Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) StF _"nr_j pod Kumom. Zemljepisni del. V župljanski občini je le ena enorazredna šola. Župljanska in ob enem šolska občina, šteje 1216 stanovalcev; za šolo sposobne mladine je 172; v šolo hodi 155 otrok. Vsa šolska občina, katera se razprostira pod mogočnim Kumom, ki je velikan Dolenjski, visok 1216 metrov, nekaj proti jugu, nekaj proti zapadu na desnem bregu Save, je zelo gorata, pa mej obilnimi griči in gorami je obilno dolin in jarkov. št. Jurij, kjer je cerkev, je 772 metrov nad morjem, šola pa 760 metrov. Hribi bi se mogli imenovati proti zapadu: Rodež, Orlek, Prešni hrib proti jugu, Magovnik, proti severu pod Kumom Ščit in Burk. Studencev in sicer dobrih, izvrstnih studencev izvira v tem hribovji mnogo. Nekaj se jih izliva proti severu, in jarek, ki vedno veeji postaja, se imenuje Šklendrovec; meji skozi in skozi Krški in Litijski okraj, žene več majhnih mlinov in tri žage, ter se neko- liko pod zagorskim kolodvorom v Savo izliva. Drugi večji potok je Sapota, ki izvira nekaj v Polšniski duhovniji, nekaj pa v Dolski, in teče proti jutru, meji nekoliko časa tudi Krški in Litijski okraj, preteče Svibenjsko in Radeško duhovnijo, teče popolnoma skozi Radeče (Račje), ter se malo nad poslopjem, kjer je okrajna sodnija, v Savo izliva. Na Sapoti je veliko mlinov, mej njimi tudi nekoliko bolj velikih posebno v Radečah, dalje več žag in zadnjič velika papirnica v Njivicah nad Radečami, ki je bila pod zdanjim posestnikom gospodom Krišperjem, vrlim Slovencem, popolnoma prenarejena ter ponovljena, in je zdaj v najboljem stanu ter izdeluje veliko mnogovrstnega papirja. Njiv in travnikov v ravnini skoraj nič ni, temue največ je vse v bregovih. Zemlja je bolj težka ter ilovnata in lapornata, razen onega dela občine proti Polšniku, ker se pa nahaja prhlica, in še ta je prav plitva. Njive tedaj, posebno na solnčni strani pod Kumom, ako so dobro gnojene (kajti težka ilavnata zemlja potrebuje močnega gnoja), so zelo rodovitne, ter vsake vrste žito lepo obrodi, posebno pšenica je tukaj redno lepa in bogata. Da se plitve njive proti Polšniku ne morejo tako pohvaliti, se samo ob sebi razumi. Po hribih kose le enkrat na Ieto, po travnikih v dolinah pa tudi dvakrat. Vinogradov se še precej nahaja. Vinske gore so: Gradišče, Boriče, na Planinah, v Lazih, Podlazenska Gora, Solnčna Gora, Ščit in razun teh še manjši posamezni zemljaki. Vino pa tu pridelano je bolj prvotni pridelek. Ni ravno prekislo, toda nima kaj posebne moči v sebi, ker mu črnine manjka. Popije se večjidelj doma ter se le malo proda v Zagorje in rudokopom v Trbovlje in Hrastnik. Gozdov ima vsak kmetovalec toliko, kolikor jih potrebuje za dom, pa tudi mu še kaj ostaja za prodaj. Žal, da se preveč lesa proda in izvozi! V gozdu dobi tudi kmetovalec potrebno nastel in pašo za živino in drobnico, katere th veliko redijo. Neobdelanega sveta je samo nekaj plazov na severni strani proti Zagorji, in nekaj plazov proti zapadu v Rodežki soseski, Litijskega okraja. Ljudstvo se peča s kmetovanjem, ter nima posebne obrtnije. Materijelno stanje ljudstva se sme dobro imenovati, kajti tukajšnji stanovalci iraajo precej polja, katero se sicer težavno obdeluje, pa delavcu trud bogato plača. Živino- reja in sadjereja prinašate precej dobička. V zadevi omike ljudstva se more reči, da večina gospodarjev, zlasti mlajšib, pa tudi nekoliko starejih zna brati, toda pisati pa prav malo, kajti v mestnih šolah ni bil nihče. Tukaj so posamezne hiše raztresene, ali po dve, tri, k večjemu po pet vkup. Posaraezne soseske so: sv. Jurij s 83 številkaini in s 550 stan. po ljudskem številjenji leta 1880. z manjšimi podobčinami; Čež s 5 štev., Pungert s 3 štev., Rovne z 2 štev., Podlešuje z 2 štev., Prgarija z 2 štev., Planine z 2 štev., Laze z 2 štev., Breberno s 5 štev., Briše z 2 štev., Zastopje z 2 štev., Jesenorovan z 2 štev., Jazbine s 5 štev., Padež s 6 štev. Sicer ste pa še dve posamezni hiši. Borovjak s 24 štev. in 166 stan. Manjše podobčine so: Borovak v najtesnejem pomenu s 6 štev., Ščit s 4 štev., Vrh s 4 štev., Sele s 4 štev., sicer pa posamezne hiše, Gorenjavas vkup s 7 štev. in 53 stan., Malikum vkup 6 štev. in 43 stan., Osredek na hrbtu nekega griča ležeči se deli v Zgornji, Srednji, Spodnji Osredek, vkup 14 štev. in 78 stan. Dalje pride Artiče, ki pa je pod županijo Polšniško in okrajno gosposko v Litiji s 22 štev. in 133 stan. Hiše so vse po samnem raztresene. Rodež spada tudi pod Polšnik in Litijo z 18 štev. in 96 stan., zadnjič Magovnik, ki je pod županijo Dolsko in pod okrajno gosposko v Litiji s 12 štev. in 97 stan. Cerkev imamo razun župljanske cerkve sv. Jurija, ki je bila do leta 1786. poddružnica Svibenjske duhovnije še sledeee poddnižnice: Sv. Uršule v Borovjaku, sv. Jakoba v Padežu, sv. Brikca v Artičah, sv. Lenarta na Rodežu in sv. Lovrenca na Selu, poleg katere ena sama hiša stoji, in ki je v sosesko Artiče. Zgodovinski čiel. Kakor je bilo že omenjeno, je postala cerkev sv. Jurija, ki je bila do leta 1786. poddružnica Svibenjske duhovnije, to leto župljanska cerkev, ker so se poddružnice sv. Jurij, Borovak, Padež, Artiče, Rodež, Selo in Borje s svojimi soseskami od Svibenjske velike župnine odločile, in postala je tako lokalija pri sv. Juriji. Prvi duhovniki so bili kapucini, ki so iz kakega zatrtega samostana prišli tu sim. Leta 1806. je postala lokalija pri sv. Juriji župnija in poprej iz Svibenjske velike župnine ekscendirana, in k lokaliji pri sv. Juriji pridejana poddružnica sv. Katarine v Borjah z vso svojo sosesko, ki je bila poprej pod duhovnijo Dole (Mariathal). K sv. Juriju je pa prišel 1806. 1. gosp. France Ksaver Kagnus, ki je bil ves čas brez duhovnega pomočnika do 1. 1830. To leto je pa šel za korarja v Ljubljano, ter je postal višji šolski ogleda, kar je bil tako dolgo, da mu je sledil g. Jurij Zavašnik. Duhovni pomočniki stanovali so pri župniku v nekdanji cerkvenikovi hiši. Leta 1834—1836. pa so blizo farovža sezidali novo kaplanijo in cerkvenikovo hišo vkup, kjer je bila tudi šola za silo. Leta 1861. o sv. Juriji je prišel sim zdanji župnik g. Leopold Gestrin, ki je koj prihodnje leto 1862. začel na mestu nekdanje mežnarije oziroma poznejšega farovža zidati nov easu primerni farovž, kjer je tudi preskrbel potrebno in lepo stanovanje za kaplana. Prejšnja kaplanija se je tako predelala, da se je poprejšnja šolska sobica in stanovanje za organista prenaredila za šolsko sobo, ki je 8 m. in 73 cm. dolga, in 3 m. in 4 dm. široka; stanovanje kaplanovo je pa postalo stanovanje učiteljevo. Do leta 1869. sta župnik in organist preskrbovala šolo za silo, v katero je hodilo nekaj otrok iz bližnjih krajev. Leta 1869. je bila tukaj šola ustanovljena, in prvi učitelj je bil g. Jernej Pirnat. Po njegovem odhodu je 1. 1871. prišel iz učiteljišča g. Ferdinand Kaligar, še le 1872.1. Ko je ta gospod odšel potem v Sevnico na Štajersko, je 1. 1873. prišel tii sim g. Ivan Rodie.