žirija ocenjuje poleg vsebine prispevka tudi zanimivost in suverenost predstavitve na odru. Tako kot večinoma do sedaj so se naši dijaki tudi letos odlično izkazali, za kar so prijeli denarne nagrade. Med njimi se je najbolje odrezal Jaka Lesjak, ki je
Z leve: David Vidmar Čeru, Klara Geršak, Nina Aberšek, Ivona Pavič
in Jaka Lesjak
zasedel 3. mesto. Posebno pohvalo si zasluži Ivona Pavic, ki je vsa štiri leta gimnazije sodelovala na natečaju in bila tudi vedno izbrana za finale, Nina Aberšek pa je bila v vseh štirih letih gimnazijskega šolanja za finale izbrana trikrat. Tamkajšnji učitelji so zelo pohvalili vsakoletne prispevke naših dijakov, tako vsebino kakor tudi jezik in izgovorjavo. Poudarili so, da so močna konkurenca njihovim dijakom, ki nemščino govorijo kot materni jezik. Iskrene čestitke vsem!
a Jelka Oder, prof.
Kako zadiši domači rženi kruh
Gaberke - Tako je naslov novemu filmu, ki ga je na pobudo Kulturnice Gaberke posnel Tomo Čonkaš. V tem kraju se namreč že vrsto let trudijo ohranjati stare šege, da nekatera kmečka opravila ne bi utonila v pozabo. »Tamladim,« pravi predsednik Kulturnice Franc Štehar-nik, »je treba nekako pokazati, kako smo živeli pred leti. Saj mladina dandanes niti ne ve, od kod pride kruh! Pride praktično iz zemlje.« Tako so posneli že filme o kolinah na tradicionalen način, pa preša-nje jabolčnika.
Najnovejši film, pri katerem so sodelovali otroci iz vrtca Mojca, pripoveduje o kruhu. Tako so malčki najprej posejali rž. Nato so opazovali, kako je pordela, ko je vzklila. Starejša mladina je žela in povezovala snope, rokovali so z dreš mašino, kakor imenujejo napravo, ki loči zrnje od klasja. Z vetrnikom so nato očistili zrnje, da je veter odpihnil pleve. Žito so presuli v košte, kjer se je posušilo, mleli pa so ga v mlinu družine Krenker iz Plešivca, po domače pri Kotižniku, kjer imajo ekološko kmetijo in še pomnijo, kako so nekdaj kmetovali. Nato so spekli kruh in vsak svoj hlebec delili z družino.
Film so prvič zavrteli v soboto v gaberškem gasilskem domu, z veseljem pa bodo z njim gostovali še kje drugje.	a tf
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 8
8	IZOBRAŽEVANJE
Mentorstvo je obveza in veselje
Srečanje z Anito Povše, uspešno mentorico mladim raziskovalcem ter dobitnico srebrnega priznanja Zveze za tehnično kulturo Slovenije

14. aprila 2016
Za 18-letno mentorstvo in somentorstvo mladim raziskovalcem je Anita Povše prejela srebrno priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Število prijav pričakovano
Na šolah Šolskega centra Velenje na 662 prostih mest za novince za zdaj prejeli blizu 360 prijav - Povsod še prosta mesta, razen v športnem programu gimnazije - Prenos prijav do 26. aprila
Tatjana Podgoršek
Letos v Sloveniji zaključuje osnovnošolsko izobraževanje 17.424 otrok (lani 17.971), vpisujejo pa se na 22.960 prostih mest (lani 23.648). V regiji Saša letos zaključuje šolanje 2301 otrok (lani 2355), zanje pa je v šolah Savinjske regije razpisanih 3.140 mest. Največ prostih vpisnih mest je v srednjem strokovnem izobraževanju (kar 39,6 odstotka), v gimnazijskih programih slabih 31 odstotkov, v srednjem poklicnem slabih 27 in nižjem poklicnem izobraževanju 2,7 odstotka. Prejšnji ponedeljek se je iztekel prvi rok za prijave za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2016/2017, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je objavilo stanja prijav po prvem krogu na svojih spletnih straneh minuli petek.
662 prostih mest, blizu 360 prijav
Na šolah Šolskega centra Velenje so v razpisu za vpis za novince v 21 srednješolskih programih predvideli 662 prostih mest, do sedaj so prejeli blizu 360 prijav (lani v tem času so jih 384), kar je v skladu s pričakovanji. »Glede na dober obisk na informativnih dnevih bi morda pričakovali še kakšno prijavo več, a je tudi ta generacija devetošolcev manjša v
primerjavi z lansko,« pravi šolska svetovalna delavka na g-imnaziji Velenje Gabrijela Fidler.
Na šolah imajo v vseh programih še prosta mesta, razen v športnem programu gimnazije, kjer je prijav nekaj več, kot je razpisanih prostih mest. Po besedah Fidlerjeve omejitve kljub temu ne predvidevajo, ampak bodo zaprosili pristojno ministrstvo za povečan vpis, novih prijav pa ne bodo sprejemali. pričakujejo več prijav za program gimnazije, saj je ministrstvo tik pred objavo razpisa za vpis spremenilo pogoje za vpis na univerzo. Po novem se lahko namreč kandidati s poklicno maturo in petim predmetom vpišejo v univerzitetni program le po vertikali in ne več širše. »Fakultete so namreč zaradi manjšega vpisa kandidatov zadnja leta odpirale vrata tudi drugim. S tem so kršile zakon in diskri-minirale kandidate z opravljeno splošno maturo. Zadnja leta je bilo opaziti manjši vpis v gimnazijske programe zato, ker so dijaki po liniji najmanjšega truda želeli priti na fakulteto. Sedaj to ne bo več mogoče.«
Nagovarjajo tiste, ki so se odločili za šolanje zunaj domačega kraja
Po besedah sogovornice so veseli večjega vpisa kandidatov iz okoliških krajev, kar zanjo pomeni, da so osnovnošolce in njihove
starše prepričali s kakovostjo izobraževanja na njihovih šolah. Da bi jih pridobili še več, bodo sedaj nagovarjali predvsem osnovnošolce, ki so se odločili za šolanje znaj domačega kraja. »Ti naj dobro pretehtajo svojo odločitev, saj so prednosti šolanja čim bližje domu velike. Poleg materialnih stroškov je tu še izguba prostega časa. Izračunali smo, da dijak, ki se vozi iz Šoštanja ali Velenja samo do Celja ali Slovenj Gradca, izgubi po nepotrebnem skoraj mesec dni prostega časa. Programi med šolami pa so povsem primerljivi in ni tako velikih razlik, zaradi katerih bi se bilo vredno voziti drugam.«
Prednosti izobraževanja na šolah centra pa so še druge. Gabrijela Fidler poudarja enostavno prehajanje iz programa v program znotraj centra, če dijaki ugotovijo, da so zgrešili smer, enoizmenski pouk, dobro sodelovanje s prevozniki, brezplačen Lokalc po Velenju, prehrano v sodobnih restavracijah v Gaudeamusu in na Micu, varnost, številne dejavnosti (od projektnih tednov, številnih ekskurzij, opravljanje vozniškega izpita), možnost opravljanja prakse v tujini ... Prenos prijav lahko bodoči srednješolci skupaj s starši prenesejo v drug izobraževalni program do 26. aprila.
Pikina zelena avantura
Tudi učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda razmišljajo, kako povabiti turiste v Šaleško dolino
a
Tatjana Podgoršek
Toplino sem začutila takoj, ko sem segla v roke Velenjčanki, ki z družino živi v Mozirju, Ani-ti Povše. Pričakala me je v svojem skuterju na pragu zbornice osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, kjer je zaposlena kot profesorica biologije in kemije. Kljub svojim zdravstvenim težavam na-
smejana, vedrega obraza in že po nekaj besedah mi je bilo jasno, zakaj jo imajo radi sodelavci, učenci, zakaj jim je mnogokrat za vzgled in spodbudo v njihovih življenjskih zgodbah. Razlog za srečanje z njo pa je bilo tudi srebrno priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Prejela ga je za 18-letno uspešno mentorsko ali somentorsko delo mladim v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.
»Kar padla sem noter«
Da ji delo z mladimi leži, je dokazala že z izbiro poklica, kaj pa jo je spodbudilo, da se je odločila še za raziskovalno delo z mladimi, ki hočejo nekaj več kot le tisto, kar jim nudi redna učna snov? Nasmehnila se je, kot da bi ji bilo malo nerodno, nato pa dejala: »Ne vem, najbrž splet dogodkov. Za to dejavnost me je navdušila ravnateljica naše šole Lilijana Lih-teneker, nato pa sem kar padla noter. 18 let je od tega in nič ne kaže, da bi bilo kmalu kako drugače. Sem že nameravala malo izpreči, a se letošnje gibanje še ni povsem končalo, ko sta me že našli dve učenki z idejami za raziskovalno nalogo,« je povedala in hkrati priznala, da je to zanjo vedno izziv, malo drugačno delo, zanimivo, z učenci lahko spleteš drugačne odnose kot v razredu pri pouku. Tudi zanjo je raziskovalno delo nad' gradnja rednega šolskega dela. Je mentorstvo obveza? Je in hkrati
■	veselje, odgovarja in pojasni, da je obveza zato, ker gre za odgovornost, veselje pa zato, ker se ji zdi, da bi lahko šolsko delo sčasoma postalo rutina, nad čimer pa
■	ni navdušena.
Vsaka naloga je projekt
Tako kot za avtorje je tudi zanjo vsaka raziskovalna naloga projekt. V vsako temo se mora poglobiti in jo naštudirati najprej sama, da lahko zadovolji zvedavosti mladih raziskovalcev, ki raziskujejo na različnih področjih. »Del,
v katerem mlade učiš raziskovalnega dela, ni težaven. Težje pa je, ko jih učiš pristopov, pisanja raziskovalne naloge ... Za kakovostno nalogo je potrebno veliko truda, pa vedno ne uspe. Poleg tega je potrebno avtorje pravilno usmerjati, jih spodbujati, nagovarjati, naj dregnejo še v to in ono. Nas imajo takrat za sitne, a ko vidijo izdelek, so vsi zelo zadovoljni.«
V 18 letih je bila mentorica ali somentorica 41 raziskovalnim nalogam, od tega tudi eni srednješolski. Kar 26 se jih je uvrstilo na državno tekmovanje, na katerem je 5 nalog prejelo zlato, 8 pa srebrno priznanje. Na regijskem tekmovanju pa je bilo od 41 nagrajenih z zlatom, srebrom in bronom 26 nalog.
Je tudi avtorica priročnika Raziskovalčev praktikum, ki je nepogrešljivi pripomoček nadebudnim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem pri raziskovalnem delu in izdelavi naloge.
Kako drži rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, dokazujeta Anitina hči in sin. Gimnazijka Pia je doslej izdelala že tri raziskovalne naloge, osmošolec Tim je postal mladi raziskovalec v tem šolskem letu prvič. Obema je bila mentorica.
Če se obremenjuješ, je veliko težje
Zaradi težav s hrbtenico je Anita že od rojstva invalidka. Do sinovega rojstva je lahko s pomočjo bergel še hodila, po njem je postala vse bolj odvisna od vozička. Kljub temu opravlja svoje obveznosti za polovičen delovni čas, ki redko kdaj traja le štiri ure. Kjer ne more narediti vsega sama, ji pomagajo sodelavci, ona pa jim pomaga pri drugih stvareh. Invalidnost, pravi, ni za nič ovira, če človek le hoče. »Če se s tem obremenjuješ, je težje, kot če se ne. Prej ko se sprijazniš, se prilagodiš, bolje je. Za to nisem nič manj vredna ne v šoli, doma, v okolju. In takega občutka tudi nikjer nimam.« Kdo nosi v družini hlače? »O, ha ha. Oba z možem jih nosiva. Otroka sta zlata, sta samostojna, veliko pomagata in težav ni,« je še dejala Anita Povše. a
Velenje, 7. aprila - Turistična zveza Slovenije že 30 let izvaja projekt Turizmu pomaga lastna glava, v okviru katerega osnovnošolci raziskujejo turizem v domačem kraju, ugotavljajo možnosti za hitrejši razvoj, nato pripravijo raziskovalno nalogo in se predstavijo na stojnici v okviru turistične tržnice. Ta je potekala tudi v Velenju, kjer se je predstavilo 11 med 99 skupinami, ki letos turistična doživetja razvijajo z geslom Zeleni turizem.
Že tretje leto sodeluje OŠ Mihe Pintarja Toleda. Okrog mentorice in učiteljice geografije Jožice Apšner so se zbrali Urh Špital, Tina Smonkar, Nina Kovačevič, Dunja Grabner, Lucija Zagrušev-cem, Klara Moškon Frece, Miha Kočevar, Monika Vrtačnik, Lea
Krajnc in Kaja Confidenti, ki so
nestrpno pričakovali raziskovanje nove naloge, saj se ob načrto-
vanju turistične poti in snemanju video spota zanjo zelo zabavajo. Pripravili so Pikino zeleno avan-
V Muzeju usnjarstva razstavljajo dijaki
Rajko Zaleznik, ki je na Šolskem centru poučeval obdelovanje kovin, je svoje dijake več kot desetletje spodbujal, da za zaključno nalogo izdelajo kovinsko miniaturo po njegovem načrtu, pri tem pa izkažejo znanje razrezovanja, vrtanja, spajanja, vijačenja, struženja, frezanja, tudi barvanja, pri vgrajevanju elektronike pa so pomagali dijaki elektro in računalniške šole. Tako je do sredine maja na ogled 58 unikatnih avtomobilov, tovor-
turo. »Razmišljali smo, kateri del občine najslabše poznamo in je za turiste privlačen. Tako smo pripravili turistično pot, ki povezuje domačijo Lamperček, Vov-kov mlin in Grilovo domačijo. Obiskovalce po poti pelje Pika Nogavička,« je povedala mentorica in dodala, da so se učenci ob načrtovanju Pikine zelene avanture naučili tudi, kako tržiti produkt, saj so ga na tržnici morali predstavljati obiskovalcem. To je šlo dobro tudi Urbanu Špitalu, ki je namignil, da lahko z navihano Piko hranimo živali na domačiji Lamperček, pri Vovkovem mlinu nameljemo pirino moko za palačinke, ki jih spečemo in na-mažemo z domačo marmelado na Grilovi domačiji.
a tf
njakov, helikopterjev in letal, žerjavov, lokomotiv, robotov, rudarskih svetilk, tudi premogovniških izvažalnih stolpov, ki so jih izdelali dijaki prvih letnikov strojne šole in tudi prilagojenega programa. »Spoznavali smo jeklo, aluminij, pločevino in usvajali abecedo strojništva. Učili smo se meriti na pomično merilo, ročno žagati, vrtati, ob tem pa spoznavali načrte, brez katerih ni možno narediti izdelka,« je povedal učitelj, ki je ponosen na svojo pedagoško inovativnost, čeprav se ne pohvali rad. Njegovim idejam so prisluhnili tudi sodelavci, pri izdelavi marsikaterega prototipa po novem načrtu pa so pomagali dijaki.
a tf
Pikino zeleno avanturo bi mladi turistični vodniki seveda povezali s
Pikinim festivalom.
Kovinske skulpture
Rajko Zaleznik je posebno ponosen na robote, ki so jih dijaki razstavili tudi na strojnih šolah v Benetkah in Padovi. Nekateri drugi izdelki so na mednarodno izmenjavo potovali v Avstrijo.
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016
«»SÜAS
KULTURA
9
Velenjski plesni oder
Na letošnji območni reviji plesnih skupin so se predstavile štiri, odplesale pa so enajst koreografij
Velenje, 7. aprila - Velenjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je na območni reviji plesnih skupin Velenjski plesni oder gostila mlade šaleške plesalke in plesalce. Skupaj jih je bilo okoli 120, družijo pa se v plesnih skupinah Plesnega studia N, OŠ Antona Aškerca, Allegro iz Mladinskega centra Šmartno ob Paki in Venas s CVIU Velenje. Koreografije so na reviji uprizorili prvič, strokovna spremljevalka Mojca Kasjak pa še razmišlja, katere so ji bile najbolj všeč in jih bo priporočila za nastop na regijski reviji.
Otroci zelo radi plešejo, karkoli jim učiteljica plesa pokaže, pravi vodja OI JSKD Vele-
nje Nina Mavec Krenker, ki je tudi plesalka in koreografinja. »V vrtcu začenjajo z ljudskimi plesi in tudi že spoznavajo gibe umetniških plesov. Na reviji je prevladoval sodobni plesni izraz. Sicer pa v Velenju plešejo tudi hip hop, show dance, klasični balet, a se letos na reviji žal niso predstavili.«
Ples je kot vsaka druga umetnost tudi izpoveden. Kakšne zgodbe pripovedujejo mladi plesalke in plesalci? »Velikokrat so vzete iz našega vsakdana. Za mlajše velikokrat jemljemo motive iz pravljičnega sveta. Za to revijo sem sama sestavila dve koreografiji. Potovanje plesalke prikažejo z različnimi
načini prehajanja od ene do druge točke na odru. S srednješolsko skupino pa smo pripravile Beli šum, ki govori o posameznikih, katerih frekvenca niha in tako nastaja beli šum, ki se je včasih rad pojavil na analognih televizijah,« je povedala in še dodala, da večje plesne predstave velenjskih ustvarjalcev letos ne bo, so pa v tej sezoni pripravili celovečerno plesno predstavo Mejna črta, ki so jo premierno uprizorili decembra, zdaj pa jo bodo prijavili na festival Živa in upajo na uvrstitev.
a tf, foto: Ksenija Mikor
Sama odličja
Ljubljana, 9. aprila - Na državnem tekmovanju mladih plesnih tekmovalcev Opus 1 so uspešno sodelovale tudi velenjske plesalke. Plesalke plesnega studia N Velenje, ki so se z marčevskega predtekmovanja uvrstile na 24. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev, so uspešno predstavile osem miniatur. Priplesale so si štiri bronasta priznanja, tri srebrna in eno zlato, ki ga je za solo koreografijo z naslovom Utapljanje prejela Lara Stankovic Sušec, njena mentorica pa je Polona Boruta. Solo je plesala tudi Lana Veternik (bron), v duetih pa so plesale Gaja Golež in Ana Novak (srebro), Živa Centrih in Vesna Vertačnik (bron), Urška Car in Pia Čretnik (bron), Amina Gashi Grebenšek in Lucija Špital (srebro), Maša Kaiser in Anja Zaverla (srebro) ter Tanja Mitič in Neja Veternik (bron).
a tf
Popestrili pouk likovne umetnosti
Učenci imajo šolski predmet likovni pouk oziroma likovna umetnost, kot se imenuje zadnja leta, običajno radi. Tudi v 4. in 5. razredu na POŠ Vinska Gora ni nič drugače.
Minuli teden pa je bila ta vzgoja še posebej zanimiva, saj smo v šolo povabili mojstrico ročnih del Danico Tisnikar, upokojenko iz domačega kraja. S sabo je prinesla čudovite izdelke, narejene iz papirnatih trakov odpadnega papirja, predvsem iz reklam. To so bile sklede, košarice, podstavki za vroče posode, lepo oblečene škatle za shranjevanje drobnarij ...
Učencem je pokazala, kako se take stvari naredijo. Osnova so v rolice zviti re-
klamni listi, ki se nato sploščijo v trakove. Otroci so opazovali mojstrico pri delu in kar kmalu začeli tudi sami ponavljati in uresni-
čevati njene postopke dela. Kmalu so pod njihovimi prsti nastali prvi izdelki in sploh niso bili slabi! Nazadnje so jih premazali še z lepilom za les, ki izdelku da potrebno trdnost, ko se posuši. Bili so navdušeni nad lastnimi spretnostmi, nekaj novega pa sva se naučili tudi učiteljici.
Sodelovanje med izkušenimi starejšimi in vedoželj-nimi mladimi se je spet pokazalo za dobro, zato gospe Danici izrekamo »Hvala!«. Zagotovo jo bomo še povabili medse, saj nas lahko nauči še marsičesa. Pa še nekaj manj odpadkov bo, če jih koristno porabimo.
a Nada Štravs
Kaligrafija v Velenju zelo priljubljena
Marija Krajnc na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje vodi krožek kaligrafija šesto leto. V letu 2010/2011 so začeli pisavo
gotica tekstura, sedaj pa ji vsako leto dodajajo še kakšno drugo pisavo. Lepopisje ali kaligrafija, ki izhaja iz grške besede, je bi-
la pred računalniško dobo zelo cenjeno znanje. Vendar razstava v Knjižnici Velenje dokazuje, da je na roko napisano voščilo,
opremljeno še z ročno izdelano voščilnico, morda s klekljanim vzorcem, vezenino ali narejeno kako drugače, nekaj povsem osebnega in pritegne vedno več ljudi, da se lotijo te zanimive in posebne pisave, napisane s črnilom in peresnikom. Pisavo se učijo po osnovnih korakih in sklopih. Najlepši odtenek in starinskost izdelkom daje rjava barva. V Knjižnici Velenje so odprtje razstave popestrile pevke Lastovke in kitaristke univerze. Razstava je na ogled do 22. aprila.
a Marija Skrt
Udeleženci univerze so postali pod vodstvom Marije Krajnc pravi mojstri
Godbeniki vabijo na pomladanski potep
V soboto, 16. aprila 2016, bo na sporedu še zadnji koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje v jubilejni, deseti sezoni abonmajskega cikla. Godbenikom se bosta na Spomladanskem koncertu v velenjski glasbeni šoli pridružili odlični solistki - vokalistka Sergeja Sagadin in flavtistka Neva Berke. Peti abonmajski koncert se bo v Veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju začel ob 19.30 uri. Orkester bo pod taktirko Matjaža Emeršiča poslušalce popeljal na zanimivo glasbeno potovanje. Prisluhnili boste lahko skladbam Rossinija, Percya Greingerja, Marka Mozetiča, Johna Mackeya, Janija Goloba ..., in gotovo neizmerno uživali. a
Kruha in iger
Velenje, 14. aprila - V Galeriji Velenje bodo danes ob 19. uri odprli novo, skupno razstavo Tine Dobrajc in Uroša Potočnika. Sta lanska nosilca Jakopičevega priznanja, skupaj pa se predstavljata tudi zaradi njune slučajno skupne osredotočenosti na izhodišče, ki je povezano z Gustavom Courbetom, angažiranim velikanom slikarstva 19. stoletja. »Oba avtorja razstave sta v svojih delih zazrta v kontemplativ-nost vsakdanjika ter empatičnost do intimnega in globalnega okolja z avtentično ter manifestativno sporočilnostjo,« je zapisala kustosinja mag. Milena Koren Božiček. Razstava bo na ogled do 21. maja.
a tf
O Lampretu in Herbersteinih
V	petek, 15. aprila, bo ob 19. uri v kulturnem domu Šoštanj potekala projekcija dokumentarne zgodovinske drame Križ in kladivo scenarista in režiserja Bojana Labovica v produkciji Studia Legen, ki govori o Šoštanjčanu Jožetu Lampretu, svojevrstnem tragičnem junaku svojega časa, ki se je kot duhovnik zavzemal za socializem in pravice izkoriščanih ter bil zaradi tega zapostavljen, preganjan in celo izobčen. Dokumentarna drama je nastala po njegovih spominih.
V	nedeljo, 17. aprila, pa bodo ob 10. uri na Velenjskem gradu pripravili srečanje Mladih muzealcev. Tokratno srečanje so naslovili Družinske fotografije v preteklosti - album družine Herberstein. Otroci bodo s pomočjo fotografij izvedeli, kakšno je bilo življenje plemiških otrok nekoč, v delavnici pa si bodo izdelali svoj foto album.	a
V avli razstava
romskega
društva
Velenje, 8. aprila - V avli Mestne občine Velenje so ob svetovnem dnevu Romov in 20-letnici delovanja Romskega društva Romano Vo-zo iz Velenja odprli fotografsko razstavo. Z njo opozarjajo na svoje aktivno delovanje in številne projekte, ki jih izvajajo. Na ogled bo do 22.aprila.
J0U
ŠOLSKI CEmVCLEHJE
mavr ca znanja
Vabljeni k vpisu na Šolski center Velenje. Prosta mesta so še v vseh programih. MOŽNOST PRENOSA PRIJAVE JE DO 26.4.2016.
Trg mladosti 3 * Velenje lAHAMA! C f\l CI 03 896 06 00 • ¡nfo@scv.si WWW.itV.il
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

14. aprila 2016
Živi svoje sanje
Nastja Vodenik iz Gornjega Doliča je ponosna članica svetovno znane vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile
Tina Felicijan
Petje je že od nekdaj bilo njena velika strast. V osnovni šoli je pela v šolskem zboru in v zboru Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega. Nato se je vpisala na umetniško gimnazijo v Velenju, v tistem času pa je petje zaradi pomanjkanja časa - profesionalno je trenirala latinskoameriške plese - popolnoma opustila. »Ko sem se konec leta 2011 odločila končati plesno kariero, med drugim tudi zaradi želje po ukvarjanju s petjem, sem želela preizkusiti čim več novih stvari. Opravila sem avdicijo za muzikal Aladin v organizaciji Festivala Velenje, kar je bila čudovita izkušnja. V približno istem obdobju sem se na priporočilo takratnega fanta prijavila na avdicijo za Perpetuum Jazzile. Avdicijo sem na svoje ve-
liko presenečenje opravila in moja odločitev, da se prijavim, se je pokazala za pravo, saj od marca 2012 resnično živim svoje sanje,« je svojo zgodbo predstavila Nastja Vodenik.
Spoštujejo lokalno glasbo
»Perpetuum Jazzile je način življenja in sopevci moja druga družina,« je v najinem dopisovanju iz Bostona nadaljevala študentka umetnostne zgodovine in anglistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se kljub vsem obveznostim ukvarja še z ličenjem. »Veliko časa preživimo skupaj: vaje vsaj dvakrat na teden, koncerti, nastopi, turneje, avdio in video snemanja, vse to pa začinimo z občasnimi družabnimi dogodki, ki dodatno poskrbijo za povezanost skupine.«
»Kdo ve, mogoče pa bodo poslušalci, ki bodo obiskali koncert v Velenju, dobili priložnost izkusiti, kako je z nami na odru,« vabi Nastja Vodenik, ki se tega koncerta posebno veseli, saj se vrača k domačemu občinstvu.
Biti na odru je neverjetna izkušnja, pravi Nastja. »Trdo delo, ki ga vsak pevec vlaga, in odrekanja, ki so neizogibna, se poplačajo, ko te občinstvo sprejme,
ko ljudi navdušiš in se ustvari pretok pozitivne energije med pevci na odru in poslušalci. Ko stojim na odru, ta navdihujoč in izpopolnjujoč občutek vedno dobim.«
Program člani izbirajo na različne načine: v skupini je oblikovan odbor za repertoar, ki odloča o izboru novih skladb, ki jih predlagajo pevci sami. Velikokrat pri finalnem izboru z glasovanjem sodelujejo vsi. »Včasih izberemo skladbo zaradi specifične priložnosti: tako smo makedonsko Jo-vano jovanke izbrali za koncert na Ohridskem festivalu, venček nemških komadov za nemško turnejo, Stand By Your Man za ameriško turnejo ... Gledalcem poskušamo s tem izkušnjo našega koncerta še bolj približati in pokazati tudi spoštovanje do lokalne glasbe.« Kaj bodo zapeli v Velenju? »Veliko novosti, priredbe novih hitov, kakšno našo avtorsko skladbo, seveda pa na programu ostaja nekaj klasik, brez katerih ne gre,« je namignila Nastja in povabila občinstvo, naj ob vstopu v dvorano pozabijo na vse morebitne težave, se sprostijo, zapojejo s Perpetuum Jazzile, plešejo in preprosto uživajo.	a
ALTERNATOR
Zapeli tudi odrasli pevski zbori
Na območni reviji odraslih pevskih zborov Šaleške doline Pozdrav pomladi sodelovalo 16 zborov
Velenje, 10. aprila - Različne zasedbe odraslih pevskih zborov - od mešanih, do ženskih in moških - so na dveh koncertih pozdravile pomlad. Okoli 420 pevk in pevcev različnih starosti je pod taktirkami priznanih zborovodkinj in zborovodij izvedlo po eno ljudsko pesem, eno pesem slovenskega avtorja in zadnjo po svojem izboru. »Program je bil tudi tokrat zastavljen zelo pestro in ambiciozno,« je povedala vodja OI JSKD Velenje Nina Mavec Krenker. Budno ga je spremljala strokovna spremljevalka Jerica Gregorc Bukovec, ki je podala okvirno oceno zborovskega petja v dolini. Nastopajoče zbore je razdelila v tri kvalitativne nivoje: območni, regijski in državni. Kateri zbori naj se na osnovi kakovostne izvedbe prijavijo na regijsko tekmovanje, ki bo potekalo novembra, pa bo še sporočila. a tf, foto: Ksenija Mikor
Poklon glasbenikov in občinstva
Velenje, 9. aprila - Za veliki skupinski koncert šaleških glasbenikov, na katerem so preigrali uspešnice kultnega benda Mo-torhead, so se zbrali mladi in starejši bolj ali manj aktivni glasbeniki iz desetih šaleških bendov, med drugim Big Addiction, Cor-
dura, Son&Son, UPG, Kholn, ponovno pa tudi člani že ugaslih bendov Kaoz, Wreck in Klinični testiranci. Povabil jih je Aleksander Trivunovič, član letos ustanovljenega glasbenega društva Fortis, ki se ukvarja z organizacijo koncertov in pomaga ben-
dom pri snemanju in izdajanju glasbe ter prodaji albumov. Kot zvesti poslušalec Motorhead in glasbe, ki ga je izoblikovala kot osebnost, pravi, se je domislil, da bi preminulemu članu benda Lemmyju izkazali spoštovanje s posebnim tribute koncertom. Bobnar, kitarist in basist, ki trenutno igra v bendih Something
Small, Kholn ter s člani prvega benda Chimera, je zbral 27 glasbenikov, ki so v sedmih zasedbah odigrali 19 komadov in razvneli izjemno številno občinstvo. To se je še posebno razveselilo lokalnih glasbenih legend, ki so le še redki gostje odrov, a očitno niso izgubili občutka za glasbo in nastope. Pokazali so, da lahko sodelujejo in nastopajo tudi v mešanih unikatnih zasedbah.
a tf
DNK družbe 2050
Aleš Ojsteršek
V	teh dneh se gradi temelj naše realnosti leta 2050. Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom »Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050« prispevala k oblikovanju prvega osnutka vizije Slovenije do leta 2050, v marcu in aprilu je pripravljenih več delavnic, kjer imamo vsi prebivalci Slovenije možnost vizijo so-ustvarjati. Slovenija je v procesu načrtne preobrazbe.
Prvi osnutek vizije je preplet petih tem, kot so: kakovost življenja; inovativna družba; zaupanje; znanje in veščine ter identiteta Slovenije. Osnutek odpira soočenje z globalnimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, boj proti podnebnim spremembam, nagel tehnološki razvoj in naraščajoča neenakost. Delovanje na teh področjih naj bi naši družbi omogočilo preobrazbo v trajnostno družbo, ki bo ohranjala ravnotežje med okoljsko, socialno in gospodarsko dimenzijo trajnostnega razvoja. To nam nalagajo tudi cilji za trajno-stni razvoj in pretežno lastna odgovornost do prihodnjih generacij.
Uvodna delavnica oblikovanja izhodišč vizije je združila skupino petdesetih posameznikov s povprečno starostjo pod 40 let, uravnoteženo glede na spolno strukturo ter z zagotovljeno dobro pokritostjo glavnih področij dela, znanj in zastopanosti slovenske družbe. Temu delu zdaj sledijo soočenja širše javnosti, jasno pa je mogoče zaznati, da načrt izvedbe procesa načrtovanja sledi načelu vse-vključujočega in poudarja, da smo državljanke in državljani Slovenije ključni pri oblikovanju svoje prihodnosti.
Boljša kakovost življenja je nekaj, k čemur stremimo vsi in če želimo spremembe na bolje udejanjiti v praksi, moramo doseči premik iz običajne osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji. Prav zaradi spremembe miselnosti v smeri družbene odgovornosti leta 2050 živimo bolje, bolj zadovoljno in dlje. To nam je uspelo, ker smo motivirani in kažemo več drznosti, poguma, samoiniciativnosti in osebne odgovornosti na vseh področjih družbenega življenja. Zdravo okolje in način življenja sta osnova za zdrav življenjski slog, ki se posledično odraža tudi v večji stopnji splošnega zadovoljstva ljudi, njihovega zdravja, višji delovni produktivnosti ter boljšem strukturiranju časa.
V	gornjem odstavku gre za del besedila, ki bi ga že lahko imenovali jedrni del, osredotočenje za nadaljnjo razpravo. V tem duhu struktura ostaja enaka, pozitivno konotirana naracija, ki pozdravlja naš dosežek v letu 2050. Tej temi sledijo odstavki, ki poudarijo dosežke na področjih odprte in inovativne družbe kreativnih posameznikov, družbe, kjer velja stopnja velikega zaupanja, tako za državo kot za njene državljane, nadalje skupnost posameznikov z obilo znanja in razvitimi veščinami za življenje, ter skupnost z razvito nacionalno in evropsko identiteto.
Tudi, če si človek nadene najbolj kritična očala, bo pogled lahko zajel zgolj isto družbo - v razmišljanje je vabljena sedanja generacija in na plečih te leži tudi odgovornost do prihodnjih rodov. Temu se objektivno ni mogoče izogniti.
Uvodnim korakom daje elemente gotovosti in odvrača od pomislekov, da gre za ad-hoc politično zgodbo tudi sodelovanje članov družbe, ki prihajajo iz naših središč odličnosti, kot je npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je v zbrani uvodni skupini pomembno zastopana.
Razmišljanje o DNK družbi v podzavesti prikliče tudi ravnanja na naši lokalni ravni. Imamo številne potrditve, da smo za potrebe odločevalskih procesov že precej dobro opolnomočeni in imamo veščine sodelovanja pri zastavljanju skupnih ciljev odlično razvite. Slabši smo v oceni uresničevanja, bi alternatorsko dodal in razmišljal dalje, če ne bi to šlo že izven zastavljenega okvirja.
V	dnevnem iskanju odgovorov večkrat tudi na vprašanja, ki imajo le bore malo elementov za sklepanje, lahko pomaga tudi zavedanje, da smo kot družba enotni v predstavi, kam gremo in kakšen DNK bi torej moral opredeljevati družbo čez nekaj desetletij. Nekako se zdi, da bi Šaleška dolina lahko svoj vagon pripela na vzpostavljajočo kompozicijo. Vlak je na postaji.
Na oder so se vrnili tudi Kaoz. Pevec Dejan Oordevič Boko sije narisal Lemmyjev atribut, kitarist je Matjaž Zajc, za bobni pa je Aleksander Trivunovič. Foto: Tilyen Mucik
Znova blesteli naši mladi pevci
Zagorje ob Savi - Na letošnjem državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi minuli teden je nastopilo 2000 pevcev, 52 zborov, zapeli so 188 skladb 53 slovenskih in 30 tujih avtorjev. Med njimi so člani žirije, v kateri sta bili iz Šaleške doline tudi Danica Pirečnik in Anka
Jazbec, slišali kar 22 slovenskih novitet. Sodelujoči zbori iz regije Saša so znova potrdili, da je zborovska dejavnost na visoki ravni.
Med otroškimi zbori je namreč zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki ga vodi Manja Gošnik Vovk, prejel zlato priznanje z odliko. Zbral je 93,7 točke. Poleg tega je prejel posebno priznanje kot najboljši otroški zbor 25. revije, Katja Žličar Marin pa kot najboljša korepetitorka. Prejel je še posebno priznanje za najboljšo sestavo sporeda pri otroških zborih. Med dobitniki
zlatega priznanja z odliko je bil tudi otroški zbor osnovne šole Gorica Velenje, ki ga vodi Mihaela Britovšek. Osvojil je 90 točk.
Med mladinskimi zbori je znova blestel zbor Osnovne šole Nazarje, zborovodkinja Katja Gruber. Za zbranih 93 točk je prejel zlato priznanje z odliko ter posebno priznanje kot najboljši mladinski zbor 25. revije. Zlato priznanje z odliko je prejel za zbranih 88,3 točke še zbor velenjske glasbene šole, ki ga vodi Tea Plazl.
a tp
a
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016

107,8 MHz
«»SÜAS	11
Radijski in časopisni MOZAIK
Medij, ki ga že od nekdaj občuduje
Grega Bevc je privrženec radija že od malih nog, z Radijem Velenje pa sodeluje od leta 2006, a le kot tonski tehnik. "Mikrofonu se še uspešno upiram ... he, he, mogoče pa bo to tudi kdaj v prihodnje," pravi in dodaja: "Že kot mulc sem v bloku navijal radio na glas, tako da so se sosedje kar "križali". Zato je bila edina logična rešitev, da grem na radio, da bo v bloku vsaj malo miru."
Nedeljski popoldnevi so kljub njegovemu napornemu urniku namenjeni "tehničnemu" spremljanju voditelja popoldanskega programa. Druženje traja, pravi, le nekaj ur in v tem času poskuša zadovoljiti poslušalce z izborom glasbe. Čeprav se preko radijske frekvence 107,8
megahercev druži s poslušalci kratek čas, ga napolni s posebno energijo, saj je radio medij,
ki ga že od nekdaj občuduje. "Rad poskrbim za dobro razpoloženje v studiu in pred ra-
Grega Bevc:» Rad poskrbim za dobro razpoloženje v studiu in seveda pred radijskimi sprejemniki z dobro glasbo. Sedaj kdaj pa kdaj zavrtim še kakšno otroško skladbico.«
dijskimi sprejemniki predvsem z dobro glasbo. Moj glasbeni izbor je v zadnjem času širši za eno zvrst - z glasbo za naše najmlajše. Večino svojega prostega časa, ki mi ga zelo primanjkuje, namreč namenjam svoji hčerki in upam, da mi poslušalci preveč ne zamerijo, če zavrtim tudi kdaj kakšno otroško pesmico."
Poleg rojstva hčerke, ki mu je življenje dodobra obrnila na glavo, mu je preteklo leto prineslo tudi novo zaposlitev. Trenutno je še v fazi izobraževanja za uniformnega policista. Po zaključenem šolanju pa upa, da se bo s poslušalci in poslušalkami Radia Velenje pogosteje slišal preko radijskih valov kot na cesti.
■ tp
GLASBENE novice
Umrl ameriški country pevec Merle Haggard
Minuli četrtek je prav na svoj 79. rojstni dan je na svojem domu v Kaliforniji zaradi pljučnice umrl ameriški pevec Merle Haggard, ki je veljal za legendo country glasbe. Glasbenik je v svoji 60-letni karieri napisal in odigral zavidljivo število pesmi, od katerih se jih je več kot 30 uvr-
stilo na vrhove ameriških country lestvic. Zaslovel je leta 1969 z uspešnico Okie From Muskogee, ki je postala himna mladih, ki se niso pridružili alternativnim družbenim gibanjem v 60. letih. V svojih pesmih, med najbolj znamenitimi tovrstnimi je Workin' Man Blues, se je zavzemal za delavski razred in malega človeka, kritiziral je vojno v Iraku in podpiral demokrate. Izražal je tudi solidarnost do Afroa-meričanov. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim več grammyjev, tudi za življenjsko delo.
Black Eyed Peas združeni za album
Will.i.am, član skupine Black Eyed Peas, je razkril, da se obeta ponovna združitev skupine, ki je svoj zadnji album The Begin-
nning izdala leta 2010. Skupina, ki se uradno sicer ni nikdar razšla, je nase opozorila predvsem s svojim tretjim albumom Elep-hunk, ki ga je izdala leta 2003. Takrat je zavzela glasbene lestvice in si pridobila številne oboževalce z uspešnicami, kot so Where Is The Love, Shut Up, I Gotta Felling in druge. Uradno skupina obstaja že od leta 1995, zadnjič pa so skupaj na odru stali konec leta 2011. Skupino, ki je doslej po vsem svetu prodala že več kot 35 milijonov albumov, poleg Willa sestavljajo še Fergie, Apl.de.ap in Taboo.
Tanja Žagar vabi v Celje
Tanja Žagar je nedvomno ena najbolj popularnih pevk zabavne glasbe. Pohvali se lahko z najbolje prodajanimi albumi in tudi že šestim Vikendovim albumom popularnosti. Lani je razproda-jal halo Tivoli, ta petek pa se bo predstavila občinstvu v naši neposredni bližini, v Celju, kjer bo tudi zaključila praznovanje desetletnice svojega samostojnega glasbenega ustvarjanja.
»Zame kot glasbeno izvajalko je zvesta publika, ki obiskuje moje koncerte in nastope največja nagrada in hkrati tudi največji uspeh. Zavedam se, da mi s tem ljudje izkažejo veliko priznanje, spoštovanje in tudi zau-
panje, zato svoje delo opravljam zelo odgovorno in profesionalno. Ta pripadni in srčni odnos, ki ga imamo z mojimi poslušalci mi zelo veliko pomeni,« pravi Tanja, ki pripravlja svoj peti album, za katerega je prepričana, da bo carsko odličen. Načrtuje veliko koncertov in veliko jesensko turnejo, tako da časa za tradicionalno Žagarijo to sezono ne bo, bo pa jeseni skupaj s svojo skupino Avantura zabavala goste na križarki.
Slovenska polka in valček
Minuli petek se je v Podčetrtku odvil že na 21. festivalu Slovenska polka in valček, ki ga vsa leta organizira RTV Slovenija. V tekmovalnem delu se je predstavilo šest polk in šest valčkov, izvajalci pa so se potegovali za tri
nagrade - dve nagrajeni viži je izbralo občinstvo s telefonskim glasovanjem, eno pa strokovna žirija. Nagrado za najboljšo polko festivala je prejela skladba Pazi se na morju v izvedbi ansambla Veseli Dolenjci. Nagrado za najboljši valček je prejela viža Če lahko bi me slišala v izvedbi ansambla Naveza. Nagrado za najboljšo skladbo festivala v ce-
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ROCK PARTYZANI feat. ROK'N'BAND - Hey Baby
2.	NINO - Mojito
3.	DJOMLA FT. REBEKA DREMELJ - Do Jadrana
Rock Partyzani in Rok Ferengja, pevec skupine Rok'n'band, so že leta 2011 sodelovali pri skladbi Time for Revolution, s katero so nastopili na Emi. Tokrat sta skupini združili moči v skladbi Hey Baby, ki jo je v originalu daljnega leta 1961 prepeval Bruce Channel. Skladba je enostavna, živahna in žurerska, zato so prepričani, da bo velika uspešnica, ki si jo bo občinstvo na koncertih veselo prepevalo in ob njej tudi zaplesalo.
loti po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali Smiljan Greif, Irena Vrčkovnik, Slavko Avsenik mlajši, Lado Šurla in Janez Do-linar, pa je prejela pesem V srcu si ansambla Sekstakord.
Znan vrstni red na Evroviziji 2016
Gostiteljica Evrovizije 2016, švedska nacionalna televizija SVT, je sporočila vrstni red obeh polfinal. Slovenija bo nastopila v drugem polfinalu, in sicer v četrtek, 12. maja, skupaj z nami pa bodo nastopili še Albanija, Avstralija, Belorusija, Belgija, Bolgarija, Danska, Makedonija, Gruzija, Irska, Izrael, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Romunija, Srbija, Švica in Ukrajina. Slovenska evrovizijska predstavnica ManuElla se bo s skladbo Blue and Red v drugem polfina-
lu predstavila kot ll.Prvi polfi-nalni večer bo v torek, 10. maja, v finale pa se bo iz vsake polfi-nalne skupine uvrstilo 10 držav. V sobotnem finalu, ki bo 14. maja v Stockholmu, se bodo polfi-nalnim izbrankam pridružile še Nemčija, Italija, Španija, Francija in Velika Britanija ter gostiteljica Švedska, ki so tja uvrščene že neposredno.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Gadi - A si kej nora name
2.	Klapa Gallus - Le spomin deklica
3.	Ansambel Petka - Mami za praznik
4.	Ansambel Rosa - Ljubezni sila
5.	Fantje izpod Lisce - Plešiva
6.	Modrijani - Ljubil bi te nežno
7.	Munda Štajerci - Ne morem naprej
8.	Fantje z vseh vetrov - Skupaj zapuščajva mladost
9.	Mika nas - Spomni se name
10.	Slovenski zvoki - Daj mi srce
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
MONOM
Pod okriljem diskografske hiše Plusquam Records Labelgroup je izšel prvi iz serije EP-jev, ki jih bo Stane Špegel z imenom Monom v prihodnjih mesecih objavil pri tej nemški založbi. EP Seacrets prinaša štiri nove chillout skladbe, prvi single pa nosi naslov Mermaidman.
SOPRANOS
Pred prihajajočim poletjem se je skupina Sopranos odločila, da izda skladbo v ritmu rumbe, ki vas bo zazibala v poletje. Gre za priredbo njihove pop-rock balade iz leta 2014, za katero je glasbo in besedilo napisal Frenk Nova, gonilna sila skupine.
SOUND ARSON 6.3
V soboto, 16. aprila, se bodo v okviru dogodka Sound Arson 6.3 v kola-žu alternativne glasbe v velenjskem eMCe placu zvrstili ameriški art rockerji Qui, progresivni stonerji Jegulja, posthardcorovci
Nesseria iz Francije in mariborska grunge skupina Lipstick Stain.
MAX JAZZ
Danes zvečer, v četrtek, 14. aprila, bo v klubu Max jazzovski dogodek z naslovom Milan Stanisa-vljevic Soundquest feat. Jadranka Juras / Family Affair 2, Piano Trio and Vocals. Nastopili bodo Milan Stanisavljevic - klavir, Milan Nikolic - kontrabas, Andjelko Stupar - bobni in Jadranka Juras - vokal.
RADIO MONDO
Skupina Radio Mondo, ki jo sestavljajo klaviaturist Urban Grebenšek, kontrabasist Nino De Gleria, tolkalec Blaž Celarec, violinistka Jelena Zdrale in Matej Mijatovic, interpret ter avtor večine skladb, s pesmijo Vikend ljubimca napoveduje izid prvenca Zgodba za dva. Njegov izid bo pospremila koncertna promocija na 9. festivalu sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 12
12

a a Blaž Košorok (prvi z leve) in Rajko Džordževič imata ^^ skupno to, da sta direktorja. Prvi je generalni HSE--ja, drugi tudi lastnik VTV-ja. Komu gre boljše, Čvek ve. Verjame pa tudi, da si imata kot vodilna marsikaj povedati. Očitno pa je tema, o kateri razpravljata, zelo aktualna. Čvek sicer misli, da ni šlo za energetiko niti za davčne oaze, bolj za skupne izzive. Ni namreč ravno v navadi, da bi Košorok tako zavzeto prisluhnil komu iz Šaleške doline.
Če ste mislili, da grafični oblikovalec Stane Hafner prosi, ni res! Ne spozna se namreč le na razporejanje črk in slik, ampak tudi na notranji dizajn. Velenjsko knjižnico je premeril od stebra do stebra in izračunal razdaljo med knjižnimi policami do centimetra natančno. Komaj so mu preprečili, da bi zaradi pravega razmerja poleg polic premaknil še stebre.
I
14. aprila 2016
ZANIMIVOSTI

Tulipan za vsakega Slovenca
V Volčjem Potoku tudi to pomlad pripravljajo bogato razstavo cvetja, ki bo na ogled že od prihodnjega tedna dalje (od 23. aprila). Gre za že 25. spomladansko razstavo cvetja, v okviru katere bo tudi to leto za vsakega Slovenca zacvetel po en tulipan, ob tem pa bo na ogled še vrtnarska oprema in novi modeli dinozavrov. Ob tem cvetličarje skrbi toplo vreme. »V parku je pomlad že v polnem razcvetu. Za zdaj so glavni igralec narcise, kmalu pa jih bodo začeli nadomeščati tulipani. Računamo na kakšno ohladitev, da bodo tulipani počakali in da se bodo tudi začeli kazati, ko bi jih mi želeli ljudem pokazati v najboljšem stanju,« je povedal Matjaž Mastnak. Dodal je še, da bo to leto mogoče videti 300 vrst tulipanov.
So Ameriko v resnici odkrili Vikingi?
Čeprav smo se v šoli učili, da je Ameriko odkril Krištof Kolumb, trditev morda ni resnična: pred
kratkim so namreč arheologi odkrili nove dokaze o vikinški poselitvi Severne Amerike. Prvi evropski pomorščaki naj bi v Severno Ameriko prispeli že več stoletij pred rojstvom Krištofa Kolumba. Pred približno tisoč leti naj bi tja odpluli Vikingi, ki so zgradili mesto v L'Anse aux Meadows na Novi Fundlandiji, ki je bilo tudi prvo tovrstno najdišče arheologov - zdaj pa so arheologi odkrili mesto, ki se nahaja nekaj sto kilometrov nižje od prve naselbine, na polotoku Point Rosee. Odkritje nakazuje na to, da so bili Vikingi tam naseljeni dlje časa in so tudi potovali v notranjost celine, kar so arheologi do zdaj zavračali. »Prva najdba dokazuje, da so bili Vikingi tam
naseljeni za kratek čas, kar je bil kratek, a neuspešen poskus kolonizacije. Point Rosee bi lahko to teorijo podprl ali pa popolnoma ovrgel, če ga bomo umestili v drugo obdobje. Izkopavanja dokazujejo, da so bili Vikingi v Severni Ameriki veliko dlje časa, kot smo mislili do zdaj,« je razložil arheolog Douglas Bolender.
Zgradili bodo novo najvišjo stavbo na svetu
V Dubaju so napovedali gradnjo nove stavbe, ki bo še višja od trenutno najvišje na svetu, stolpnice Burdž Kalif (tudi ta, mimogrede, stoji v Dubaju). Za načrti stoji podjetje Emaar Properties, katerega direktor je napovedal,
tel in nekaj restavracij, arhitekt pa je projekt imenoval za Eifflov stolp 21. stoletja. Kot je pojasnil, je navdih iskal v zgodovini, pri babilonskih vrtovih.
Kavarne z ježki
Pred dobrim letom se je tudi v Sloveniji odprla prva mačja kavarna, v kateri se lahko obiskovalci ob pijači igrajo z več mačkami, ki tam živijo - ker je to seveda njihov dom, obiskovalci pa so samo začasni gostje, se
te tu in tam kakšen zbode,« je povedala enajstletna britanska obiskovalka Anna. »Ljudem smo želeli pokazati še drugo, prijaznejšo plat ježev, za katere mnogi mislijo, da so naporni domači ljubljenčki. S tem, da se jih lahko dotaknejo, bodo ljudje morda o njih dobili drugačno mnenje,« pa je pojasnila Mizuki Murata, ki dela v zajčji kavarni v isti stavbi.
Svoboden po 33 letih
Minuli teden so na prostost po 33 letih letih v zaporu izpustili nekdanjega ameriškega pomorščaka Keitha Harwarda, ki je bil leta 1982 po krivem obsojen na dosmrtno ječo zaradi posilstva in umora. Harwarda so obsodili na podlagi pričanja strokovnja-
da bo nova stavba nekoliko višja od Burdž Kalifa - koliko, ni želel izdati. Je pa povedal, da tokrat nimajo v mislih stolpnice, temveč razgledni stolp, podprt z jeklenicami. Imel naj bi vrsto razglednih ploščadi, na katerih naj bi zasadili vrtove z drevesi, ter vrteče se steklene balkone Prostora bo tudi za butični ho-
morajo oni prilagoditi pravilom živali. A mačje kavarne v svetu pravzaprav niso nič novega, poleg njih so v večjih mestih začeli odpirati še kavarne s psi, sovami in zajci. Posebej veliko tovrstnih idej je zaživelo v Tokiu, kjer je meščane pred kratkim posebej razveselilo odprtje kavarne, v kateri kraljujejo ježki. V kavarni Harry v steklenih terarijih živi od 20 do 30 ježev različnih vrst, za uro igranja in crkljanja z njimi pa boste med tednom odšteli osem evrov, ob koncu tedna in praznikih pa še kakšnega več. »Vsi ježki so prijazni, pa čeprav
ka, ki je ugotovil, da odtisi ugriza na posiljeni ženski ustrezajo odtisu njegovih zob, dobra tri desetletja kasneje pa so testi DNK pokazali, da je posilstvo ženske in umor njenega moža storil neki drug pomorščak, ki je medtem že umrl v zaporu, kjer je za zapahi sedel zaradi nekega drugega zločina. Kakšni so občutki in težave nedavno izpuščenega zapornika, si lahko le predstavljamo.
frkanje
» Levo & desno «
Prepoznavnost
Se lahko tudi Slovenija »spomni« nekaj podobnega kot Panama? Le tako bi postala prepoznavna po vsem svetu!
Stavka
Energetiki še kar stavkajo. Zadeve se namreč še nikakor niso ohladile. Še bolj se segrevajo.
Samo kako?
Marsikdaj nas kdo »podučuje«, da moramo živeti do konca. Mislijo pač, da moramo do konca živeti aktivno. Teže je take, ki živijo iz dneva v dan, prepričati o tem.
Bolj odprta
V Šmartnem ob Paki menijo, da dajo za knjižnično dejavnost toliko denarja, da bi bila lahko enota knjižnice pri njih odprta več dni v tednu. A očitno je lažje zagotoviti denar kot obiskovalce.
Dobro in slabo
Oaze so v suhi Afriki nekaj zelo dobrega. Davče oaze ponekod drugje pa zvenijo kot nekaj slabega. Nikakor ne za vse.
Premik
Ob raznih težavah našega kmetijstva nekateri pravijo, da podeželje ni več stvar le levice. Je pa pogosto res, kot da to področje mnogi obravnavajo z levo roko.
Zdravljenje
Direktorju Bolnišnice To-polšica se izteka mandat. Po sili razmer je bila primarna dejavnost primari-ja energetsko zdravljenje bolnišnice.
Križ
Nekateri se še vedno ne morejo sprijazniti s križem. Drugim je križ nujno potreben za preživetje. Rdeči križ.
Vsem ne pomaga
Pri nas so vse bolj znani množični blagoslovi motorjev in motoristov. A preveč motoristov se premočno zanaša samo na tovrstno zaščito od zgoraj.
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 13
14. aprila 2016
«»SÜAS
SVET OKTANOV
IB
svet oktanov
Pomlad je tu, ponovno bo čas za zanimiva potepanja. Zato smo vam skušali približati delček avtomobilske ponudbe v naši regiji. Še prej pa kratek nasvet za večjo varnost. Srečno vožnjo!
Najpogostejše napake voznikov na krožnih križiščih
Uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji je očitna. Z vidika varnosti so zelo dobrodošla, vendar je pogostokrat moč opaziti, da imajo vozniki nemalo težav pri manevriranju. Poglejmo nekaj primerov:
•	Nadaljevanje vožnje po zunanjem prometnem pasu: oba prometna pasova, notranji in zunanji, sta namreč namenjena zapuščanju krožnega križišča. V tem primeru je z zunanjega prometnega pasu prepovedano nadaljevati vožnjo po krožnem križišču. To prepoveduje neprekinjena ločilna črta in zarisana puščica na vozišču. Voznik modrega osebnega avtomobila bi moral zapustiti krožno križišče.
•	Zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu: v tem primeru je prepovedano zapustiti krožno križišče, ker zunanji prometni pas (kljub dvema izvoznima pasovoma) ni izključno namenjen zapuščanju letega (ni označen z neprekinjeno ločilno črto).V tem položaju voznik modrega osebnega avtomobila nikakor ne vidi, ali namerava rdeči osebni avtomobil na zunanjem prometnem pasu zapustiti križišče ali pa bo nadaljeval vožnjo po krožnem križišču. Zato voznik modrega osebnega avtomobila odpelje še en krog in se med tem varno razvrsti na zunanji prometni pas.
•	Prepozno razvrščanje na zunanji prometni pas: modri osebni avtomobil s prepoznim premikom na zunanji prometni pas ogroža vozila, ki že vozijo na njem. V primeru, da je voznik zgrešil izvoz oz. kadar se zaradi gostote prometa ni uspel pravočasno razvrstiti na zunanji prometni pas, vedno odpelje še en krog in se med tem varno razvrsti na zunanji prometni pas krožnega križišča.
Bodimo zelo pozorni pri zamenjavi prometnih pasov. Vsa vzvratna ogledala so namreč nastavljena na vožnjo po ravni cesti.
•	Čeprav pravilno pogledamo v vzvratna ogledala, lahko spregledamo vozilo na desni, ki ga opazimo šele, ko je tik ob našem boku, oz. vozilo na levi, ki zaradi mrtvega kota prej izgine iz vidnega polja ogledal.
•	Manjši ko je premer kroga krožnega križišča in širši ko so pro-
metni pasovi, bolj so te značilnosti izrazite. • Na takšnih križiščih se tudi zelo hitro spreminja prometna situacija, zato moramo natančno in dobro opraviti poglede NZR, s poudarkom na pogledu čez levo rame
Krožna križišča z ločenimi prometnimi pasovi
To je nekoliko spremenjen tip krožnih križišč, ki zagotavlja višjo raven prometne varnosti, večjo pretočnost vozil in na katerem veljajo nekoliko spremenjena pravila vožnje. Od običajnih krožnih križišč se bistveno
ARA
BARVNI SVET DEKORACIJ
MEŠALNICA BARV SPLETNA TRGOVINA
Leveč 56, Petrovče T: 03 547 17 18 www.ara-barve.si
Program
zaavtoličarje
temelji in predlaki
razredčila, kiti
trdilci in dodatki
Avtoservis Lemež
Peter Lemež s.p. Podkraj 44, 3320 Velenje
41 460 972
Servisiranje in vzdrževanje motornih vozil
razlikujejo, in sicer:
•	imajo dva med seboj fizično ločena prometna pasova;
•	prometna signalizacija, ki je nekoliko spremenjena (prometni znaki in označbe na vozišču), natančno napoveduje ter sporoča, v katero smer vodi določeni prometni pas pred krožnim križ-
iščem in na njem; na ustrezni prometni pas se moramo razvrstiti že pred uvozom; menjava prometnih pasov na takšnem križišču ni dovoljena.
Vir: priročnik Dober voznik bom
V KINU OD 11 MAJA 2016.
CITROËn


CITROEN C4 CACTUS
PREHUD CELO ZA JEZNE PTICE
Feel PureTech 82 BVM
za 12.990 €
v primeru Citroen financiranja in menjave staro za novo
•	AIRBUMP®
•	NAVIGACIJA
•	KLIMATSKA NAPRAVA
•	CONNECTING BOX
CRëATiVeTeCHNOLOGie
1511! I
Povprečna poraba goriva: 4,3-4,6 1/100 km, emisije CO2: 100-107 g/km, emisijska stopnja EURO 6, specifične emisije dušikovih okside 0,0179- 0,0260 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev 0,00113g/ km, št^ilo trdnih delcev pa 9,31x 1011. Ogljikov dioksid (GO^) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega

ranje za vozfe Cito
.......,......,.ča do 60% populi. Za podrobno.» o ponudbi le obrnite na vašega prodajata vozil Citroën. Ponudba veja do 30. 4. 201<
be pri pooblaščenih prodajatih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki sodeUjejo v akciji. Navedbe opreme so in^maivne! Sbka je limb^čna. Ve:
■™ssl*F
AVTO MURSIC, d.o.o.,
Žarova cesta 7, Velenje. Telefon.: 03 898 54 80
Avtoservis Lipnik
041 670 893
Škale 66 d, Velenje Damjan Lipnik, s.p.
SERVIS ZA VOZILA KIA
SERVISIRANJE OSTALIH ZNAMK VOZIL
PRODAJA VOZIL • POLNJENJE KLIMA NAPRAV • VULKANIZERSTVO
CAST d.o.o.
Malteška cesta 57, Polzela Servis: 03 70 33 333
Poslovna enota:
CAST d.o.o. - PE Slovenj Gradec
Pameče 164, Slovenj Gradec Servis: 02 88 21 662
Podjetje Cast d.o.o. - Avto center Kralj se ponaša z dolgoletno tradicijo. Pooblaščenemu servisno-prodajnemu mestu Hyundai na Polzeli in v Slovenj Gradcu se je pred kratkim v Slovenj Gradcu pridružilo še servisno-prodajno mesto Renault.
Poleg servisa in prodaje vozil vam nudijo številne druge storitve:
•	servisno prodajno mesto za motorna kolesa Piaggio, Vespa in Gilera
•	odkup in prodaja rabljenih vozil in pooblaščeni partner Summit in SKB Leasing-a
•	pooblaščeno cenilno mesto za poškodovana vozila številnih zavarovalnic (Triglav, Maribor, Generali, Adriatic-Slovenica, Tilia, ERGO)
•	pooblaščen BHS hitri servis (za vse znamke vozil)
•	vulkanizerska delavnica in prodaja gum
•	kleparska delavnica za vse tipe vozil
•	prodaja in montaža dodatne opreme za vse znamke vozil (vlečne kljuke, Thule prtljažniki, lita platišča ...)
A.R.K. SERVIS VOZIL
Vzdrževanje in popravilo vozil
Ales Javornik s.p. Gaberke 199, Šoštanj
041 541 904 BOSCH
eoNUS pod p





Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 14
14
SVET 0KTAN0V
«»^AS
14. aprila 2016
VARČNI IN OKOLJU PRIJAZNI.
Avto center Celeia d.o.o., Mariborska 107, Celje 03 4254610 Avtohiša Jakopec, Kosovelova 16, Velenje 03 897 14 60

Kaj je avtoplin?
Avtoplin je utekočinjen naftni plin (UNP/LPG), ki zaradi izjemne ekonomike in zelo ugodnih okoljskih lastnosti predstavlja najbolj razširjeno in realno dosegljivo alternativo klasičnim naftnim gorivom.
Glavne prednosti:
•	znatno znižanje stroškov goriva,
•	podaljšanje življenjske dobe motorja,
•	občutno zmanjšanje škodljivih emisij v okolje,
•	doseganje večjih razdalj z enkratno polnitvijo (ob uporabi plina in bencina),
•	tišje delovanje motorja,
•	hitra povrnitev investicije,
•	zagotovljena varnost posode za plin tudi v primeru hujših trkov.
Avtoplin je varen
Opel postavlja varnost na prvo mesto, tako je bilo tudi ob razvoju teh modelov: vsa vozila so opravila obsežne preizkuse vzdržljivosti in ustrezajo strogim varnostnim standardom. Zagotovljena je varnost posode za plin tudi v primeru hujših trkov. Vozila imajo posebej zasnovan pogonski sklop za delovanje na av-
toplin, posebni ventili in vložki sedežev ventilov motorja pa so tisti, ki zagotavljajo vzdržljivost.
Avtocenter Celeia - pooblaščeni prodajalec in serviser za širšo celjsko regijo. Nudimo vam kleparsko-ličarske storitve, preverjena rabljena vozila, ročno pranje, ugodne pogoje financiranja.
Vabljeni na testne vožnje!
Ostre linije, športna izklesanost in osupljiva usločenost "lebdeče" strehe - oblikovanje nove Astre je prežeto z dinamičnim potencialom. Vrhunska notranjost in izbrana platišča poskrbijo za dodaten pečat privlačnemu videzu
r
! —
- s.u «
<1 ■J
PEUGEOT 208 STY
Vrhunski stil
ZA_EUR/MESEC
MULTIFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA LED DNEVNE LUČI
PEUCEOT.»FOMt>TbTAL I
cironje zo vozilo 208 Style (1,2 PureTech 82) - m jnon v obrokih, EOM no don 10. 02. 2016 znošo o 13.733 EUR, stronko prejme tudi jomstvo zo c e obrnite no vošego prodojolco vozil Peugeot. S
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,3 L/100 km. Izpuh CO2: 99 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topLogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,s ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 208
MOTION f> EMOTION
AVTO CELEIA, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 42 54 605
PEUGEOT
Avto Celeia - pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot v Celju
Novi
Peugeot 308
... se ponaša z nadvse prečiščeno stilsko podobo. Z napetimi in natančno izklesanimi linijami ter športnimi potezami izraža gra-cioznost in učinkovitost.
Lahek in okolju prijazen
Novi 308 je kar za140 kg lažji od predhodnika. Nova aerodinamična oblika karoserije, uporaba lahkih inovativnih materialov in električni servovolan so pripomogli k zmanjšanju emisij CO2, ki so pri nekaterih različi-
cah znižje od 85 g/km.
Tehnološko razkošje
V notranjosti je razkošno opremljeno voznikovo mesto inovativ-ne arhitekturne zasnove: Peugeot i-Cockpit, ki ustreza najstrožjim tehničnim predpisom, vključuje manjši volan dimenzij, instrumen-tno ploščo v višini oči z izpopolnjeno obliko in visoko sredinsko
IHJavtomatski
MENJALNIK
konzolo. Opremljeno je tudi z velikim zaslonom na dotik s številnimi funkcijami in aplikacijami.
Dostopen avtomatski menjalnik
Avtomatski menjalniki so postali pametnejši in dostopnejši. Učijo se voznikovega sloga vožnje, so hitrejši, varčnejši, zanesljivejši. Za doplačilo od 425 evrov naprej. Peugeot 308 razbija mite o avtomatskih menjalnikih!
Avto Celeia - pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot v Celju. V sklopu našega centra so kleparstvo in ličarstvo, rabljena vozila, dodatna oprema in ugodni sistemi financiranja.
www.peugeot


Cft/AN±E
f^jM/iAVTO SERVIS
Janez Janže s. p.
Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, GSM: 041 707 287
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO ^¡¡¡SSteSS&S MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic Slovenica), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU
VELIKA AKCIJA
LETNIH PNEVMATIK YOKOHAMA!
JTVOKDHAMA <EZ£Š33> OlIlUGESTVIlE cooafrcAH (kfulda (gniinrailal
Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! V____S
ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE!
odelo
Automotive Signal Lights
V LUČI NOVIH IZZIVOV
Na lokaciji odelo Slovenija v Preboldu zaposlimo:
Q STROKOVNJAKE NA PODROČJU BRIZGANJA PLASTIKE IN ORODJARSTVA
•	Vodja projektov za orodja na novih projektih
•	Tehnolog brizganja plastike (optimiranje procesov)
•	Nastavljalec strojev za brizganje plastike (nastavitve strojev, menjava orodij)
•	Orodjar (vzdrževanje orodij za brizganje plastike)
H STROKOVNJAKE NA
PODROČJU ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI
•	Tehnolog kakovosti za delo v 3D merilnici (izdelava programov in meritve)
•	Tehnolog kakovosti na področju planiranja kakovosti (definiranje kakovostnih zahtev v fazi razvoja, usklajevanje kakovostnih zahtev s kupci ... )
3	TEHNOLOGE VZDRŽEVANJA
•	Programiranje krmilnikov Siemens, nastavitve senzorjev, tipal... )
4	NASTAVLJALCE STROJEV NA MONTAŽI
•	Menjava orodij, nastavitve orodij na montažnih linijah
5	STROKOVNJAKE NA PODROČJU NABAVE IN LOGISTIKE
Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon:
(03) 70 34 510 (03) 70 34 679 (03) 70 34 647
www.odelo.si
Pogoji za delovna mesta navedena v točkah 1-5:
Srednja, višja ali visoka izobrazba mehatronike, strojne ali elektro smeri (za točke 1 -4.),
višja ali visoka Izobrazba ekonomske ali ustrezne tehnične smeri (za točko 5.),
aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
poznavanje In dobra uporaba osnovnih računalniških programskih orodij.
2-3 leta delovnih Izkušenj iz razpisanih področij
6 ŠTUDENTE TEHNIČNIH SMERI ZA DELO V TEHNOLOGIJI, KAKOVOSTI IN LABORATORIJU ELEKTRONIKE
Foto: BMW Group
IVK//0 VELEKJE
88.9 Mhz 187,8 Mhz
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016
«»SÜAS
SVET OKTANOV
15
avtotehnika celj<
smo ljudje, ki se na Bežigrajski cesti 13 v Celju že od leta 1983 trudimo, da se v svojih vozilih, kupljenih in vzdrževanih pri nas, prevažate varno.
Smo pooblaščen prodajalec in serviser avtomobilskih znamk Renault, Nissan in Dacia ter rabljenih vozil, za katera dajemo do 12-mesečno podaljšano jamstvo. Idealne rešitve za profesionalce skupaj z vami iščemo v PRO+ centru, centru za lahka gospodarska vozila. Iz našega salona se lahko zapeljete tudi povsem brez emisij z Renaultovimi električnimi vozili.
V delavnici bodo za vaše vozilo poskrbeli izšolani in visoko usposobljeni strokovnjaki na področju mehanike in kleparsko-ličarskih del.
Oskrbimo vas tudi z vsemi nadomestnimi deli za vaše vozilo: tako originalnimi, obnovljenimi kot Motrio nadomestnimi deli za starejša vozila vseh blagovnih znamk. Nudimo dodatno opremo in široko ponudbo pnevmatik.
Ocenimo škodo vašega vozila, cenimo rabljena vozila, uredimo avtomobilsko zavarovanje za vse večje slovenske zavarovalnice, vam pomagamo pri urejanju financiranja za vaše novo ali rabljeno vozilo, ki ga lahko pri nas tudi registrirate.
ODGOVORNO
STROKOVNO
NATANČNO
RADI
TEHNIČNO UGODNO
PRILAGODLJIVO
SKRBIMO ZA
PRIJETNO DRUGAČNO
VAS AVTO
POŠTENO
www.avtotehnika-celje.si
¡nfo@avtotehnika-celje.si
HITRO
ZVESTO
Renault: 03 42 63 300, Dacia: 03 42 63 337, Nissan: 03 42 63 317, Servis: 03 42 63 314
RENAULT
Passion for life
Servis vseh osebnih vozil • Menjava gum • Avtoličarske in kleparske storitve • Priprava vozil za tehnični pregled
Avtoservis za vsa vozila
Lastnik Avto-servisa Vasle, Roman Vasle, z nasmehom na obrazu pove, da je bila odločitev za samostojno pot pravi korak, s katerim je uresničil željo, »imeti svojo servisno delavnico«, za katero se je odločil po dolgoletnem delu kot zaposlen serviser in vodja servisa.
Polna delavnica in zadovoljne stranke so dokaz, da je Avto-servis Vasle prava odločitev, kamor lahko odpeljemo svoje vozilo na servisni pregled. V lepo urejeni servisni delavnici s posebnim občutkom »poservisirajo« vaš avto, na vašo željo ga vam odpeljejo tudi na tehnični pregled.
Roman Vasle, s.p. Podkraj 9 a, 3310 Žalec T: 03 5888 543, M: 041 592 360 E: avtoservis.vasle@gmail.com
I 041 592 360
LU HO
Super ugodno! EUROSERVIS.
Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji
22
Avto Shop Podgoršek d.o.o,
Prodaja rezervnih delov in servis
Metleče 10, 3325 Šoštanj | Tel.: 03/ 898 71 00
Odslej Euroservis
Pred dvema letoma je uspel Avto Shopu Podgoršek veliki met: postali so del priznane globalne servisne mreže Euroservis, ki jo trenutno predstavlja več kot 5.600 servisov po Evropi in Južni Ameriki.
Zakaj Euroservis?
Izbira Euroservisa je več kot logična, saj imajo strokovno usposobljen kader, vrhunsko opremljene servisne delavnice, vgrajujejo rezervne dele originalne kakovosti in imajo pošten odnos do strank in enoletno jamstvo.
Prednosti Euroservisa so številne:
•	nižje cene servisiranja (vozila ni potrebno servisirati na pooblaščenih servisih);
•	zagotovljena garancija proizvajalca vozila (za vsa vozila v garanciji ta še vedno velja);
•	vgradnja originalnih rezervnih delov po bistveno nižjih cenah (pod svojimi blagovnimi znamkami).
Servis za vse znamke in starosti vozil
Na voljo vam je: hitri servis, vul-kanizerstvo, mehanična popra-
vila, zavorni sistemi, klimatski sistemi, avtoelektrika, diagnostika, avto optika, vzmetenje, svetila, dodatna oprema.
Novo: Montaža izpušnih sistemov evropsko priznanega proizvajalca NOVAK iz Novega mesta.
KORELC
Korelc Marko s.p., Podkraj pri Velenju 10 r, 3320 Velenje Tel.: 03 586 25 77, GSM: 041 738 125
Cenitev poškodovanih vozil
Prijave in cenitve škod iz naslova avtomobilskega kasko-zavarovanja za zavarovalnice: Triglav, Maribor in Tilia. Za vse ostale zavarovalnice so pogodbeni servis in tudi zanje vam pripravijo vso potrebno dokumentacijo. Po predhodnem dogovoru lahko vaše vozilo odpeljejo tudi na cenilno mesto.
Avtokleparstvo in avtoličarstvo
V njihovi sodobno opremljeni delavnici bodo vaše poškodovano vozilo kar se da temeljito popravili. Avtokleparska dela opravljajo na ravnalnih mizi vrhunske znamke Spanesi, lakirajo pa v lakirni komori USI-Italia z vodnimi laki DuPont.

DuMffl ittMUi

Novo pri Avto Korelc - premierno v Sloveniji: sistem EKO vodnega peskanja Dustless Blasting
Akcija leta 2016: ob menjavi motornega olja	- oljni filter GRATIS!
Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 16
16
SVET OKTANOV, KRONIKA
«»^AS
14. aprila 2016
Trgovina in storitve d.o.o.. Cesta talcev 28, Velenje, tel. 03 898 26 00
VAŠ SERVIS KAR PRI VAS V MESTU
VEC KOT 40 LET
VPRODAJNO SERVISNI DEJAVNOSTI Z NAJDALJŠO TRADICIJO V VELENJU
Originalni in originalom enakovredni nadomestni deli
(direktno od proizvajalcev)
Strokovna in cenovno ugodna
vgradnja
Inovativna prodaja rabljenih avtomobilov z jamstvom,
lastno financiranje nakupa (najštevilčnejša prodaja avtov v Šaleški in Koroški regiji)
Rent-a-car - avtomobili za najem po izbiri nižjega in višjega cenovnega razreda)
Lastna blagovna znamka SPECIALIST za AVTOMOBILE ZNAMKE RENAULT, FIAT IN ALFA ROMEO
(pridobljeni vsi potrebni certifikati)
Eden celo grozil, da bo partnerko ubil
Velenje, 6. aprila - V minulem tednu so velenjski policisti obravnavali več primerov nasilja v družini, Prejšnjo sredo zvečer je na velenjsko policijsko postajo prišla domačinka, ki ji je bivši mož pri predaji otrok zagrozil, da jo bo ubil. Policisti so bivšega moža izsledili in mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Vložili bodo tudi kazensko ovadbo za nasilje v družini.
Prejšnji torek dopoldne je na velenjsko policijsko postajo prišla občanka, ki ima težave z bivšim partnerjem. Čeprav že nekaj let nista več skupaj, je ne pusti pri miru. V ponedeljek jo je ob ponovnem na-
dlegovanju tudi udaril. Prijaviteljica je zdravniško pomoč odklonila, bivšemu partnerju pa so policisti napisali plačilni nalog.
Velenjski policisti so v soboto obravnavali še dva primera nasilja v družini.
Okoli 17. ure so bili obveščeni, da naj bi v Gaberkah moški pretepal partnerko. Ko je patrulja prišla na kraj dogodka, je moški, ki je bil do partnerke psihično in fizično nasilen, že zbežal. Nasilnež, ki je bil v preteklosti grob tudi do prejšnje partnerke, je sedanjo partnerko tokrat tudi lahko telesno poškodoval. Policisti so ga kmalu izsledili. Zanj
so tokrat policisti odredili pridržanje. Ko so ga izpustili, so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja sedanji partnerki, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo.
V soboto ponoči okoli 3.40 so bili velenjski policisti obveščeni, da se je k prijaviteljici zatekla ženska, ki jo je pretepel mož. Za povrhu jo je potem še nagnal iz stanovanja. Oško-dovanka je bila odpeljana k zdravniku, saj je bila telesno poškodovana. Osumljeni mož je kasneje sam prišel na policijo. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, podana pa je bila tudi kazenska ovadba.
V trgovinah kradejo kot srake
Velenje, od 5. do 11. aprila - Velenjski policisti so v preteklem tednu obravnavali več tatvin po velenjskih trgovinah. V torek dopoldne so policiste poklicali iz velenjske trgovine Lidl. V njej je občan ukradel artikel v vrednosti 19 evrov, vendar ga je pri tem opazil varnostnik in ga zadržal do prihoda policije, ti pa bodo spisali kazensko ovadbo. V isti trgovini so obravnavali še tatvino polnilca za
mobilni telefon. Tudi tega tatu je zalotil varnostnik. V četrtek, točno opoldne, so policisti odšli v Spar, kjer je varnostnik pri tatvini zalotil policiji znano osebo. Tokrat je moški ukradel alkoholno pijačo. Svoje dejanje bo zagovarjal na sodišču. To čaka tudi (za zdaj še) neznanca, ki je isti dan okoli 14. ure v Inter-sparu zamotil blagajničarko, nato pa ji iz blagajne ukradel 100 evrov. Policisti ga še iščejo.
DumMSiimai)
kmetijskih in gozdarskih strojev m
pri športni dvorani na Polzeli F 1 ?
rA}	Sobota
obli"»
Vlomil v dve stanovanji
Velenje, 6. aprila - Na Efenkovi ulici je neznani nepridiprav vlomil v dve stanovanji. V prvem je ukradel zlatnino v vrednosti 500 evrov, v drugem pa zlato verižico in 600 evrov gotovine.
Ujeli so ga
V	soboto dopoldne je varnostnik v isti trgovini zalotil občana pri tatvini žgane pijače v vrednosti 13 evrov. Policisti so ta dan odšli še v trgovino Merkur, kjer so zalotili občana, ki je odtujil večnamenski nož v vrednosti 7 evrov.
V	ponedeljek zvečer so policisti odšli še v trgovino Tuš na Cesti talcev, kjer so prijeli žensko pri tatvini artiklov za 30 evrov. O vseh naštetih dogodkih bodo obvestili sodišče. a
Velenje, 8. aprila - V petek zvečer so velenjski policisti po obvestilu Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Celje, da je v Slovenj Gradcu povzročitelj prometne nesreče pobegnil, tega izsledili v Paki pri Velenju. Predali so ga slove-njgraškim kolegom.
Nedostojno se je obnašal
Velenje, 6. aprila - Prejšnjo sredo dopoldne so velenjski policisti opravili kontrolo javnega shoda, ki
je potekal pred velenjskim Centrom za socialno delo (CSD). Na shodu se je zbralo okoli 30 ljudi, ki so mirno protestirali. V tem času pa je občan, ki takrat ni bil neposredno udeležen na protestnem shodu, ampak je bil na CSD, tam kršil javni red in mir. Nedostojno se je vedel do policistov, ni upošteval zakonitega ukaza policije, izražal pa je tudi rasno nestrpnost. Zaradi tega so ga policisti oglobili. Isti kršitelj je potem v sredo popoldne ponovno prišel na CSD, kjer se je nedostojno vedel do varnostnika. Tako si je prislužil še en plačilni nalog.
Lažna humanitarka (tokrat) pobegnila
Šmartno ob Paki, 8. aprila - V petek popoldne so velenjski policisti odhiteli v Šmartno ob Paki, saj so izvedeli, da naj bi tam neznanka pobirala prispevke za gluhoneme. Žal ženske po prihodu v naselje niso izsledili. Policisti pa še enkrat opozar-
jajo občane, da ne nasedajo različnim osebam, ki pobirajo razne prispevke, sploh če za to nimajo dovoljenja. Če opazite takšne ljudi, o tem takoj obvestite policijo, ob tem pa jim sporočite tudi, kakšen avto uporabljajo in v katero smer so se odpeljali. Tako bodo policisti nepridiprave, ki služijo na račun ranljivih skupin ljudi, lažje izsledili in kaznovali.
Ni se vrnil s poskusne vožnje
Velenje, 8. aprila - Kako previdni moramo biti pri prodaji avtomobila, pove petkov primer. V Velenju je lastnik neregistriranega modrega renault twinga potencialnemu kupcu avtomobila dovolil, da gre sam na poskusno vožnjo. Kam se je ta odpeljal, ne ve nihče, saj avta še ni vrnil. Zato nepridiprava in avto išče tudi policija. Išče pa tudi tistega, ki je isti dan iz avta, parkiranega v Ša-leku, ukradel registrsko tablico CE NP-120.
Iz POLICIJSKE beležke
Nista se mogla dogovoriti
Velenje, 5. aprila - Prejšnji torek ob 14.30 so bili velenjski policisti obveščeni o prometni nesreči z materialno škodo na Šaleški cesti. Udeleženca sta želela, da si ogledajo kraj nezgode, saj se sama nista mogla dogovoriti, kdo je kriv, da je počilo. Policisti so ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi nepravilnega premika avta. Povzročiteljici nesreče so napisali plačilni nalog.
Bivši ji je ukradel mobilnik
Velenje, 5. aprila - V torek je na velenjsko policijsko postajo prišla ženka, ki je prijavila bivšega moža. Ta naj bi ji ukradel mobilni telefon. Policisti primer še obravnavajo, mobilnika pa še niso našli.
Denar ostal v bankomatu
Velenje, 5. aprila - Na policijsko postajo je prišla ženska, ki je na bankomatu v Pesju dvignila 50 evrov in jih žal v njem pozabila. Denar si je prilastil neznanec, ki ga policisti še iščejo. Če ga najdejo, bo kaznovan zaradi zatajitve.
Požar je pogasila sama
Velenje, 6. aprila - V stanovanjskem bloku Kardeljev trg 2 je v sredo
občanka na štedilniku pustila olje. Olje se je pregrelo, zato je zagorelo. Požar je občanka pogasila pred prihodom gasilcev, žal pa se je pri tem lahko telesno poškodovala. Policisti bodo o požaru obvestili sodišče.
Plačal bo lastnik psa
Velenje, 6. aprila - V sredo je na policijsko postajo prišel moški, ki je prijavil, da ga je na Partizanski cesti ugriznil pes. Policisti so našli njegovega lastnika in mu napisali plačilni nalog. Policisti ob tem opozarjajo lastnike psov, da imajo svoje »ljubljenčke« na povodcu oz. vseskozi pod neposredno kontrolo. Večkrat se zgodi, da se lastniki psov po tem, ko njihov pes koga ugrizne, izgovarjajo, da jim je štirinožec ušel. Ob tem je dobro vedeti, da so lastniki odgovorni za ravnanja njihovih živali in morajo zato sami poskrbeti za primerno varstvo.
Udaril jo je znanec
Velenje, 6. aprila - V sredo popoldne je policiste poklicala ženska, ki jo je pred velenjsko glasbeno šolo udaril znanec. Policisti so mu po tem, ko so se z njim pogovorili, napisali plačilni nalog z globo za neprimerno vedenje.
Počilo, ker sta bila preblizu
Velenje, 8. aprila - V petek popoldne so policisti naknadno obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, saj so udeleženci iskali zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Policisti so po ogledu kraja nezgode ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje med vozili. Povzročitelj nesreče je dobil plačilni nalog.
Po nepravi strani ceste
Velenje, 9. aprila - V soboto je zaradi nepravilne smeri vožnje pločevina trpela na Jenkovi cesti. K sreči v prometni nesreči nihče ni bil poškodovan, nastala pa je materialna škoda na vozilih. Povzročitelj je dobil položnico z globo.
Zapeljal mu je čez nogo
Velenje, 11. aprila - V ponedeljek je v Prelski na domačem dvorišču prijavitelju znanec z vozilom zapeljal čez nogo. Prijavitelj je bil pri tem lahko telesno poškodovan. Policisti so dogodek zabeležili v uradni zaznamek, saj se je zgodil na dvorišču, ki ni javna površina.

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016
«»SÜAS
ŠPORT
17
Rudarji imenitno, a prvenstvo še ni končano
Zmaga proti Gorici tretja po vrsti - V nedeljo v gosteh z Zavrčem
Nogometaši Rudarja igrajo veliko bolje, odkar jim je vodstvo kluba poravnalo zaostale plače za lani. Najbrž je denarna podhranjenost (vsaj delno) vplivala na dva visoka poraza, ob jezeru z Mariborom (0 : 3) in v Stožicah z Olimpijo (0 : 5). Nato je prišel težko pričakovani denar in zmage, ostal pa je slab položaj na prvenstveni lestvici, čisto blizu dna. Zavedali so se, da bodo naslednje tekme zelo pomembne v boju za obstanek, po besedah trenerja Jerneja Javorni-ka bo sedaj vsaka kvalifikacijska. Že v prvi (proti Celju) v nizu treh so uspešno kljubovali pritisku, da 'morajo' nujno osvojiti tri točke. Zmaga se je zgodila nato še v gosteh s Krko (5 : 1) in nazadnje, v 29. krogu, ob jezeru z Gorico (1 : 0). Skratka, devet točk z razliko v golih 7 : 1 je prispevalo, da so se povzpeli na vrh druge polovice lestvice. V nedeljskem 30. krogu bodo gostovali pri Zavrču, ki ima na pe-
Odstopi (menjave)
tem mestu le še tri točke več od njih. Najbrž bodo rudarji na tej tekmi dodatno motivirani. Toda Haložani so bili v nedeljo v Stožicah proti Olim-piji ob zmago šele globoko v sodnikovem dodatku in bodo zanje gotovo znova trd oreh.
Zadnji dobri rezultati so prinesli veliko zadovoljstvo tudi med rudarjeve gledalce. Žal pa obisk, na primer proti Gorici, še zdaleč ni bil takšen, kot
Zeleno-črni svet že 20 let ...
V primerjavi s prvimi spomladanskimi tekmami pa so bili zelo številni (okoli trideset) ob igrišču Rudarjevi najzvestejši in najglasnejši navijači Velenjski knapi. S sloganom 'Zeleno-črni svet že 20 let' so praznovali svojo 20-letnico. Kot je v dolini običaj, ko praznujejo pravi knapi, so navijači jubilej proslavili s pokanjem. Ob tem seveda upajo, da bo disciplinski sodnik to veselje razumel.
si ga želijo. Najlepše bi bilo, ko bi bili vsaj vsi sedeži polni.
Na gostovanju v sredo prejšnji teden se je v Novem mestu med strelce vpisalo kar pet različnih igralcev. Najlepši je bil gol Mateja Eterovica, ki je skoraj s sredine igrišča premagal Krki-nega vratarja Miodraga Mitrovica. Ta je bil zelo slabo postavljen.
Zaradi prejetih kartonov so rudarji tudi proti Novogoričanom zaigrali v spremenjeni zasedbi. Manjkala sta David Kašnik in Stjepan Babic, zaradi poškodbe pa tudi kapetan Ivan Knezovic. A so menjave odlično opravile svojo vlogo. Dvoboj je bil enakovreden, z malo nevarnih strelov proti enemu ali drugemu vratarju. Dovolj pa je bil le eden za nov uspeh. In to kakšen! Mario Babic je z bliži-
Po visokem porazu Novomeščanov proti Rudarju je odstopil njihov trener Andrej Kastrevec, ki ga je zamenjal Miloš Kosič. Nazadnje je bil selektor slovenske reprezentance do 17 let. Kot smo pisali že v prejšnji številki, so se tudi v Celju po tretjem porazu zaporedoma in padcu moštva na predzadnje mesto poslovili od trenerja Iztoka Kapušina. Medtem je njegovo mesto zasedel dosedanji vodja Rudarjevega mladinskega pogona Robert Pevnik. Njuni novi moštvi sta se že v prejšnjem krogu udarili v Novem mestu. Z rezultatom 1 : 1 je bil najbrž bolj zadovoljen gostujoči trener.
ne desne kotne zastavice poslal žogo na sredino pred kazenski prostor. Priletela je pred noge bočnega branilca Senada Jahica, ki jo je silovito z dobrih 30 metrov poslal za hrbet nemočnega vratarja Grega Sorčana.
Dan čistega športa
Svetovna protidopinška organizacija je 10. april razglasila za Dan čistega športa. Kot pove že sam naslov, je ta dan namenjen promociji boja proti dopingu v športu in širitvi ideje o čistem športu.
Akcijo je skupaj s slovensko proti-dopinško organizacija podprla tudi Slovenska nogometna zveza. Zato so bile sobotno-nedeljske tekme v prvi ligi, kot tudi dvoboji v mladinski in kadetski ligi, v znamenju tega svetovnega gibanja. Tej akciji so se pridružili tudi na torkovi tekmi ženskih reprezentanc Slovenije in Makedonije v Lendavi.
Neubranljivo. Pred koncem tekme so imeli dve (pol)priložnosti tudi gostje, na nasprotni strani pa je bil najbliže povišanju rezultata Luka Prašnikar. V 89. minuti je vratar Radan poslal dolgo žogo na polovico gostov, kjer jo je sprejel ta visoki domači napadalec, ki je slabih deset minut pred tem zamenjal Eterovica. Spretno je ušel gostujočim branilcem. Pred sabo je imel le še vratarja. Toda Sorčan je pravočasno zapustili vrata, pritekel slab meter ven iz kazenskega prostora in žogo zadnji trenutek pred Prašnikar-jem odbil v avt. S to zmago in 34. točkami so se Rudarji povzpeli na šesto mesto. Prav toliko točk ima mesto za njimi novinec Krško, ki je v gosteh z 1 : 0 premagal Koper. Slednji ostaja na osmem mestu. Predzadnje, deveto, je
Rekli so ) Miran Srebr-
nič, trener Gorice: »Dobro smo začeli, prevzeli pobudo, imeli dve priložnosti. Če bi povedli, bi se gotovo razpletlo drugače. Zmagovalce je odločil evro gol. Žoga mu je res zelo dobro sedla na nogo. Po vodstvu se je Rudar še bolj zaprl, a bil nevaren iz nasprotnih napadov. V nadaljevanju smo imeli priložnosti za ugoden rezultat, a nismo bili dovolj natančni.« Rudarjev trener Jernej Javornik
pa: »Tekme nismo začeli, kot sem želel. V drugem delu prvega polčasa smo postajali nevarnejši. Posledica tega je bil prelep Jahicev zadetek za naše vodstvo. Prvenstvo še ni končano. Do konca prvenstva je še sedem krogov. Tudi na njih moramo igrati tako zavzeto, kot smo na zadnjih treh. Toda te zmage so pozabljene, sedaj nas zanima samo dvoboj z Za-vrčem, našim naslednjim nasprotnikom. Temeljito se bomo pripravili. Upam, da bomo nadaljevali igro zadnjih tekem.«
Celje, ki je z novim trenerjem Robertom Pevnikom igralo v Novem mestu s Krko 1 : 1. Za Koprčani zaostajajo za točko, za Rudarjem in Krškim pa že za pet. Vodilna Olimpija je gotovo razočarala svoje navijače, ker je v Sto-žicah z Zavrčem igrala samo 1 : 1. Zanimivo, oba sta bila avtogola. Njena prednost pred Mariborom, ki je sicer s težavo z 2 : 1 v gosteh premagal tretje Domžale, po tem 'spodrsljaju' znašajo le še dve točki.
a S. Vovk
Anže Ratajec ostaja osa
V rokometnem klubu Gorenje Velenje že od začetka sezone sestavljajo ekipo za prihodnost, katere del bo ostal tudi An-že Ratajec. 25-letni Treba-njec, ki igra na položaju srednjega zunanjega, se je izkazal z dobrimi igrami, zato so se v klubu odločili, da ga skušajo obdržati vsaj še eno sezono: Ker so se v klubu v tej sezoni odločili, da proračun članskega moštva zmanjšajo za 10 %, jih podpis takšnih pogodb še posebej razveseljuje.
Mnenja in odmevi
Manj o preteklosti, več o prihodnosti
Kot dolgoletni aktivni igralec in funkcionar nogometnega kluba v Šmartnem ob Paki tudi sam z zaskrbljenostjo spremljam trenutno stanje v njem, ne morem pa se strinjati z razlogi, kot sta jih za sedanje razmere v dveh člankih v Našem času navajala Natalija Zabukovnik in Frančišek Berdnik. Oba namreč krivdo za sedanji položaj pripisujeta predvsem igranju nogometnega kluba Šmartno v prvi ligi. Ta je že precej oddaljena zgodovina, zato mislim, da je je iskanje razlogov v tako daljni preteklosti slab in neproduktiven izgovor. Poleg tega pa tudi v marsičem neutemeljen. Če ne bi bilo prve lige, tudi marsičesa, kar ima danes nogomet v Šmartnem, ne bi bilo. Tako urejenega igrišča, tribun, garderob, pomožnega igrišča kot druge infrastrukture. Res je, da so bile splošne družbene in
gospodarske razmere takrat drugačne, a drugačne so bile tudi zahteve, zato je bilo treba trdo delati. Delali pa smo zaradi predanosti nogometni igri in domačemu kraju in ne zaradi kakršnih koli koristi. Verjamem, da se sedanje vodstvo kluba po najboljših močeh trudi tudi v aktualnih razmerah, verjamem pa tudi, da bi klubu bolj koristilo, če bi se odločneje osredotočil na odpravljanje sedanjih težav namesto nenehnega sklicevanja na prvo ligo in kritiziranja takratnega dela. Tako bo tudi problemov manj in rezultati bodo boljši, kar jim od srca privoščim. Kot tudi to, da bi jim po svojih zmožnostih priskočilo na pomoč več tistih, ki bi po svojih »funkcionarskih« dolžnostih morali narediti več za društveno dejavnost v občini, pa jih nikoli ni videti na tekmah, na kulturnih in drugih prireditvah.
a Alojz Polak, Šmartno ob Paki
Prva liga Telekom Slovenije,
28.	krog
Krka - Rudar 1:5 (0:4).
Strelci: 0:1 Črnčič (8.), 0:2 Eterovic (30.), 0:3 Pišek (34.), 0:4 Džinic (44.), 1:4 Fuček (75.), 1:5 Grbic (90.).
Rudar: Radan, Kašnik, Pišek, Trifkovic (od 84. Grbic), Črnčič, S. Babic, Bolha, Džinic, Jahic, Eterovic (od 62. Prašnikar), M. Babic (od 75. Kr-cič). Trener: Jernej Javornik. Drugi rezultati: Gorica - Olimpija 0:1 (0:1) Zavrč - Maribor 0:0, Celje - Krško 0:1 (0:1), Domžale - Luka Koper 1:1 (0:0).
29.	krog
Rudar - Gorica 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Jahic (41.).
Rudar: Radan, Ihbeisheh, Bolha, Džinic, Jahic, Tolimir, Pišek, Trifkovic (od 90. Grgic), Črnčič, Babic (od 77. Lotrič), Eterovic (od 80. Prašnikar). Vrstni red:. Olimpija 59 (64:20), 2. Maribor 57 (64:26), 3. Domžale 46 (41:25), Gorica 42
TAKO so igrali
(40:41), 5. 5. Zavrč 37 (30:33), 6. Rudar 34 (27:43), 7. Krško 34 (20:41), 8. Koper 30 (31:44), 9. Celje 29 (21:42), 10. Krka 26 (23:46).
3. SNL - sever, 18. krog
Šmarje pri Jelšah - Šmartno 1928 2:0 (1:0)
Strelca: David Firšt (39), Mak Karabegovič (87) Šmartno: Vaši, Zabukovnik, Irman, Martin Lenošek, Gačnik (od 18. Roškar), Hrastnik, Dajčer, Meh (od 85. Vasic), Veler, Matevž Lenošek, Trap (od 72. Satler). Trener: Drago Kostanjšek. Drugi rezultati: Brežice 1919 - Maribor B 1:1 (1:0), Dravinja - AjDAS Lenart 4:1 (2:0), Fužinar Noži Ravne - Šampion Celje 3:2 (2:1), Videm -Rojko Dobrovce 0:0 in Radlje - Podvinci Beto-narna Kuhar 2:1 (1:1).
Vrstni red: 1. Maribor B 44 (68:15), 2. Brežice 42 (46:13), 3. Šmarje 37 (49:30), 4. Šampion 33 (45:26), 5. Videm 32 (38:36), 6. M. Claudius 31 (31:27), 7. Fužinar 27 (31:35), 8. Dravograd 22 (27:30), 9. Dobrovce 19 (34:44), 10. Dravinja
10 (22:33), 11. Radlje 17 (17:37), 12. Lenart 16 (25:46), 13. Šmartno 14 (21:44), 134. Podvinci
9	(12:50).
Golgeter MNZ Celje, 11. krog
Šoštanj - Mozirje 3:2 (3:1)
Šoštanj: Music, Šmon, Vozelj, Gegic, Zajkjiri, Šabanovič (od 62. Celcer), Omerovic, Špacapan (od 89. Begič), Agic, Tursunovic (od 89. Kavšak), Cafuta (od 84. Pirnat).
Mozirje: Forštner, Sovinc (od 77. Sovinc), Be-zovnik, Majko (od 46. Cigljar), Urtelj, Brinjovc, Šmigoc, Danijel, Zamernik, Lipnik (od 46. Li-pnik), Funtek.
Vrstni red: 1. Rogaška 10 tekem 26 točk (40:1), 2. Šoštanj 10 - 22 (29:14), 3. Zreče 9 -21 (19:3), 4. Žalec 10 - 18 (19:10), 5. Šentjur 10 - 10 (11:23), 6. Kozje 9 - 10 (8:20), 7. Mozirje
10	- 7 (11:18), 8. Štore 10 - 6 (13:26), 9. Vojnik 10 - 4 (4:39).
Senad Jahic, pravi knap, upa, upa ...
Med tednom v Novem mestu na tekmi s Krko je imeniten zadetek dosegel Mate Eterovič, ko je skoraj s sredine igrišča premagal vratarja. Proti Gorici je z evrogolom za tretjo zaporedno zmago domače gledaLce s sedeža dvignii Senad Jahic, bočni branilec, ki ima v klubu verjetno najmočnejši udarec, v celotni ligi pa gotovo enega najmočnejših. Med navijači zelo priljubljeni bočni igralec je februarja odšel v iransko glavno mesto Teharen in upal, da bo pri prvoligaškem klubu Sa-ipe pač nekaj več zaslužil. Opravil je zdravniški pregled, čakal le še na podpis, nato pa so si Iranci premislili. Po njegovem mnenju je bila vzrok menjava trenerja in tako se je vrnil domov k Rudarju, kjer ga je trener sprejel z odrtimi rokami - in nazaj na premogovnik. Za to jim je trenerju kot vodstvu premogovnika seveda zelo hvaležen.
Navijače, katere koli, vsak gol nadvse razveseli. Če pa je to evrogol, kot poimenujemo redko videne zadetke v nogometu, je navdušenje sploh huron-sko. Upamo si trditi, da so navijači njemu takšen gol zelo privoščili. Je edini domači igralec, pa verjetno v celotni ligi, ki ni nogometni profesionalec, ampak amater v pravem pomenu besede. Redno je zaposlen v jami, dela v treh izmenah. Tudi v
soboto je sprva mislil, da bo moral po tekmi globoko v zemljo, na nočni 'šiht'. Na srečo mu ni bilo treba.
Med potjo v garderobo smo mu čestitali za fantastični zadetek z naslednjimi besedami: »Senad, z evro-
Senad Jahic
golom ste pokopali Gorico!«
»Za evrogol, kot ste ga poimenovali, nisem bil zaslužen samo jaz, ampak cela ekipa. V tem prvenstvu smo se znašli v velikih težavah. Pred vsako tekmo imamo v glavi, da moramo zmagati. Če nekaj moraš, je seveda to veliko teže uresničiti, ker si pač hočeš nočeš pod velikim pri-
tiskom. Na vsaki tekmi se borimo za tri točke in za obstanek v ligi. Tako bo najbrž do konca prvenstva. Vsi, sam osebno, drugi igralci kot tudi trenerji bomo dali vse od sebe, da bomo zbrali dovolj točk za obstanek. Mislim, da nam že kaže na bolje. Verjamemo, da bo v Velenju tudi v prihodnje prvoligaški nogomet.«
Kako vam je 'sedla' žoga na nogo?
»Ne vem. Nikoli ne razmišljamo o tem, kako bo prišla žoga do tebe, kako jo bomo udarili ... Vsak si pa seveda želi, da bi zadela cilj. No, udarec je bil resnično v redu. Si ga bom doma ogledal.«
Vsak dan se spuščate v jamo, kjer vas čaka naporno delo. Najbrž je težko usklajevati delo rudarja in nogometaša!? Kako ste lahko sploh tako zbrani na tekmah, kot ste bili na primer v soboto?
»Je kar naporno. Kako zmorem? Ne vem, takšne sile sem, da mi ne more nič do živega. No, upam pa, da se bo uredilo glede mojega 'šihta'. Rad bi tudi jaz vsak dan razmišljal samo o žogi, ne pa da moram nogomet deliti z napornim delom. Upam, da bom tudi jaz postal pravi profesionalec, da bi potem normalno treniral z ekipo dvakrat na dan. Upam, Upam ...!«
Najbrž tako upa tudi večina, če že ne vsi od sobotnih navijačev.
a S. Vovk

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 18
18
ŠPORT
"^AS
14. aprila 2016
Šport zmaguje tudi v krizi
Na prireditvi Športnik leta 2015 v mestni občini Velenje blesteli rokometaši, atletinja in deskar - Pod okriljem Športne zveze Velenje deluje več kot 140 kategoriziranih športnikov in 56 športnih klubov in društev
Tatjana Podgoršek
Velenje, 5. aprila - Športna zveza Velenje je v velenjskem kulturnem domu pripravila prireditev Športnik leta 2015, na njej pa podelila priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom iz mestne občine Velenje v preteklem letu. To je bila 40. prireditev v taki obliki, na njej pa so - tako Katka Geršak, strokovna delavka športne zveze - podelili 46 priznanj in pokalov ter 56 priznanj za športne dosežke.
Športniki najboljši motivatorji mladim
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob tej priložnosti dejal, da so imeli v preteklosti težave pri zagotavljanju denarja na področju športa tako lokalna skupnost, klubi kot sami športniki in športnice. Za pot, polno odrekanj, žrtvovanj prostega časa, energije, truda in volje, je denar potreben, dokaz za to, da je vredno vlagati vase in vztrajati, je menil Kontič, pa je boksar Dejan Zavec (tokratni športni gost prireditve). Zagotovil je, da si lokalna skupnost prizadeva financirati vse športe, s katerimi se mladi ukvarjajo v tem prostoru. Doslej so kljub posledicam krize zmogli in bodo tudi v prihodnje, ker imajo vrhunske rezultate, odlične klube, posameznike in posameznice. Ti so najboljši motiva-
torji mladim pri iskanju odgovorov na vprašanje, kaj naj počnejo v svojem prostem času. »V šport bo lokalna skupnost zagotovo vlagala tudi v prihodnje, saj želimo imeti na ulicah čim manj mladih, a zato toliko več na športnih površinah. Športniki promovirate naše mesto, Šaleško dolino tako, kot si želimo. Šport bo še naprej zmagovalec v mestni občini Velenje,« je dejal Bojan Kontič.
Omogočiti čim več športne dejavnosti
Bogdan Plaznik, predsednik športne zveze, je uvrstil prireditev Športnik leta med 10 top dogodkov organizacije, ki združuje več kot 140 kategoriziranih športnikov in športnic ter 56 klubov in društev. Tudi v slovenskem merilu je med močnejšimi zvezami. Dejal nam je, da verjame, da je pridobitev laskavega naziva naj športnik prejemniku nagrada, hkrati pa spodbuda. Naziv bi si zanesljivo zaslužil še kdo, ampak odločajo tiso-činke, centimetri, praviloma pa je le eden najboljši. »Naše osrednje vodilo je delati v dobro športa, športnic in športnikov, saj so prav oni tisti, ki nas nikoli ne razočarajo in se borijo do konca tudi takrat, ko jim morda ne gre najbolje.« Poleg pomoči in pospeševanja razvoja kakovostnega tekmovalnega in vrhunskega športa zveza razvija tudi množičnost zlasti na področju športa mladih in špor-
Športnik, športnica, ekipa za leto 2015 v Mestni občini Velenje
Športnik leta - deskar Tim Kevin Ravnjak; športnica leta - atletinja Maja Mihalinec; ekipa leta: RK Gorenje (že od leta 2001 dalje); športnik invalid: strelec Gorazd Franček Tiršek; športnica invalidka: plavalka Tjaša Lenko; športnik mladinec: nordijec Vid Vrhovnik; športnica mladinka: deskarka Eva Kralj; športnik kadet: plavalec Luka Geršak; športnica kadetinja: atletinja Tina Česnik.
Pokale so podelili še za športnika, športnico leta - neolimpijske discipline (Uroš Rupreht, Janja Garnbret), za obetavnega športnika v neo-limpijskih disciplinah (Luka Krel, Jerneja Jenšterle), za športnika in športnico ŠŠD (Haris Kadric, Živa Bračič), za najboljše ŠŠD (Osnovna šola Livada); plaketo za življenjsko delo sta prejela Bego Tabako-vic in Martin Štajner, zlato plaketo pa Anton Lebar, Tanja Šalamon.
Priznanja so prejeli še nekateri posamezniki za športne dosežke in sodelovanje pri razvoju športa, Atletski klub Velenje pa priznanje za tradicionalne prireditve, najmanj državnega značaja.
tne rekreacije. Plaznik upa, da bodo v sodelovanju z Mestno občino Velenje, ki ima velik posluh za potrebe zveze, tudi v prihodnje dosegali zastavljene cilje.
Prireditev, katere rdeča nit so bile stave, so popestrili zmagovalka tekmovanja za Pesem Evrovizije Ema
2016 Manuella, zmagovalec oddaje Slovenija ima talent 2015 Jernej Ko-zar ter beatboxer Sašo Vrabič, ki sodeluje tudi z glasbeno zasedbo Perpetuum Jazzile.
rekli so ) Tim Kevin Ravnjak, Deskarski klub Deska Velenje: »Kdorkoli od treh nominiran-cev bi prejel laskavi naziv športnik leta, bi ga prejel zasluženo. Trdo sem delal za ta rezultat. Leto 2015 si bom najbolj zapomnil po doseženem tretjem mestu na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu v Kreiscbergu v Avstriji, v disciplini snežni žled. To je za zdaj rezultat kariere, ki bi ga rad nadgradil. Zelo si želim osvojiti naslov svetovnega prvaka. Letos bi rad osvojil normo za dve olimpijski disciplini. Trdo bom delal za to in upam, da mi bo uspelo.«
Maja Mihalinec, Atletski klub Velenje: »Naziv športnica leta je super nagrada, pohvala za vložen trud, za odrekanja, uspehe in hkrati motivacija za naprej, za olimpijsko sezono. Minulo leto je bilo zame zelo naporno, saj sem do zadnje tekme lovila normo za svetovno prvenstvo in hkrati za olimpijske igre. Vseskozi se mi je izmikala za stotinko ali dve. Na koncu se je vse izšlo.Leto 2016 bo še bolj naporno. Pred nedavnim sem se vrnila s svetovnega dvoranskega prvenstva, na katerem sem se uvrstila v polfinale. Sem sredi priprav na evropsko prvenstvo, ki bo v Amsterdamu, in morda bo zame še bolj pomembno kot olimpijske igre. Rio pa je moj življenjski cilj. Tam bo adrenalin na višku in želim si takrat nastopiti najboljše.«

Bridge
Odličen začetek pomladanskega dela ŠBK Postal klubski podprvak Slovenije
Z desetim krogom so spomladanski del prvenstva začeli še v ligi Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje. Vodilni Rogatčani so v Mozirju s 3 : 0 premagali domače istoimensko moštvo, Zrečani pa z 2 : 0 na svojem igrišču Šentjur - to je bila tudi edina zmaga gostitelja. Spodbudno so spomlad začeli tudi Šoštanjčani, in sicer z dvema zaporednima zmagama, in se povzpeli na drugo mesto prvenstvene lestvice.
Najprej so s 3 : 1 v gosteh ugnali nogometaše Šentjurja, v soboto pa so na domačem igrišču pod vilo Široko s 3 : 2 premagali še Mozirje. S tem so se Šoštanjčani oddolžili sosedom za poraz v jesenskem delu prvenstva.
Srečanje je bilo zelo zanimivo, gledalci pa so bili nagrajeni z veliko zadetki in zmago domače ekipe. V 10. minuti je zadel Šabanovič, a vodstvo
domačih ni trajalo dolgo, saj je že pet minut za tem izenačil Funtek. Za novo vodstvo šoštanjskih nogometašev je v 31. minuti zadel Agic, v zadnji minuti prvega dela pa je prednost domačih povišal ponovno Šabanovič. Deset minut pred koncem je izid znižal Zamernik, novo presenečenje pa nogometašem Mozirja tokrat ni uspelo. Trener Šoštanjčanov Polovšak je ob koncu lahko dal priložnost tudi nekaterim mlajšim nogometašem, ki jim je uspelo ohraniti vodstvo, so pa tako pridobivali še kakšne pomembne članske izkušnje.
Prav delo z mladimi je tudi glavno vodilo šoštanjskega nogometnega kluba. Zelenice šoštanjskega štadiona so vsak dan polne otrok, ki se pod budnim vodstvom trenerjev podijo za okroglim usnjem. Čeprav rezultat in zmaga za vsako ceno nista vedno
glavna skrb, otroci iz dneva v dan napredujejo, predvsem pa zdravo in kvalitetno preživljajo svoj prosti čas.
V klubu si želijo spodbuditi tudi prostovoljno delo in sproščeno druženje - ne samo igralcev in trenerjev, temveč tudi ostalih - članov upravnega odbora in predvsem staršev. V četrtek so tako organizirali očiščevalno akcijo igrišča. Prišlo je kar nekaj staršev, vodstvo kluba in drugi, ki so bili pripravljeni poprijeti za delo. Po delovnem popoldnevu so poskrbeli tudi za golaž in druženje ob klepetu (seveda o nogometu) v večernih urah.
Vodilna Rogaška je tudi po tem krogu ohranila prednost dveh točk pred Šoštanjčani, ki so z dvema dosedanjima porazoma po tem krogu drugi. Imajo točko več od tretjih Zreč, ki pa so bile proste. Rogatčani in Zrečani pa so še vedno edini brez
poraza. Četrti je Žalec.
V naslednjem krogu, to soboto, bodo Šoštanjčani (22 točk) imeli vsaj na papirju najlažje delo. Gostovali bodo pri zadnjem Vojniku (4), ki je v dosedanjem delu prvenstva le po enkrat zmagal in igral neodločeno, kar osemkrat pa izgubil. Mozirjani (7 točk) si bodo na svojem igrišču v tekmi s predzadnjim Kovinarjem (6) vsekakor prizadevali priigrati prvo spomladansko zmago, s čimer bi prekinili niz petih porazov. Nazadnje so zmagali v 5. krogu, ko so bili s 6 : 0 boljši od Vojnika. Vodilna Rogaška (26) bo gostovala pri petem Šentjurju (10), Zreče (21)pri šestem Odredu (10), oba imata po tekmo manj, prost pa bo četrti Žalec (18).
a T. R., vos
Igralci moštva Šaleškega bridge kluba so v slovenski bridž ligi, ki jo organizira tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije, dosegli nov uspeh, saj so tako kot v pretekli tekmovalni sezoni postali klubski podprvaki Slovenije tudi za leto 2016. V najmnožičnejšem tekmovanju, ki ga predstavlja bridž liga, je krat nastopilo 21 klubskih moštev v dveh kakovostnih razredih. V 1. bridž ligi je nastopilo najboljših 10 moštev, ki so se v enokrožnem ligaškem tekmovanju (2 x 16 bordov) pomerila med seboj. Podobno je veljalo za 11 moštev, ki so nastopila v 2. bridž ligi. Šaleški bridge klub je v obeh ligah nastopil s svojim moštvom igralcev.
Po devetih kolih rednega ligaškega dela je moštvo Šaleškega bridge kluba 1 osvojilo drugo mesto (6 zmag, 3 porazi) z 118,72 VP točkami za prvim moštvom kluba Greens 31, ki je doseglo 128,83 VP točk. Na tretje in četrto mesto sta se uvrstili moštvi BK Žužemberk in BK Kočevje 1, ki sta zbrali 98,23 VP točk oziroma 92,29 VP točk. Primerjalni izračun osvojenih točk (butler) v posameznih dvobojih potrjuje tokratno dobro igro igralcev Šaleškega bridge kluba 1. Zanj so nastopili: Bojan Ambrož (velemojster), Janko Mijoč (mojster), Gregor Rus (mojster), Vincent Grote (pik), Slobodan Kneževič (mojstrski kandidat) in Zmagoslav Žibert (mojstrski kandidat). V 2. bridž ligi je moštvo Šaleškega bridge kluba 2 osvojilo končno šesto mesto. Zanj so nastopili: Nuša Gošnik, Stane Gošnik, Lina Jelen, Viljem Jelen, Karel Štiglic, Jože Janežič, Jurij Mogolicki, in Irena Jež.
a Zmagoslav Žibret
Streljanje
Niso izkoristili prednosti domačega igrišča Streljanje
V središču pozornosti 18. kroga v Golgeter 3. nogometni ligi - Sever je bila gotovo tekma v Brežicah med drugimi gostitelji in vodilnim B-moštvom Maribora. Zmagovalca ni bilo, saj sta se tekmeca razšla z neodločenim rezultatom 1 : 1, vsakemu pa je pripadel polčas. Domači so bili boljši v prvem in premoč kronali z vodstvom, strelec je bil Jurica Jelac v 17. minuti. V nadaljevanju so bili manj iznajdljivi pred gostujočim vratarjem. Neučinkoviti
so bili tudi gostje. Točko pa jim je že (51. minuta) z avtogolom zagotovil domači igralec Rok Rožman in ohranili so prednost dveh točk pred Brežičani.
Nov poraz so doživeli nogometaši Šmartna 1928. Na gostovanju v Šmarjah pri Jelšah so izgubili z 0 : 2. Po že dvanajstem porazu so padli na predzadnje, trinajsto mesto. Tri poraze več od njih imajo le zadnji Podvinci, a kar pet točk manj. Za trinajstim Lenartom Šmarčani zaostajajo za dve točki,
za enajstimi Radljami in deseto Dravinjo pa za tri. Sicer pa najbolj navdušujejo v spomladanskem delu nogometaši Mons Claudiusa iz Rogatca. Na gostovanju v Dravogradu pri tamkajšnji Koroški so z 2 : 1 dosegli četrto zmago v nizu.
a vos
Državnega strelskega prvenstva za invalide v Ljubljani so se udeležili tudi invalidi MDI Šaleške doline Velenje. Najbolj se je izkazala Doroteja Kunst v kategoriji SH2 s serijsko zračno puško s srebrno kolajno in 350 krogi.
Moška ekipa MDI Velenja je osvojila 5. mesto z 981 krogi. Za ekipo so nastreljali: Rafael Rednak 334, Bojan Lesnika 329, Viktor Hrast 318 krogov. V posamezni uvrstitvi je 11. mesto pripadlo Franju Žuč-ku s 336 krogi NAC, 12. Rafael Rednak, 13. Bojan Lesnika, 15. Viktor Hrast, kategorija SH2.
a Franjo Žučko
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Ko se ne posreči ali ponesreči
2. del
Ženske in pare, ki se že veselijo naraščaja, nemalokrat razočara spontani splav, nekateri pa se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti - V obeh primerih potrebujejo čustveno oporo in strokovno pomoč
HOROSKOP
Tina Felicijan
S starševstvom povezane stiske, o katerih smo pisali v prejšnji številki Našega časa, so tudi tiste, ki jih ženske in pari občutijo ob izgubi ploda ali neželeni nosečnosti. Ne eno ne drugo ni ravno redek pojav, jima pa strokovnjaki ne posvečajo veliko pozornosti. V Družinskem centru Harmonija društva NOVUS lahko ženske in pari v stiski poiščejo oporo in svetovanje. Magistra zakonskih in družinskih študij Ines Vugrinec pa poudarja, da je prav odprto in podporno okolje, v katerem spontani splav ali umetna prekinitev nosečnosti nista tabu, pomembno za blaženje stisk ob tem.
Pričakovanje se razblini
Ženske in pari ob neprostovoljni, spontani prekinitvi nosečnosti izkušajo potrtost, razočaranje, nemoč ob tem, ko se jim zgodi nekaj nepričakovanega, nad čimer nimajo kontrole. Večkrat se zgodijo v zgodnji nosečnosti in ženskam, ki še niso rodile. Sicer pa se stopnja spontane splavnosti s starostjo nosečnic zviša. Leta 2013 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na Koroškem zabeležil 27 spontanih splavov, v savinjski regiji pa 103, kjer jih je bilo tega leta največ na število prebivalk (1,78 žensk od tisočih, starih od 15 do 49 let, je doživelo spontani splav). »Kadar gre za ponavljajoče se splave, je intenzivnost stisk toliko večja. Zato je toliko bolj pomembno, da jih lokalno okolje prepoznava in nudi podporo. Ženske se namreč želijo in morajo opreti tudi na nekaj, kar ni le v njih samih,« pravi Ines Vugrinec.
Sprva šok, nato upanje
Ko je prvič zanosila, sta se s partnerjem zelo razveselila novice. Ni pomislila, da bi lahko šlo kaj narobe. Takrat je še opra-
>
>

Leta 2013 je v savinjski regiji prekinilo nosečnost 532 žensk, med njimi 21 najstnic. Na Koroškem pa 122, od teh 10 najstnic. V obeh regijah so največ posegov opravili ženskam med 30. in 34. letom starosti.
zdravniki ugotovili, da je plod nehal rasti že v devetem tednu. »Seveda je sledil ogromen sok, saj nisem imela nobenih bolečin ali krvavitev, kot naj bi bilo značilno.« Tudi za partnerja je bil to velik šok, saj nihče od njiju ni niti pomislil, da lahko gre kaj narobe. »Pri moških gredo te zadeve hitreje mi-
zaposlitve, finančna ali stanovanjska ogroženost. Ines Vugri-nec poudarja, da ženska pri odločitvi o prekinitvi nosečnost ne bi smela biti prepuščena sama sebi. »Izjemnega pomena je podpora partnerja ali bližnjih, zdravnika ali ginekologa, kogarkoli, ki ji je blizu in mu zaupa. Kadar se ženska opre
>
»K sreči sem imela ob sebi takšno podporo in besede spodbude, da sem se s tem kar hitro sprijaznila.«
vljala študentsko delo in dvigovala tudi težje stvari, a se ji to ni zdelo nič spornega. Na prvem pregledu je bilo vse v redu, na pregledu nuhalne svetline, ko naj bi bila noseča 12 tednov, pa so
mo, jaz pa sem potrebovala svoj čas, da sem žalovala.« Najbolj jo je skrbelo, da ne bo mogla ponovno zanositi, čemur prej nikoli ni posvečala pozornosti. Potrebovala je teden dni, da se je zjokala, nato pa si dopoveda-la, da se to dogaja zelo pogosto in narava po svoje poskrbi, če s plodom kaj ni v redu. »K sreči imam super družino, ki mi je v težkih trenutkih stala ob strani. Ljudje, ki te poslušajo, so takrat ključnega pomena. Vse skupaj sem pustila za sabo in čez dva meseca spet zagledala plusek,« je povedala zdaj srečna mamica.
Nosečnost preseneti
Mnoga dekleta, ženske se v času zanositve znajdejo v situacijah in okoliščinah, zaradi katerih ne želijo donositi. Med razlogi za to so tudi težave v partnerskem odnosu, nepodpora očeta otroka, mladost, samskost, brezposelnost ali strah pred izgubo
V svetu je več kot 40 odstotkov nosečnosti nenačrtovanih.
na druge ljudi, spregovori o svojih čustvih in o njih razmišlja. Kadar se odloča o prekinitvi nosečnosti, mora raziskati svoja čustva. Vprašati se mora, ali doživlja stisko ob svoji nosečnosti, ker jo nekdo sili, ali to od nje pričakuje, da jo bo prekinila, ali jo sa-
Ne obžaluje, jo pa muči radovednost
Stara je bila 23 let, ko je ob koncu študija šla na potovanje s fantom, ki ga je poznala dobro leto. Zanosila je na začetku mesec in pol dolge poti in šele doma ugotovila, da je noseča. »Mislila sem, da mesečna krvavitev zaostaja zaradi spremembe okolja, klime, prehrane, aktivnosti. Dlje, ko sem bila doma, bolj sem se čudila, da nimam menstruacije. Takoj, ko je bil test pozitiven, sem vedela, da bom nosečnost prekinila.« Bila je brez lastnega stanovanja, brez službe, a ni bila le materialna stiska tista, zaradi katere se je odločila za prekinitev nosečnosti. »Velenje takega otroka ne bi sprejelo. Tu je družba še vedno tako zaprta, da drugačnih, niti mulatov, ne sprejema. Tudi starejši člani moje družine bi ga težko sprejeli.« Povedala je staršem, ki sta njeno odločitev podprla. »Zakaj bi se mučila in si uničila življenje,« so sklenili, čeprav bi ji starša v nasprotnem primeru takoj pomagala. Povedala je tudi očetu, ki se ni ravno strinjal s splavom, a mu je jasno pokazala, da se bo o tem odločila sama. »Med nama so bili tisoči kilometrov, otrok bi bil z mano, skupne prihodnosti nismo imeli.«
Kljub trdni odločenosti je bil poseg naporen. »V čakalnici pred sobo nas je kar nekaj čakalo na poseg. Kar naenkrat me je zgrabila panika - ne vem, kaj se je takrat dogajalo z mano - in sem začela jokati. Ampak vedela sem, da to moram narediti. Ko so me poklicali v sobo, so mi dali pomirjevala. Med vakuumsko aspiracijo sem imela anestezijo. Po posegu pa sem se normalno počutila. Mislim, da zato, ker je šlo za zavestno odločitev, da to moram storiti, da sebi omogočim normalno življenje in preprečim, da bi težave imel otrok.«
>
»V tem primeru je treba biti egoist - najprej pogledati nase in nato na ostale. Treba je zavestno, racionalno sprejeti odločitev. Ženske smo tiste, ki nosimo posledice.«
ma želi prekiniti, in v obeh primerih, kaj ona čuti do tega.« Bližnji ali strokovnjaki naj ženski pomagajo pregledati okoliščine, ki so navadno rešljive, če je podpora močna. Pomembna pa je tudi naravnanost širšega okolja, ki ustvarja vzdušje, v katerem ženska o svojih pomislekih lahko govori.
Zdaj se vsake toliko spomni, kako bi bilo življenje s štiri leta starim otrokom. A nikoli ne dvomi, da se je prav odločila, niti nima občutka obžalovanja ali krivde. »Okrog božiča, ko bi rodila, se vprašam, kako bi bilo. Iz radovednosti.« Sicer pa se veseli starševstva s pravim partnerjem in v urejenih okoliščinah.	a
Po podatkih NIJZ je bila v obdobju 2005-2014 stopnja spontanih splavov in drugih patoloških nosečnosti na 1000 žensk v savinjski regiji 6,08. Najvišja je bila v spodnjeposavski regiji (6,35/1000), slovensko povprečje pa znaša 5,8/1000. Na celjskem in slovenjegraškem ginekološkem oddelku s podatki niso seznanjeni in jih ne morejo komentirati, opažajo pa, da so spontani splavi pogosti. Na celjskem pravijo, da jih je izrazito več spomladi in jeseni, verjetno zaradi viroz. Vzroka vedno ne morejo ugotoviti, znan pa je negativen vpliv nekaterih zdravil, kemikalij, organskih topil, razredčil, industrijskih smol. Spontani splav je povezan tudi z nekaterimi dejavniki življenjskega sloga (kajenje, alkohol, droge, debelost), nekaterimi okužbami in okoljskimi dejavniki.
V Družinskem centru Harmonija se bodo ženske srečevale vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri. Prejšnji teden so na prvem srečanju govorile o največjih izzivih materinstva. Spoznale so, da jih vsaka ženska doživlja drugače, pomembno pa je, da druga druge ne obsojajo zaradi njihovih občutkov. Ena izmed udeleženk je namreč razkrila svoje skrbi in bremena, druga, ki je k materinstvu pristopila brezskrbno, pa je njeno stisko težko razumela, ker je ni doživela. Ravno zato mnoge ženske stiske zamolčijo. Ines Vugrinec opozarja: »Vsak ima neko svojo bolečino. Zaradi teh ne smemo obsojati niti sebe, niti drugih. Ženske moramo med sabo razviti dialog, ki ne obsoja. Kako? Da se družimo in odkrito pogovarjamo o vsem skupni temi -da smo ženske.«
i
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Včasih vam je težko priznati, da niste vseved. Še vedno ste pri resnem delu najraje sami s seboj, saj zaradi nekaj slabih izkušenj nikomur več ne zaupate. Žal, pa tokrat ne boste zmogli sami. Enostavno bo preveč. Sploh, ker ste posegli na področje, kjer niste doma. Zato boste potrebovali tudi strokovno pomoč. Poskušajte se sprostiti in bolj zaupati ljudem okoli vas, četudi vas bo jezilo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo žal zastalo. Da boste nastali položaj diplomatsko rešili, se bo treba res potruditi. Sploh, ker ste se s svojim početjem zamerili kar nekaj ljudem. Kar se tiče ljubezni, vaš čas šele prihaja, saj veste, da se vam svet in nasprotni spol s pomladjo zdita vedno lepša. Letos ne bo nič drugače. Vprašanje pa je, ali boste rožice le gledali in vonjali ali pa si boste tokrat upali več. Ne imejte previsokih standardov, pa se bo vse lepo izteklo.
Ö
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Imate, kar ste hoteli. Smejte se, četudi vam gre na jok. In nikar se ne pritožujte na glas, saj boste s tem prilili olje na ogenj vsem, ki so škodoželjni. Da, tokrat ste res slabo izbrali. A, kar ste skuhali, boste morali pojesti. Počakajte, da sevsaj malo ohladi. Kar setiče uspe ha prldelu, karieri Invašega statusa vdružbi, bovse odlično. Pravzaprav še bolje, kotsi lahko želite. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo vaš trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Razpoloženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite v naravi. Telo vam bo hvaležno. Tudi živci bodo bolj mirni. Preden greste spat, poskušajte odmisliti vse težave, sicer bodo noči dolge in nemirne. V soboto se vam bo zgodilo nekaj res lepega.
I

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Tisti, ki ste že zaljubljeni, boste v naslednjih dneh srečni kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, zato sedaj toliko bolj uživate, ker vse kaže, da se vam bo želja uresničila. Kot vse kaže, bo prihodnji teden dozorel čas, ko bo to, kako zanimivi ste, spregledal tisti, ki si ga že dolgo želite. Od sreče boste lebdeli že v naslednjih dneh. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, vam nobena ne bo previsoka. Še slabe vesti ne boste imeli, saj veste, da bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, da vse skupaj preveč idealizirate. Kot kaže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat šlo za pravo, iskreno ljubezen. Zato ne skrivajte čustev! Tisti, ki na pravo osebo in iskrice še čakate, pa boste še čakali. A ne prav dolgo. Kot kaže bo maj vaš mesec.
S
Rak od 22. 6. do 22. 7.
V teh dneh, ki bodo res pomladni, vam energije, za razliko od mnogih v vaši bližini, ne bo manjkalo. Večina okoli vas bo tarnala, da so utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj energični In radoživi. Zvezdevasopozarjajo, da vteh dneh vseeno pazite, komu se boste za merili, ker bo vaš tempo življenja In dela hitrejši od večine tistih, s katerimi delate. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Če bodo želje le prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte previdno, izdatki bodo večji, kot ste računali. Sploh, ker ste si pred kratkim že privoščili preveč. Ljubezen? Hormoni vam bodo delali težave. Na tem področju boste tudi zato zelo zmedeni.

Lev od 23. 7. do 23. 8.
Pred vami je naporen teden. Bolj, kot s sabo se boste v teh dneh morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Pa čeprav bo šlo za vaše zelo bližnje ljudi, ki jih dobro poznate in si jim upate vse povedati po resnici. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami na se. Zdelo se vam bo, da ste preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to žal ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Odločno! Če ne, boste težko skrili pred partnerjem, povedati, pa mu ne upate. Če bo izvedel, bo počilo med vama. Zato dobro premislite, kako naprej.
m
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Vaš bančni račun je vse tanjši, kar vas bo vsak dan bolj morilo. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Če jih zmanjšate, bo življenje takoj lažje in lepše. Če ne, pa boste tako finančno zabredli, da svojih financ še dolgo ne boste mogli spraviti v red. Intega si v dani situaciji skoraj ne morete privoščiti. Sploh, ker se zavedate, da vaši viri dohodkov trenutno niso najbolj zanesljivi. In da se lahko čez noč zgodi, da bodo usahnili. Če se ne boste potrudili, tudi ne boste vedeli, ali se sploh lahko rešite iz te zagate. Kar se ljubezni tiče, bo vse v najlepšem redu - pomlad bo še okrepila močna, iskrena čustva. Več energije boste imeli, če se boste odločili za spomladansko čiščenje telesa. Saj že znate, kajne?
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Odločili se boste, da boste bolj resni. Poskušali se boste držati vseh dogovorov in obljub. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Strah vas bo tudi, da bi kaj pomembnega spregledali. Tudi zato, ker gre v teh dneh za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz trenutne situacije tako, da bo za vas najbolje, še ne bo. Rešitev se bo nakazala v torek, ko vam bo pogovor s strokovnjakom močno odprl oči. Čeprav bo povsem drugačna, kot ste si želeli, ne boste slabe volje. Dobro veste, da niste v položaju, ko bi vi lahko izbirali in izbrali, kako se bo vrtel vaš svet.
w
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Vaša želja, da končate projekt, ki vam že nekaj mesecev jemlje preveč energije, se bo končno uresničila. Čeprav vas bo še nekaj dni strah, ali se bo izteklo po vaših željah, tega ne boste pokazali.Slutnja,da bovsetako kot mora biti, bo prava.Saj bo res. Novico, povezano z vašim zdravjem, boste tokrat delili le z najbližjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Zato boste potrebovali še nekaj tednov. Vmes se konkretno poskušajte lotiti projekta bolj zdravo življenje. Dobro veste, da je skrajni čas, saj vam telo že sporoča, da z njim ne ravnate dobro. Kar nekaj navad boste morali spremeniti, nekatere pa povsem opustiti. Bližnji sorodnik vam lahko pomaga. V dvoje pa je vse lepše.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ne boste tako hitro pozabili, kaj ste ušpičili partnerju. Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja pa se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki je tudi kriv, da sta s partnerjem ohladila odnose. Od nedelje dalje vas čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo teklo dobro, zato se vam bo samozavest počasi vrnila. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. Prihodnji teden se boste pomirili in začeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, tudi zato, ker si boste končno vzeli več časa za partnerja. Posvetili se boste tudi prijateljem, če ne prej, ob koncu tedna. Le nase boste še vedno rahlo pozabljali. In morda to kmalu občutili tudi na počutju.
Kozorog od 22. 12. do 20.1.
Izkoristite vsak dan. Do konca meseca aprila bodo vse naravne sile in tudi dobre zvezde na vaši strani. Sami boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Tega pač nihče ne more namesto vas. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim seboj, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. Naslednji dnevi bodo tudi polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli, kako izboljšati svoj položaj v družbi in na bančnem računu. Če ne boste naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej. Pogum bo namreč tokrat dvojno poplačan in to zelo kmalu. Drobne partnerjeve pozornosti vam bodo godile.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Za tiste, ki ste si v preteklem obdobju privoščili več počitka in prostega časa kot sicer, se bo teden končal krasno. Drugi pa boste žal čutili vse večjo utrujenost, ki ne bo izginila kar čez noč. Morda že čutite prve znake pomladanske utrujenosti. Planeti vam v teh dneh napovedujejovelike premike na poslovnem področju in na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav ali narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih osebnih odločitvah. Tudi pri poslovnih, ki jih boste sprejeli še težje kot ljubezenske.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
V teh dneh, ko veste, da se mirno obdobje izteka, si boste pogosto rekli, da je življenje preprosto lepo in da ga morate uživati. Vsak dan posebej se boste tega tudi skušali držati, pa ne bo tako enostavno. Veliko skrbi boste še vedno imeli v službi, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoče. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi, le nekoliko bolj previdni. Si boste pa zato naredili načrt, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje. Več smeha potrebujete, zato pojdite med vesele ljudi. Točno veste, kje jih boste našli. Tolikokrat so vas že povabili, da so nad vami že obupali.
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED

14. aprila 2016
Četrtek, 14. aprila
Petek, 15. aprila
Sobota, 16. aprila
Nedelja, 17. aprila
Ponedeljek, 18. aprila
Torek, 19. aprila
Sreda, 20. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Turbulenca: Breme ali prednost?
12.25	Naši vrtovi: Britta Hoeschele,
dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Krištof Zupet: Slikar, dok. film
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	V boju s časom (II.), 7/13
16.25	Profil: Branimir Jovanovič
17.00	Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Srednja Kanomlja
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Optika Irman
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Medkulturni dialog
00.35	Ugriznimo znanost
01.05	Profil: Branimir Jovanovič
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Iz življenja družine Hrastkovih, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Morje
08.50	Točka, glasb. odd.
10.05	Na lepše
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
15.20	Slovenski magazin
15.45	Kino Fokus
16.05	Čas za Manco Košir
17.00	Halo TV
17.45	Vem!, kviz
18.20	10 domačih
18.55	Pajkec Piko, ris.
19.00	Timi gre, ris.
19.10	Male sive celice, kviz
20.00	Avtomobilnost
20.30	Mračne bratovščine - družba Vril
21.15	Vklopi razum, zahtevaj račun!
21.25	Še eno leto, ang. film
23.35	Zlata mrzlica, dok. odd.
01.15	Točka, glasb. odd.
02.00	Halo TV
02.45	Zabavni kanal
05.05	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Lena Lučka, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Italijanska nevesta, nan.
09.20	Tv prodaja
09.50	Komisar Rex, nan.
10.50	Tv prodaja
11.05	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChefSlovenija
22.20	24ur zvečer
22.55	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.50	Kosti, nan.
00.45	Buden, nan.
01.35	24ur zvečer, ponov.
02.10	Zvoki noči
08.55 09.00 10.30 10.35 11.35
12.35 12.40 17.25 17.30
18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20
22.00 23.30 23.35
05.55	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Ugriznimo znanost
12.20	Drevesa pripovedujejo: Smreka
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Laboratorij
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozab.
odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Tri barve - bela, film
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Info-kanal
TV SLO T
06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55
Otroški kanal Kioka, ris. Vse o Rozi, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris.
Iz življenja družine Hrastkovih, ris.
08.00 Emilija, ris.
08.05 Vetrnica: Lieze išče insekte
08.10 Zgodbe iz školjke: Cvetoča
Indonezija 08.45 Točka, glasb. odd. 09.45 Bleščica, odd. o modi 10.45 Prisluhnimo tišini 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 O živalih in ljudeh 14.35 Na vrtu 15.15 Posebna ponudba 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz, ponov. 18.25 TV poroka
18.55 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.05 Bacek Jon, ris. 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom
20.00 Dobrodelna prireditev OKS,
prenos iz Ljubljane 21.00 Lov, danski film 22.55 Polnočni klub: Podobe naših
otroštev 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Halo TV 01.55 Zabavni kanal 05.10 Dobrodelna prireditev OKS, posn.
06.10 Točka, glasb. odd.
pop
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Pop corn: skupina Gora
Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Strokovnjak svetuje: stopnice,
vrata, dvigalo
Mojca in medvedek Jaka
Regionalne novice 2
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža: ans. Veritas, ans. Vihar Regionalne novice 3 Jesen življenja, DU Lava Celje, Kaligrafija
Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 22.10 00.05 02.05 02.40
08.55 09.00 10.30 10.35 11.50
12.20 12.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.55 20.00
21.00 21.05
22.35 00.05 00.10
24ur
Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja
Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Komisar Rex, nan. Moja maja kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot
Filmska zvezda, am. film Ne zapustite me nikdar, ang. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Gledališče
07.20	Čebelica Maja, ris. nan.
07.45	Biba se giba, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Ambulanta
08.25	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.45	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 21/26
09.10	Male sive celic, kviz
09.55	Glasbena hiša, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Razred zase, ponov.
11.05	Tv arhiv
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.20	Ambienti
14.50	Vse ali nič, 1/2
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Jedi za vsak dan z Rachel Allen:
Nedeljsko kosilo
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vse je mogoče
21.35	Pogrešana, 2/8
22.25	Poročila, vreme, šport
22.50	Nikogaršnja last, šved. film
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
02.05	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Najboljše jutro
09.00	Dober dan
10.00	Strah ostane, dok. film
10.50	City folk: Maribor
11.35	Na lepše
12.15	10 domačih
13.10	Polnočni klub: Podobe naših otroštev
14.20	Istrski maraton 2016, reportaža
14.50	Slovenija danes: Radovljica in
Ankaran
16.05	35 let oddaje Štos, 1. del
17.55	Košarka, liga Nova KBM za
prvaka, Helios Suns : Rogaška, 6. kolo, prenos iz Domžal
20.00	Moica Z., šved. film
21.50	Zvezdana
22.30	Večer z lutkami: Odpuščanje
23.15	Bleščica, odd. o modi
23.50	Aritmija, ponov.
00.20	Aritmični koncert: Ana Pupedan
01.30	Točka, glasb. odd.
02.20	Zabavni kanal
03.20	Športni posnetki
sledi	Košarka, liga Nova KBM za
prvaka, Helios Suns : Rogaška, 6. kolo, posn.
05.15	10 domačih
05.45	Polnočni klub: Podobe naših otroštev
pop
06.00	24ur
07.00	Oto čira čara
07.01	Chuck in prijatelji, ris. 07.25	Zebra Zigbi, ris. 07.40	Tačke na patrulji, ris. 08.05	Trgovinica za živali, ris. 08.30	Gospodična Žuža, ris. 08.35	Wendy, ris.
09.00	Grozni Gašper, ris.
09.10	Lego Star Wars, ris.
09.35	Transformerji, ris.
10.00	Ninja želve, ris.
10.30	Tv prodaja
10.45	Lassie: Čudež, am. film
12.35	Vrhunske usluge na Beverly
Hillsu, am. ser.
13.05	Tv prodaja
13.20	Čista hiša, am. ser.
14.15	Znan obraz ima svoj glas
17.15	Madagastkar 3, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Turist, am. film
21.55	Gospod Pip, avstral. film
00.10	Skrivnost ugrabljenih otrok, am. film
02.10	Zvoki noči
©
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Naj viža: ans. Veritas, ans. Vihar Strokovnjak svetuje: Bonton-stopnice, vrata, dvigalo Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Miš maš. Glasbena pravljica Mali princ
Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Bolgarija
Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 1. del
Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Glasbena pravljica mali princ
09.40 Ustvarjalne iskrice (156) Ogrlica
iz rutke 10.00 Vurberk 2015, 1. del 11.15 Videospot dneva 11.20 Videostrani, obvestila 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in Medvedek jaka 18.40 Dotiki gora: Boč - Velikonočnica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2381. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Biseri, 2. del 21.20 Jutranji pogovori 22.20 Aktualno: Telemedicinska podpora kroničnim bolnikom s srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo na domu 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
07.00	Ziv žav	05.55
sledi	Emilija, ris.	06.10
07.05	Zajček Belko, ris.	06.55
07.10	Ozi bu, ris.	07.00
07.15	Poldi, ris.	07.08
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.	08.00
07.30	Timi gre, ris.	08.08
07.40	Kioka, ris.	09.00
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.	09.05
07.55	Prihaja Nodi, ris.	10.00
08.10	Sara in Raček, ris.	10.08
08.15	Medo in Mica, ris.	10.15
08.20	A veš, koliko te imam rad, ris.	10.35
08.30	Muk, ris.	11.05
08.45	Zu, ris.	11.50
08.55	Frančkov Fonzek, ris.	12.20
09.10	Knjiga o džungli, ris.	13.00
09.20	Moj prijatelj Zajec, nan.	13.30
09.40	Pujsa Pepa, ris.	14.20
09.45	Biba se giba, ris. nan.	15.00
10.10	Pika Nogavička, ris. nan.	15.10
10.50	Sledi: Ljub cvet je vres - 45 let	15.40
	moškega pevskega zbora Vres	15.45
11.20	Ozare	16.25
11.25	Obzorja duha: Cerkev, mati	17.00
	poklicev	17.30
12.00 13.00	Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme	17.55
13.25	Slovenski pozrav, narodnozab.	18.00
	odd.	18.15
14.55	Šola za falote, ang. film	18.25
17.00	Poročila, šport, vreme	18.55
17.20	Vikend paket	19.00
18.40	Muk, ris.	20.00
18.55	Vreme	21.00
19.00	Dnevnik, vreme, šport	22.00
20.00	Broadchurch (II), 5/8	23.05
20.55	Intervju	
21.50	Poročila, šport, vreme	23.40
22.20	Denar, bančništvo in ameriška	
	centralna banka, dok. odd.	01.20
00.05	Lov (I.), 3/3	01.45
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji	02.40
02.00	Dnevnik, ponov.	
02.55	Info-kanal	
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Glasbena pravljica mali princ
09.40 2380. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2381. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Koncert ans. Biseri, 2. del 11.40 Zupan z vami, Matej Pečovnik,
župan Občine Nazarje 12.40 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 1. del
14.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton:
stopnice, vrata, dvigalo 18.00 Ustvarjalne iskrice (155), Vesoljček
18.20 Mladi za Veleje: Naj prostovoljec
v MOV v letu 2015 19.00 Pop corn: Skupina Gora,
Perpetum jazzile 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Veritas, ans. Vihar 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje 23.50 Videostrani, obvestila
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom Kaj govoriš?=So vakeres? Rjavi medved, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Medkulturni dialog Osmi dan Poročila
Dober dan,Koroška
Pujsa Pepa, ris.
Čebelica Maja, ris. nan.
Točka preloma, gospod. odd.
Poročila, šport, vreme
Razred zase: Važno je imenovati
se Bojan
Novice
eRTeVe
Pavle, ris.
Taksi, kviz z Jožetom Vreme
Dnevnik, šport, vreme
Tednik
Studio city
Odmevi, šport, vreme Opus: Akademija za glasbo v
Glasbani večer: Ob 60-letnici Simfon. orkestra Rtv Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Obzorja duha
12.15	Invazivke, dok. odd.
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.20	NaGlas!
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.40	Muk, ris.
15.50	Srečo kuha Cmok, ponov.
16.25	Profil: Katarina Čas
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Avtohtone domače živali, dok.
odd.
17.55	Novice
18.00	Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Anno Domini, 5/12
20.55	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Anton Konda, pogov. odd.
00.50	Profil: Katarina Čas
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Opus: Akademija za glasbo v Ljubljani
12.25	Naši vrtovi: Alenka Gorza in
Samo Jereb, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju
14.15	Prava ideja: Optika Irman
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Senik
18.05	Sara in Raček, ris.
18.10	Medo in Mica, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Gemma Bovery, franc. film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Vzhodnoberlinska saga (III.), 2/6
00.05	Turbulenca
00.30	Profil
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.25 25-letnica Zbora Slovenske
filharmonije 08.55 Posebna ponudba 10.00 Dvoživke, dok. odd. 10.30 Diagonala norcev - telo na
preizkušnji, dok. odd. 11.35 Slovenija danes 12.50 Avtomobilnost 13.20 Zaljubljeni v življenje 14.30 Zvezdana 15.30 Ambienti
16.20 Pot na EP 2016, odd. o nogometu
16.50 Veslanje, sp, posn.
17.50 Rokomet, pokal Slovenije, finale
(M), prenos iz Ribnice 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V divjni z Benom Foglom, 4/4 20.50 Kraj zločina, 3/3 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.50 Vikend paket, ponov. 01.05 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakinj, finale, posn.
03.05 Rokomet, pokal Slovenije, finale
(M), posn. 04.45 Aritmični koncert - Ana Pupedan
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Chuck in prijatelji, ris. 07.25	Zebre Zigbi, ris. 07.40	Tačke na patrulji, ris. 08.05	Trgovinica za živali, ris. 08.30	Gospodična Žuža, ris. 08.35	Wendy, ris.
09.05	Lego Star Wars, ris.
09.30	Transformerji, ris.
09.55	Ninja želve, ris.
10.25	Tv prodaja
10.40	Lassie, am. film
12.05	Vrhunske usluge na Beverly
Hillsu, am. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Družinske vezi, am. film
14.30	Izgubljeni sin, am. film
16.15	Bitka parov
17.45	Vrtičkanje
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Znan obraz ima svojglas
23.00	Najina zgodba, am. film
00.55	Družinska lilija 3, am. film
02.40	Zvoki noči
01.45 Dnevnik	"""'"M""™"'
02.40 Info-kanal	02.35 Info-kanal	TW	rt
TVSLOT TVSLOr 06.00 Otroški kanal
07 00 Kioka ris
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Iz življenja družine Hrastkovih, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Smetiščni muc
in druge zgodbe
08.10	Zgodbe iz školjke: Potovanje na Vzhod
08.50	Točka, glasb. odd.
09.30	Pozdrav domovini, dok. film
10.25	Duhovni utrip: Krščanska cerkev
kalvarija
10.40	Halo TV
11.35	Dobrojutro
14.05	Polnočni klub: Podobe naših
otroštev
15.35	Ljudje in zemlja
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz
18.25	To bo moj poklic: Čevljar, 1. del
18.55	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.05	Bacek Jon, ris.
19.10	Neli in Cezar, ris.
19.20	Palček Smuk in zvezde, ris.
19.25	Timi gre, ris.
19.40	Glasna hiša, igrani film
20.00	Zakon srca, 13/14
20.45	Skrivnosti Brokenwooda (II.), 3/4
22.15	Rušenje tabujev - vojna proti
drogam, dok. odd.
23.10	Spomini, pogov. odd.
00.05	Halo TV
01.00	Točka, glasb. odd.
01.45	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Florjan, gasilski avto, ris.
08.20	Lena Lučka, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Italijanska nevesta, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Komisar Rex, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Moja mama kuha bolje!
13.40	Trdoglavci, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24ur zvečer
23.05	Nepremagljivi dvojec, nan.
00.00	Kosti, nan.
00.55	Buden, nan.
01.45	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
©
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Iz življenja družine Hrastkovih, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Anestetik za losa
08.10	Zgodbe iz školjke: Gledališče
08.45	Točka, glasb. odd.
09.50	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.30	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz, ponov.
18.25	To bo moj poklic: Čevljar, 2. del
18.55	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.05	Bacek Jon, ris.
19.10	Neli in Cezar, ris.
19.20	Palček Smuk, ris.
19.25	Studio kriškraš: Ambulanta
20.00	Čudež v Leipzigu, dok. odd.
20.55	Večer z lutkami: Odpuščanje
21.45	Pogrešani sin, 1/8
22.45	Ambienti, ponov.
23.15	Slovenska jazz scena: Artbeaters, 1/2
23.55	Točka, glasb. odd.
00.40	Halo TV
01.35	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Lena Lučka, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Italijanska nevesta, nan.
09.20	Tv prodaja
09.50	Komisar Rex, nan.
10.50	Tv prodaja
11.05	Nedolžna vsiljivka, nad.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mami kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Nepremagljiv dvojec, nan.
23.30	Kosti, nan.
00.25	Dexter, nan.
01.30	24ur, ponov.
02.05	Zvoki noči
©
08.55	Nap
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2381. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Migaj raje z nami
18.30	Regionalne novice2
18.35	Kuhinjica
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami, Bojan Šrot, župan
MO Celje
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vurberk 2015, 1. del
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Iz življenja družine Hrastkovih, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Zvit kot maček
08.10	Zgodbe iz školjke: Juvi
08.15	Zgodbe iz školjke: Biba Mica se
boji teme
08.30	Kanape, tv Lendava
09.20	Točka, glasb. odd.
10.35	10 domačih
11.05	eRTeVe
11.20	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.40	Vikend paket
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
17.55	Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, prenos
19.50	Zrebanje Lota
20.00	Muzikajeto: Japonska glasba
20.30	Čas za Manco Košir: Razumnost
21.25	Ob 400-letnici smrti Williama
Shakespeara
22.05	Bleščica, odd. o modi
22.40	Aritmija
23.10	Aritmični koncert - The Tide
00.10	Točka, glasb. odd.
00.55	Halo TV
01.40 Športni posnetki sledi Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma,
posnet.
03.40	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Italijanska nevesta, nan.
09.20	Tv prodaja
09.50	Komisar Rex, nan.
10.50	Tv prodaja
11.05	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00 Usodno vino, nan.
21.00	MasterChef Slovenija
22.15	24ur zvečer 22.50 Nepremagljivi dvojec, nan.
23.45	Kosti, nan. 00.40 Dexter, nan.
01.45	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30 Napovedujemo
10.35 Zupan z vami, Bojan Šrot, župan
MO Celje 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Šaleška
zveza tabornikov 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2382. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Pokljuška soteska 20.55 Napovedujemo 21.00 Nevarnost širitve smrekovih lubadarjev, pogovor v studiu 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
©
08.55	Nap
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2382. VTVmagazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Nevarnost širitve smrekovih lubadarjev, pogovor v studiu
11.45	Videospot dneva
11.50	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice, (UI 157)
18.15	Otroški program
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Skrbimo za zdravje: Jasen vid
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Panda, Tomos
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
BJ0RK, Samuel: Angelsko hladna
od - Odrasli, 821-312.4 -Kriminalni romani
Prva knjiga v seriji o Holgerju Munchu in Mii Krüger šokira praktično že na prvih straneh branja. Pritegne tudi tiste, ki sicer ne berejo kriminalnih romanov. Kompleksno zastavljena zgodba, premišljeno in psihološko dovršena, zagotavlja, da knjige ne boste mogli zlahka odložiti. Šestletno deklico najdejo s kolebnico obešeno na drevo. Oblečena je v oblačila za punčke in na hrbtu ima šolsko torbico. Šele, ko najdejo že drugo deklico, preiskovalci opazijo, da ima na prstu vrezano številko dve. Sicer pa ni nikjer znakov nasilja, ne krvi. Izkušena ekipa preiskovalcev se temeljito loti primera, vendar bolj ali manj tavajo v temi. Dokler ni v nevarnosti vnukinja Holgerja Muncha, ki vodi preiskavo.
HARMEL, Kristin: Usodne sanje
od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani
Tankočutna pripoved mlade vdove, ki tudi pet let po moževi nenadni smrti ne more normalno zaživeti. Še vedno se oklepa misli, da je vse skupaj samo pomota in da bo mož zdaj zdaj prikorakal v hišo. Ko končno spozna nekoga, jo prijatelji kmalu začnejo spodbujati, da je vendarle čas, da naredi korak naprej, zato se po dolgem premisleku odloči za poroko. Vendar se usoda ponovno poigra z njo, ko ravno v prelomnem trenutku izve, da zaradi zdravstvenih težav ne bo mogla imeti svojih otrok. Skoraj
Hrana po moško: recepti za prave moške
od - odrasli, 641- Priprava živil
Zanimiva knjiga, ki že na prvi pogled spominja na pločevinko piva, razkriva kar nekaj slastnih receptov prigrizkov, glavnih jedi in sladic. Menda vse za sodobnega moškega. Vsaka jed je opremljena z nazorno fotografijo in seveda težavnostno stopnjo. Glede na to, da so moški že od razvoja človeštva skrbeli za ulov, je težavnost simpatično prikazana, in sicer od 1 do 6, od opice do sodobnega moškega za računalnikom. In kaj sploh je hrana za moške? V uvodni besedi je med drugim zapisano: »Moška hrana so ogljikovi hidrati. Je meso. So primerne porcije. Je okus: pravi okus -in ta okus so vročina, začimbe, gušt, bum!«
RADOVANOVIČ, Vesna: Petelinček in sraka
ml - Mladina, C-Sz - Cicibani -Slikanice zaboj
istočasno se začnejo pojavljati sanje, v katerih igra sama glavno vlogo, hkrati pa je prisoten tudi pokojni mož in pa gluhonema hčerka, ki pa je seveda nikoli nista imela. Sanje jo pripeljejo do spoznanja, da zagotovo še ni pripravljena na novo poroko, hkrati pa se v njej prebudi močna želja po materinstvu oz. posvojitvi, kar jo pripelje do tega, da se prijavi za rejnico. Zanimiva čustvena pripoved o sanjah, sreči, odpovedovanju in usodi.
Simpatična zgodbica o prijateljstvu in zaupanju. Pa tudi o tem, kako lahko zahrbtne govorice in laži kaj hitro zamajejo še tako trdno prijateljstvo. Kajti srake so že po naravi tatice, kajne? Pa so res vse srake enake?
MLAKAR, Ida: O kravi, ki je lajala v luno
ml - Mladina, C-Sz - Cicibani -Slikanice zaboj
Kaj se zgodi, ko krava postane stara, nima več mleka in namesto mukanja tuli v luno in laja? Jo bo kmet takšno še sploh želel imeti na kmetiji? Vest o nori kravi se je kaj hitro razširila naokoli in Mrvica, nekoč marljiva in nepogrešljiva, kmalu postane odveč. Prav vsem. Zato se odloči iti po svetu. Kmalu spozna odsluženega cirkuškega konja Van den Hija, ki ga prav tako nihče več noče. Le kaj se zgodi, ko svoje skrite talente združita dve umetniški duši? Prijazna pravljica o staranju, ki pa otroke mimogrede nauči še nekaj o umetniških izrazih, kot so bluz, step in ulični umetniki.
Orkester gre v Stuttgart
Pihalni orkester velenjske glasbene šole se z dirigentom Janezom Mari-nom odpravlja na gostovanje v Stuttgart, kjer bo kot gost tamkajšnje glasbene šole nastopil v soboto, 23. aprila. Skupaj še z dvema domačima orkestroma se bo predstavil v čudoviti Mozartovi dvorani stuttgartskega kulturnega centra Liederhalle.
Na ogled poljske reprodukcije ekslibrisov
Šoštanj - Nocoj, v četrtek, 14. aprila, bodo ob 19. uri v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo reprodukcije ekslibrisov iz zbirke Znanstvene knjižnice Poljske Akademije umetnosti in Poljske Akademije znanosti v Kijevu. Dogodek organizirajo Zavod za kulturo Šoštanj, Knjižnica Velenje in ŠLD Hotenja Velenje.
a mkp
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 14.4., Biotržnica
•	Petek, 15.4. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 17.4., 11.00 Pravljične urice , Lonček, kuhaj!
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Lunine mene
14. aprila, ob 5:59, prvi krajec
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 14. april
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Tine Dobrajc in Uroša Potočnika 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Srečanje Alzheimer cafe: Možgani in demenca 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dv.
Koncert pihalcev 20.30 Max klub Velenje
Koncert Milan Stanisavljevic Soundquest feat. Jadranka Juras (Max klub jazz festival 6 in izven)
Petek, 15. april
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Voščilnice z(a) dušo - 2. del, Ustvarjalna delavnica za odrasle 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor.
Koncert kitarskih orkestrov 20.30 eMCe plac
Predstavitev projekta Under the same sun 21.00 Havana bar Velenje Fiesta Havana
Sobota, 16. april
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Volovja reber, planinski pohod 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Bistriški vintgar, planinski pohod 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Košenjak, planinski pohod 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.00 Galerija Vile Biance
Odprtje fotografske razstave Utrinki
10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Vila Herberstein, ustvarjalna delavnica na prostem 10.00 Zbirno mesto: pred Gimnazijo Velenje
Tematsko turistično vodenje za občane - Gimnazija 18.30 KAC, Efenkova 61 b
paLAČENka party 19.00 Dom krajanov Šentilj Salamiada
19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Dvorana Centra Nova
Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora, gledališki koncert (Abonma
Klub in izven) 21.00 Klub eMCe plac
Saund Arson 6.3: Qui (ZDA), Nesseria (F), Jegulja, Lipstick Stain
Nedelja, 17. april
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci - družinske fotografije v preteklosti 14.30 eMCe plac Tarok turnir 19.00 Rdeča dvorana Velenje Perpetuum Jazzile, koncert
Ponedeljek, 18. april
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
FIMO v prostem slogu, Ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Na planetih Malega princa, predstava učencev (predstava učencev OŠ MPT) 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ugrezninska jezera Šaleške doline nekoč, danes, jutri, predavanje Saše Piano 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor.
Koncert orkestrov 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Mama
Torek, 19. april
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Seja Sveta Mestne občine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Velenje
Teden pametnih telefonov v Galeriji Velenje z Miho Cojhtrom 17.00 Vila Rožle
Drevesa v sončnem parku, Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše z Dušanom Jagrom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.30 Dom kulture Velenje
Obrazi mladosti (prireditev učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje) 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica
Rodoslovno srečanje 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvor. Letni koncert harmonikarjev
Sreda, 20. april
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična joga 16.00 Galerija Velenje
Teden pametnih telefonov v
Galeriji Velenje z Miho Cojhtrom 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Zlata paleta 2016 - Klasično slikarstvo 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Kako z bioresonanco odkrivamo vzroke obolenj, predavanje Ane Dobnik
19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiše, gost Drago Martinšek
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Sozvočja orgelske in komorne glasbe, nastop dijakov umetniške gimnazije in vzporednega izobraževanja
ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. april
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 19.00 Mestna galerija Šoštanj
Otvoritev razstave Petek, 15. april
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Projekcija dokumentarne drame o Jožetu Lampretu z razstavo Nedelja, 17. april 18.00 Kulturni dom Šoštanj
Literatura od A do Z, gledališka igra Ponedeljek, 18. april
9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 19. april 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Urška Sotler - Zakladi Južne Amerike Sreda, 20. april 13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: USB ključ - shranjevanje in prenašanje podatkov
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 14. april
19.00 Hiša mladih
Delavnica izdelovanja kvačkanega
nakita
Petek, 15. april
Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NŠ NK Krško (starejši dečki); NK ŠOP
18.00 Hiša mladih - sejna soba Predstavitev bridgea
17.	00 Marof
Delavnica Body Ritem! (glasbeno ritmična delavnica); glasbena šola GVIDO
Sobota, 16. april
8.00 Parkirišče pri Supermarketu Mercator Kmečka tržnica 10.00 Pred Supermarket Mercator
Predstavitev Turističnega društva Šmartno ob Paki v okviru akcije Mercator - Radi delamo dobro; TD se v mesecu aprilu poteguje za denarno nagrado v višini 1000 EUR 16.30 Glavno igrišče pri OŠ
Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NK Brežice 1919 (3. Slovenska nogometna liga)
Nedelja, 17. april
14.30 Glavno igrišče pri OŠ
Nogometna tekma Šmartno 1928 : Pohorje (Slovenska kadetska liga) 16.30 Glavno igrišče pri OŠ
Nogometna tekma Šmartno 1928 : Pohorje (Slovenska mladinska liga)
Ponedeljek, 18. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig
Torek, 19. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig 18.00 Marof
Tečaj nemščine; Center medgeneracijskega učenja Šaleške doline
19. 00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače; pogovorni večer Tatjane Vidmar s Konradom Steblovnikom
Sreda, 20. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig 15.30 Marof
Kulinarične delavnice Mali kuhar (6 do 10 let) 17.30 Marof
Kulinarične delavnice (11 do 15 let)
18.	00 Hiša mladih - sejna soba
Možganski fitnes; Center medgeneracijskega učenja Šaleške doline
Program 6. medgeneracijskega festivala »Sanje pripadajo vsem generacijam«
Četrtek, 14. april 2016 10.00 - Titov trg
Likovna delavnica Sinhrono slikanje
Otroci bodo risali portrete starejših, starejši pa portrete otrok. Razstava del bo v soboto, 16. aprila 2016, na Titovem trgu. 18.00 - Mala dvorana Doma kulture Velenje
Lutkovno-igrana predstava Mali princ,
Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje je primerna za mladino (nad 10 let) in odrasle. Traja 35 minut in je brezplačna.
Petek, 15. april 2016
10.00 - PC Standard
Okrogla miza o zaposlovanju upokojencev »Kako izkoristiti potenciale starejših«,
Starejše osebe imajo veliko znanja, bogate izkušnje in močno socialno omrežje, ki ostajajo neizkoriščeni. Izvedeli bomo, zakaj se to dogaja in podali predloge, kako vključiti starejše osebe v družbeno gospodarski razvoj lokalne skupnosti. 19.19 - Knjižnica Velenje Predavanje o kakovosti življenja starejših »Lepo je, če sanjamo z odprtimi očmi« ter meritve krvnega sladkorja in tlaka, predava Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje.
Sobota, 16. april 2016
9.30 - Cankarjeva ulica Plesni »flash mob«
Vas zanima, kaj se zgodi, ko moči združijo otroci, mladostniki, srednja generacija in starejši? Sodeluje 130 plesalcev iz velenjskih plesnih šol.
10.00 - Osrednje festivalsko dogajanje, Titov trg
Uvod v dogajanje bo nastop Godbe veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Obiskovalce bo pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Na stojnicah bodo starejši pokazali otrokom in mladim aktivnosti, igre njihove mladosti.
Otroci in mladi pa bodo starejše učili uporabe nove tehnologije in jim predstavili nove načine zabave.
Obiskovalci bodo lahko poskusili jedi, ki jih bodo pripravili prostovoljci iz osmih evropskih držav. EVS Food je projekt Mladinskega centra Velenje in prostovoljcev Evropske prostovoljne službe. 11.00 - Titov trg
Tek starejših - sodelujejo lahko starejši od 65 let ali upokojenci. Tekače in sprehajalce bodo pred tekom ogreli rokometaši RK Gorenje Velenje. Vsi sodelujoči prejmejo brezplačne majice.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
SIMON: MALI BOJEVNIK Z VELIKIM SRCEM
Savva. Serdtse voina (Rusija) Animirana družinska pustolovščina sin-hronizirana v slovenščino, 85 minut Režija: Maksim Fadeev Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved idr. Petek, 15. 4., ob 18.00 Sobota, 16. 4., ob 18.00 Nedelja, 17. 4., ob 16.00 - otroška matineja
ŠEFICA
The Boss (ZDA) Komedija, 90 minut Režija: Kirk Ben Falcone
Igrajo: Melissa McCarthy, Kristen Bell, Peter Dinklage, Kathy Bates, Kristen Schaal, Tyler Labine, idr. Petek, 15. 4., ob 19.45 Sobota, 16. 4., ob 20.00 Nedelja, 17. 4., ob 18.00
GOSPOD SODNIK
L'hermine (Irska, Velika Britanija, Kanada)
Komična drama, kriminalka, 91 minut Režija: Christian Vincent Igrajo: Fabrice Luchini, Sidse Babett Knudsen, Eva Lallier, Corinne Masiero, Candy Ming idr.
Petek, 15. 4., ob 15. 4., ob 21.30 Sobota, 16. 4., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 17. 4., ob 19.00 - mala dvor.
ZAKLAD
Comoara (Romunija, Francija) Komedija, 89 minut Režija: Corneliu Porumboiu Igrajo: Cuzin Toma, Adrian Purcarescu, Corneliu Cozmei, Cristina Toma, Nicodim Toma, idr.
Petek, 15. 4., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 16. 4., ob 20.30 - mala dvor.
SOBA
Room (Irska, Kanada)
Drama, 118 minut
Režija: Lenny Abrahamson
Igrajo: Brie Larson, Jacob Tremblay, Joan
Allen, William H. Macy, Tom McCamus,
Sean Bridgers idr.
Nedelja, 17. 4., ob 20.00
VELIKA POTEZA
The Big Short (ZDA)
Biografska drama, 130 minut
Režija: Adam McKay
Igrajo: Christian Bale, Steve Carell, Ryan
Gosling, Brad Pitt, Melissa Leo, Hamish
Linklater, John Magaro idr.
Ponedeljek, 18. 4., ob 17.30
MAMA
(Slovenija, Italija, BIH) Drama, 93 minut Režija: Vlado Škafar
Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli, Ga-briella Ferrari, Pierluigi Di Piazza idr. Ponedeljek, 18. 4., ob 20.00 - velenjska premiera z gosti
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
14. aprila 2016
Nagradna križanka Mobtel
tS
Zgodilo se je
od 15. 4. do 21. 4.
-	14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčuiji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili;
-	14. aprila 1958 so v Velenje začeli prostovoljno delo; očistili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli so urejati
Sončni park in gradniti dom kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena;
-	14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika;
-	14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šule-ka, predsednik izvršnega sveta je postal Miran Arzenšek;
-	v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju zbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupa-
Vinko Ježovnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
no ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp.";
■ nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo spet nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemče-valne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev;
RADIO VELENJE
►4 LU
Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila za samo 19,95 EUR na mesec*. Internet plačate po porabi, a največ 5 EUR na mesec*, kar vključuje 10 GB. * več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
>	sklepanje in podaljševanje naročnin
>	prodaja akcijskih mobitelov
>	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
>	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
EJ prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. 4. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila 1941; med prvimi duhovniki v Šaleški dolini, ki so jih Nemci aretirali leta 1941, je bil 17. aprila 1941 aretiran in pregnan na Hrvaško šmihelski župnik Pavel Gril;
-	17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavskopro-svetnih društev Svobod;
-	18. aprila 1988 so delegati velenjske občinske skupščine Draga Šuleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990;
-	20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vinko Je-žovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj.
Damijan Kljajič
h
Gost v oddaji Zdravniški nasveti bo Andrej Lesjak, specialist urgentne medicine,
vodja urgentnega
centra ZD Velenje
ČETRTEK, 14. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 15. aprila
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 16. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 17. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 18. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 19. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 20. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. do 10. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 4. do 10. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 23
14. aprila 2016

OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI -
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ODDAM
4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156
PRIDELKI
KOCKE sena, žganje, plug za multikultivator (okrogla glava), prodam. Gsm: 051 388 874
mali OGLASI
SENO in otavo prodam.
Gsm: 031 646 357
SUHA bukova drva prodam.
Gsm: 031 517 415
SENO in otavo v refuzi prodam.
Gsm: 031 805 549
SILAŽNE bale, odlične kakovosti,
prodamo. Gsm: 041 317 434
OKROGLE silažne bale prodam.
Gsm: 041 942 898
HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
NEPREMIČNINE
V ŠOŠTANJU prodamo večjo družinsko hišo, ki je odmaknjena od mestnega prometa. Cena ugodna. Gsm: 051 624 066
STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165
ŽIVALI
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502
RAZNO
KONVEKCIJSKO pečico in cvrtnik, rabljeno samo enkrat, poceni prodam. Gsm: 070 390 268, zvečer ROTACIJSKI plug za motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) prodam. Gsm: 041 799 945.
VOZILO
GOLF CL, l. 1992, prodam. Gsm: 031 398 506
ŠKODA Octavia 1.6 SLXi, 238.000 km, bele barve, klima, elektrika, kljuka, nove zimske gume, nov akumulator. Prodam za 1100 €. Gsm: O41 692 995
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane is-
tega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. in 17. 4. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Petrič Boštjan, Velenje, Ljubljanska cesta 18 in Alijagič Dina, Velenje, Stanetova cesta 7; Mustafič Omer, Velenje, Zidanškova cesta 2 in Mrkonjič Alma, Hrvaška, Potpičan, Hrvaška 14; Smajlovič Mirnes, Velenje, Kidričeva cesta 7 in Hankič Melisa,Velenje, Tomšičeva cesta 35.
SMRTI
Blagotinšek Marija, roj. 1953, Braslovče, Orla vas 15; Benda Danijel, roj. 1939, Rečica ob Savinji, Trnovec 13; Robič Olga , roj. 1953, Šentjur, Doropolje 8; Cimerman Štefanija, roj. 1921, Žalec, Griže 70; Sirše Angela, roj. 1930, Celje, Kraigherjeva ulica 9; Pan Alojz, roj. 1949, Velenje, Kardeljev trg 9; Borovnik Marjan, roj. 1957, Velenje, Prešernova cesta 9a; Zupanc Franjo, roj. 1939, Celje, Pod kostanji 16.
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Poslovila se je naša draga
MILKA GORIČAN
roj. Melanšek
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Za vedno se je poslovila od nas draga mama, stara mama in prababica
ELIZABETA HRIBERŠEK
7. 11. 1927 - 3. 4. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu in dekanu za opravljen obred in sveto mašo. Govornici gospe Marjani Kotnik, moškemu pevskemu zboru Ravne, Rdečemu križu, društvu upokojencev, PGD Gaberke in Šalek ter Pogrebni službi Usar. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Janko z Marjano, Rudi ter hčeri Zofka in Betka
z družinami, vnuki in pravnuki
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo v Pod-kraju, na sončni legi, 253 m2, adaptirana leta 2000, K+P+M, 542 m2 zemljišča. ER F(150-210)kWh/m2a. Cena 120.000 evr.
Hišo v Dobrni, s čudovitim razgledom, 171 m2, K+P+M, adaptirano leta 2000, 2852 m2 zemljišča. Er v izdelavi. Cena 170.000 evrov.
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
[STARO I/V N0V01
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
Informacije: 041 813 949
VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC!
tiVt W IPeHUSQVARNA, McCULLOCH,
■	^ HOUnA ÍÍPFFM PIIT
' SADIKA BRŠLJANKA T,90 C ■ ^
ZEMLJA ZA ROZ KLASMANN, 70 7,95 €
NATURAHUM, 7,10 €
več na
**** 1	|	I ■ I	■
www.habit.si
Nagrajenci križanke Železnina Hudovernik, objavljene v tedniku Naš čas dne 31. marca 2016, so:
•	Ivan Jeraj, Subotiška 19, 3320 Velenje;
•	Majda Koželjnik, Špeglova 11, 3320 Velenje;
•	Marjan Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: VINIL TALNE OBLOGE
Profesionalno In s plototo poskrbimo za vsa potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric
SLAVKO MESAREK
17. 9. 1936 - 4. 4. 2016
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, bližino in sočutje. Hvala Ambrožu Kvartiču za srčen govor, gospodu duhovniku Janku Rezarju in pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči družini Mesarek in Lamot
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Stisk roke je popustil, dih je zastal... Tiho nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
ANTONIJA GORJUP
Kajuhova ulica 7, Šoštanj 28. 4. 1923 - 4. 4. 2016
Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za sočustvovanje in tolažilne besede. Hvala g. Kolarju za ganljiv govor, praporščakom DU, KO ZZB za vrednote NOB, OI Šoštanj in RK Pesje, pevcem Flaminga, godbi veteranov Velenje in g. dekanu Pribožiču za pogrebni obred. Zahvala tudi sočutnemu osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Cvetličarni »Anja«, Pogrebni službi Usar in nenazadnje mamini sosedi g. Gelci Klančnik za skrb in pomoč ob vsakem trenutku. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči hčerki Marjana z družino in Zdenka z družino
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 24
Pol stoletja Gimnazije Velenje
Gimnazija Velenje je povabila na slavnostno akademijo ob svoji 50-letnici - Za program so poskrbeli nekdanji maturantke in maturanti - Izziv gimnazije je prilagajanje
)
Tina Felicijan
1. septembra leta 1965 je prag Gimnazije Velenje prestopilo 50 dijakinj in 16 dijakov. Število dijakov je ves čas raslo in novozgrajeno rumeno stavbo ob Paki so nadgradili sredi 90-ih let. Pobudo za gimnazijo so dali občani, ki so želeli, da se njihovi otroci v domačem mestu pripravljajo na univerzitetno izobraževanje. Prvi ravnatelj Bojan Glavač je stežka sestavil 11-članski učiteljski zbor, saj visoko izobraženih profesorjev v Šaleški dolini ni bilo veliko. Leta 1981 se je namesto gimnazijskega programa uvedel program usmerjenega izobraževanja, ki so ga izvajali do leta 1994, nato pa ponovno prešli
življenje dijaške skupnosti. Kulturno srečanje vseh slovenskih gimnazijcev Gimnazijada se je prvič zgodilo v Velenju. Izvedli
Eden od profesorjev je dijake grajal, da je gimnazija resna šola, ne kar neka »gasilska šula Vzdevek se je je za nekaj let prijel, ko se je na fasadi (poleg mnogih drugih) znašel grafit s tem napisom.
so Slovenovizijo. Peli v pevskem zboru, pisali za šolska glasila, sodelovali na olimpijadah znanja po vsem svetu, delali raziskovalne naloge in dosegali vrhunske športne rezultate.
Ponosni ravnatelji
Bojan Glavač je po tem, ko je s pomočjo Rudnika lignita Velenje, ki je zagotovil stanovanja, sestavil učiteljski zbor petih domačinov in še nekaj profesorjev od drugod, nestrpno pričakoval prvo generacijo maturantov in kasneje diplomantov. Bili so to radovedni, vedo-željni mladi, se spominja. Želeli so čim prej priti do kruha. »Danes imamo vse polno znanstvenikov, zdravnikov, inženirjev, pedagogov. Torej je gimnazija opravila nalogo, za katero je bila ustanovljena.«
Drugi ravnatelj Andrej Kuzman je poučeval na vseh treh stavbah Šolskega centra Velenje in na vse ima lepe spomine. S težavo je ponovno uvedel maturo. Nekaj
Predstavili so se tudi izbrani nekdanji dijaki (po dekadah), med njimi eden najuspešnejših slovenskih igralcev Marko Mandič. Ravnatelj Rajmund Valcl pa je v uvodnem nagovoru dejal: »Tiste, ki imajo
široko obzorje, je težko omejiti.«
bilnosti gimnazijskega programa z več izbire. »Velika anomalija je, da imajo različni gimnazijski programi enoten izhod - splošno maturo. Pa to, da se šolniki pretežno ukvarjamo s povprečnimi ali tistimi manj sposobnimi, da jih spravimo na povprečje, kot pa z izjemnimi dijaki, v katere je v prihodnje treba vložiti več energije.«
Uspešni posamezniki
Slavnostne akademije so se tako na odru kot v občinstvu udeležili nekdanji dijakinje in dijaki. Prireditev je režirala Ajda Valcl, za sceno so poskrbeli Nataša Tajnik Stupar in Miha Cojhter s pomočjo dijakov likovne gimnazije. Bend so sestavljali nekdanji dijaki pianist Joži Šalej, kitarist
Saša Lušič, basist Boris Holšek in bobnar Domen Strupeh. Zapele so dijakinja drugega letnika solo petja Nina Kreča, učiteljica
Rauterja, modnega oblikovalca Jureta Stropnika in doktorico kemije Niko Lendero Krajnc. Kolaž monologov je pripravil Marko
Od šolskega leta 1994/95, ko so ponovno uvedli splošno maturo, ne mine leto, ko se velenjska gimnazija ne bi pohvalila z zlatimi maturanti in maturantkami. Bilo jih je 84, uspeh na maturi pa vsa leta presega slovensko povprečje. Zrelostni izpit je do sedaj opravilo 4.610 mladih.
in zborovodkinja Metka Smirnov in zmagovalka Slovenovizije Aleksandra Kos Kirbus - Sandoli-na. Danes uspešni novinarji Tja-ša Zajc, Tomaž Hudomalj, Špela Kožar in Denis Oštir so intervju-vali mednarodno priznanega fotografa Staneta Jeršiča, alpskega smučarja in podjetnika Mirana
Mandič. Sklepno dejanje pa je pripadalo zboru Gimnazije Velenje in nekdanji dirigentki Danici Pirečnik, ki je iz občinstva poklicala nekdanje pevce, da so gimnazijskim letom ter vsem mukam in sladkostim v spomin zapeli himno Gaudeamus Igitur in še nekaj ljudskih priredb. a
Voditelja Peter Poles (levo) in Uroš Kuzman (desno) s prvima ravnateljema Bojanom Glavačem
(z mikrofonom) in Andrejem Kuzmanom
Izbor Biserov 2016 danes ob 18. uri
na gimnazijskega, ki so mu čez pet let dodali še tehniški in umetniški program, smer glasba. Na začetku novega tisočletja so do svojega programa prišli tudi likovniki, nato pa še športniki. Bivši maturant Denis Oštir, danes novinar in vodja spletnega dela medijske hiše Pro Plus, je v kratkem filmu o zgodovini gimnazije spomnil tudi na bogato kulturno
Za govorniški pult je stopila tudi generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanja odraslih Elmira Šušmelj. Gimnaziji je čestitala in jo opomnila, da ima vsaka generacija svoje potrebe, zato se mora šola prilagajati.
minut po tem, ko so odprli ma-turitetne pole, je prejel klic, da je v stavbi gimnazije bomba. A mature ni prekinil, kar je najbrž marsikoga razočaralo.
Da je največji izziv motivacija mladih za trdo delo, kajti to je pot do uspeha, pa meni sedanji ravnatelj Rajmund Valcl, ki mu teče zadnji mandat. Pravi, da je potreben razmislek o večji fleksi-
Spoštovane bralke in bralci, drage maturantke in maturanti!
Naš izbor najbolj domiselno in samosvoje oblečenih maturantk in maturantov na letošnjih maturantskih plesih Šolskega centra Velenje smo sklenili. Danes, 14. aprila, ob 18. uri bomo v vili Bianci razglasili bisere maturantskega plesa po izboru strokovne žirije in bralcev. Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvi, ki jo bodo srednješolci popestrili z glasbo in dobro voljo. Vivat academia!
Glasovanje se je izteklo
Zadnje tri številke tednika Naš čas smo popestrili z akcijo Bi seri maturantskega plesa 2016. Do danes ste s kuponom iz časopisa lahko glasovali za svoje favorite, v zadnjem krogu pa ste tako sodelovali tudi v žrebanju za nagrado, ki vam jo podarja trgovina s srebrnim nakitom Christine iz kletne etaže Nakupovalnega centra Velenje. Iz svežnja kuponov smo tokrat izžrebali Majo Oprešnik s Kraigherjeve 8/a, Nežo Kase-snik s Šmarške ceste 49 in Tamaro Borovnik iz Arnač 6. Čestitamo vam, obvestilo o nagradi pa boste prejele po pošti.
Inšpekcijski nadzor na CSD ni pokazal nepravilnosti
Center za socialno delo je po zagotovilih pristojnih otroka v rejniško družino namestil zaradi nesodelovanja starih staršev in ne zaradi njune starosti ali socialnega položaja
Milena Krstič - Planine
Velenje, 6. aprila - "Prizor skru-šenih starih staršev Marije Otore-pec in Ivana Škratka na sredinem shodu pred Centrom za socialno delo v Velenju nikogar od nekaj deset prisotnih ni pustil ravnodušnega. Teden dni prej, 30. marca, so predstavniki tega centra brez njune vednosti iz vrtca v rejniško družino odpeljali njuna vnučka, stara tri in pet let, ki sta po umoru matere in priporu očeta ostala brez staršev.
Center za socialno delo je obiskala socialna inšpekcija, ki je opravila nadzor nad namestitvijo
dečkov v rejništvo. Da inšpekcijski nadzor ni pokazal nepravilnosti, je uro pred velenjskim shodom na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. »Strokovna določitev, da dečka namestijo v rejniško družino, je bila pravilna,« je dejala in skupaj z direktorico CSD Velenje Lidijo Hartman Koletnik zatrdila, da je bila tudi strokovna in zakonita ter v največjo korist obeh otrok, CSD pa je po zagotovilih pristojnih otroka v rejni-ško družino namestil zaradi ne-sodelovanja starih staršev in ne
Babica dveh dečkov, ki jih je CSD Velenje namestil v rejništvo, je od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejela zavrnilno odločbo glede njene vloge za izvajanje rejniške dejavnosti, je za STA povedal odvetnik starih staršev Velimir Cugmans. Kot pravi, v odločbi ni razlage, da bi bila otroka pri starih starših ogrožena.
Odvetnik Cugmas bo zaradi zavrnilne odločbe v 30-dnevnem roku vložil tožbo na pristojno upravno sodišče, v njej pa bo med drugim terjal, da se babičini vlogi za rejništvo ugodi, in zahteval tudi zaslišanje ustreznih strokovnjakov.
V torek pa je odvetnik na Center za socialno delo (CSD) Velenje in tudi na CSD Slovenj Gradec naslovil pobudo za odvzem roditeljske pravice očetu dečkov, ki je zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora, v tem primeru umora njune matere, v priporu. Odvetnik predlaga, da pristojni CSD vloži predlog za odvzem roditeljske pravice očetu na pristojno sodišče.
Čeprav so otroka dejansko odpeljali starim staršem, je namreč oče edini živi roditelj z roditeljsko pravico in je tudi dal soglasje za oddajo otrok v rejništvo.
Stara starša, prizor, ki nikogar od udeležencev shoda ni pustil
ravnodušnega.
zaradi njune starosti ali socialnega položaja. Ministrica je dodala, da razume čustven odziv javnosti, a ker ljudje ne vedo vsega, kar se je dogajalo za štirimi stenami, tudi ne morejo presoditi, kaj je za otroka najbolje. Niti sosedje niti mediji, še manj ulica.
Zaradi številnih različnih zgodb, ki se pojavljajo, pa bo informacijsko pooblaščenko zaprosila, da pregleda dokumentacijo in pove, katere informacije
v zvezi s primerom lahko pove javnosti.
Predsednik vaške skupnosti Pa-meče - Troblje Andrej Breznik, ki se je tudi udeležil shoda v podporo starima staršema in otrok, pa meni, da se jima je zgodila velika krivica. »Nihče ni ne njima ne drugim povedal, kaj je pravi razlog, da nista primerna za rejnika.«