fy/A.HD ryioSticQ ... NO. 49 /IMERISK/I l>Op' im amohcan in spimt m lAHtUAO* ONLY (tOVCNIAN MORNING IMWSMNa U/ v L. AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, June 19, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu Iz Clevelanda in okolice Festival slovenske folklore— V dneh 25. in 26. avgusta se vrši Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, ki ga prireja Slovenski folklorni inštitut. Festival bo letos na letovišču Ameriške Dobrodelne Zveze (ADZ-AMLA) na Kniffen Rd. v Leroy Townshipu. Na dvodnevnih folklornih nastopih od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. Vstopnice za festival se dobijo v predprodaji pri Tony’s Polka Village (481-7512) in pri Tivoli Enterprises (431-52%). Novi grobovi Rev. Bonaventure Bandi OSB V soboto, 16. junija, je umrl 70 let stari Rev. Bonaventure Bandi OSB, opat opatije sv. Križa v Canon City, Colo. v pokoju, sin Lawrencea in Anne, roj. Jakša, Bandi (oba že pok.), brat Mary Ann Dani-cic, Louisa (pok.), Anne Ben-car, Johna in Pauline Berwar (Canon City, Colo.), stric in prastric. Pogreb bo v četrtek, 21. junija, s sv. mašo dopoldne ob 10. v kapelici sv. Križa v Canon Cityju na opatijsko pokopališče, spominska sv. maša bo pa 3. avgusta 1984 ob 6. zvečer v cerkvi sv. Vida. Darovi The Abbott Bonaventure Bandi O.S.B. Scholarship Fund-Holy Cross Abbey, Canon City, Colo. 81212 v pokojnikov spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti. Elizabeth Vahčič V soboto, 16. junija, je v Lake County Memorial West bolnišnici umrla Elizabeth F. Vahčič, rojena Zajc, žena An-thonyja, mati Anthonyja J. III. (Chicago, 111.) in Laure Spohn, 3-krat stara mati, sestra Jean Homan in Josepha, članica društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 28890 Char-don Rd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Felicite dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Frank J. Radel V nedeljo, 17. junija, je v Western Reserve Extended Care negovališču po dolgi bolezni umrl 77 let stari Frank John Radel, mož Agnes, roj. Logar, oče Joyce Tomazin in Jackie Duricky, 8-krat stari oče, 1-krat prastara oče, brat Johna, pred leti lastoval in vodil Freck’s Deli na E. 200. cesti in Arrowhead Ave., član Maccabees št. 1288. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Ajdovski fantje ta petek— Ta petek zvečer ob 7.30 v dvorani pri Sv. Vidu bodo nastopili s koncertom »Ajdovski fantje« iz Ajdovščine. Vstopnice so po $5 in jih bo mogoče dobiti pri vhodu. Ako se niste še odločili, ali greste na koncert, svetujemo, da preberete laskavo oceno nastopa »Ajdovskih fantov« v Torontu 15. junija in sicer na 5. str. AD. Počitnice skoraj tu— Ne pozabite, da se bodo začelenaše običajne dvotedenske poletne počitnice pri AD ta petek, 22. junija. Petkova AD bo imela 12 ali 16. strani. Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima piknik to nedeljo, 24. junija, na Slovenski pristavi. Piknik se bo pričel s sv. mašo ob pol 12. uri, potem bo na razpolago kosilo. Iskreno ste vabljeni, da se pridružite in se poveselite v lepi naravi! Romarjem v Lemont— Odhod avtobusa je 30. junija ob 6. zjutraj izpred cerkve Marije Vnebovzete, ob 6.30 pa izpred Baragovega doma. Nazaj se vrnejo romarji 2. julija, nekako pred 6. uro zjutraj. Se je prostih nekaj sedežev; kdor želi romati v Lemont naj pokliče J. Petriča na 481-3762 ali 481-3465. Na festival v Hamilton— Ako želite na Slovenski festival v Hamilton, Ont. v soboto, 30. junija, in nedeljo, 1. julija, pokUčite 481-1871 ali 481-3155. Se je prostih nekaj sedežev na avtobusu. (Na 5. str. boste našli spored festivala.) Lovske tekme— V soboto in nedeljo, 23. in 24. junija, priredijo slovenska lovska društva tekmovanje na glinaste golobe na Lovski farmi na 6599 Ravenna Rd. v Concord Townshipu. Iz Toronta sodelujejo lovska društva iz Allistona, Planica, Kitchener j a in Clevelanda. V soboto bo za ples in zabavo igral Tone Klepec orkester iz Girar-da. Vabljeni! Svetovidski festival— Letošnji poletni festival pri Sv. Vidu bo od 13. do 15. julija. VREME Deloma do pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 80° F. Isto vreme tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 83° F. V četrtek spremenljivo oblačno in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 86° F. Za petek napovedujejo sončno in soparno vreme z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 90° F. Isto vreme tudi za soboto. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------83------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 49 Tuesday, June 19. 1984 Katere opice potomci smo? Znanost (science) je po svetu, posebno pa v Ameriki skoro po božje češčena. Tudi jaz od časa do časa vzamem v roke kak znanstven list in pobrskam po njem, da bt našel kaj zanimivega in morda tudi poučnega. Oni dam sem našel v takem časopisu res nekaj interesantnega. Prebral sem razpravo pod naslovom: Raziskovanje o človekovem najbližjem sorodniku. Znanstveniki so se namreč začeli prepirati med seboj, katera vrsta opic je predhodnik in torej naj-isližji sorodnik bitja pod soncem, ki mu znanost pravi homo sapiens, me navadni ljudje pa človek. Rečem lahko, da se mi je pri branju te razprave zelo temeljito obnovil moj skepticizem, ali po naše dvomljivost v resnično veljavnost in dokazno moč marsikatere »znanstvene« trditve, zlasti v onih granah znanosti, ki iščejo in odkrivajo navidezno resnico recimo v arheologiji, antropologiji, astronomiji in še kateri. Res je znanost napravila v našem stoletju in posebno v zadnjih desetletjih ogromne korake v napredku tehnologije z iznajdbo najrazličnejših strojev od robotnika do najbolj kompliciranega kompjuterja, od čudovitih letal in tankov do najnovejših atomskih misi-lov. Tu ni teorij, domnev in ugibanj, marveč trda realnost, dejstvo, fakt. In je rojeno v briljantnih možganih izrednih ljudi, učenjakov, ki spočeto misel pretvorijo v fakt. Ni pa taka precizna, dokazljiva znanost antropologija, nauk o človeku (grški šnthropos - človek), dasiravno prav ta panoga znanstvenega raziskovanja o izvoru človeka človeški rod zelo živo zanima od pradavnih časov do naših dni. /jto ni prav nič čudno, če se učenjaki v antropologiji skoro ves čas od Darwina dalje znanstveno prerekajo, od kod je prišel človek na podlagi Darwinove evolucijske ali razvojne teorije. Ta teorija namreč ugotavlja, da se na tej zemlji vsaka živa stvar tekom tisočletij razvija iz nižje v višjo življenjsko stopnjo, šibko in slabo poginja, čvrsto in močno se ohranja in razvija naprej. Ta Darwinov nauk ima v sebi resnico, dokler ta resnica more iti. Ustavi pa se ob dolgih presledkih v razvoju pri domnevi, da ena vrsta (species) živih bitij prehaja v drugo, višjo. Ta hipoteza znanstveno ni neovrgljivo dokazana, radi Cesarji lahko verjameš, ali jo pa - z isto upravičenostjo - zavržeš. Nas na tem mestu zanima biološki prehod od živali do človeka, če bi kdaj taka preobrazba sploh mogla obstajati. Mnogo, premnogo ljudi tega sploh ne verjame. S tega stališča se potem ta pisec po svoje zabava, kadar recimo najde znanstveno prerekanje med antropologi in biologi, ali se je človek razvil iz opice šimpanz, ali gorila, ali orangutan. Ta boj se je začel nedavno na sestanku ameriške ustanove American Association for the Advancement of Science. Tam je prišla na dnevni red trditev profesorja antropologije na univerzi v Pittsbrughu Schwartz-a, da najbližji sorodnik temu, čemur pravimo species človek, ni ne šimpanz, ne gorila, marveč orangutan. Profesorja z Yale univerze Sibley in Ahlquist pa vztrajata pri »dokazani« trditvi, da je z genetičnimi primerjavami temeljnih proteinov v živih bitjih nesporno naš najbližji sorodnik šimpanz. Morfološke ali oblikovne in strukturne primerjave med človekom in opico po njunem mnenju niso zanesljive, a prof. Schwartzu služijo za dokazilo. Spet drugi antropološki učenjaki domnevajo ob uporabi tako imenovane cladistične teorije, da je najbližji sorodnik (dalje na 4. str.) ZGLED IZ CLEVELANDA Spominski sklad škofa dr. Gregorija Rožmana CHICAGO, 111. - Ameriška Domovina objavlja razveseljiva poročila o velikem zanimanju in o prispevkih Cleveland-čanov za dom dijakov - Dom sv. Modesta - v Celovcu. V imenovani sklad poseben izvoljen odbor zbira denarne darove. Naj zapišem stavke iz pisma dr. Janeza Hornbocka samega: »Gradnja dijaškega doma za fante - dom sv. Modesta lepo napreduje; meseca septembra ga bomo blagoslovili, slovesno odprli in se vselili. Fantovski oddelek bo imel še lepši dom, kakor ga ima dekliški oddelek v Slomškovem domu. Če pridete na Koroško, vsi ste vabljeni, da si Modestov dom ogledate. Pred 15. septembrom še ne bo mogoče v njem stanovati - pozneje pa bo vsak prijazno sprejet. Bo tudi posebna soba, vedno na razpolago obiskovalcem iz ZDA in Kanade, za prenočitev. »Že je javnosti znano, da bomo skupno knjižnico in či-talno sobo v novem domu posvetili našemu koroškemu rojaku in ljubljanskemu velikemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. V tej sobi se bodo dijaki veliko mudili in odprta bo obiskovalcem. Naj imajo dijaki v svojem krogu rajnega škofa dr. Rožmana - Rožmanov kip, ki ga bo izdelal prof. Gorše. Opominjal naj bi študente, našo bodočo inteligenco, da je brezbožni komunizem največja nesreča za slovenski narod. Naj nam škof Rožman pomaga s svojo priprošnjo pri Bogu. Vzgoja mladine je najtežji delokrog Mohorjeve in za bodočnost naroda najvažnejši. Prav radi tega Mohorjeva vse žrtvuje za mladino in dijaške domove. Hvala vsem dobrot-n/kom, ki nam pčmagajo.« Ali bo ostal Cleveland o-samljen v nabiranju prispevkov? Tega verni Slovenci ne bomo dopustili. Spomin našega naj večjega borca proti komunizmu - že 1. 1943 je izrekel v Ljubljani tiste besede: »Komunizem je za slovenski narod največja nesreča« -spomin na njega mora biti torej vsem Slovencem v ZDA in Kanadi svet. Vsi prejemniki in braki Mohorjevih knjig iz Celovca (v Chicagu nas je 50 naročnikov) dobro vemo, kaj ta velika Mohorjeva ustanova, ki je stara že 130 let, pomeni za celoten slovenski narod. Še vedno za vse, ne samo za Korošce. V teh bridkih časih, ko gre za sam obstoj slovenskega jezika, potrebuje sama matična domovina - spodbude od nas na tujem. Mohorjeva v Celovcu nas potrebuje 1 Ganiti nas mora veliki idealizem in pogum ravnatelja Mohorjeve dr. J. Hornbocka. Spoštujmo in pomagajmo tistim Korošcem, ki še marajo govoriti po slovensko! Darove sprejemajo: v Chicagu -.Ana Gaber, 2215 S. Wood St., Chicago, 111. 60608 v Clevelandu -Janez Prosen, 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, OH 4410 Joseph Želle, 1227 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Frank Urankar, 396 Steven Blvd., Richmond Hts., OH 44143 v Celovcu -Družba sv. Mohorja v Celovcu, (Dr. Janez Hornbock), A - 9020 - Viktringer Ring 26, Klagenfurt, Austria Europe. Ana Gaber IZ POMLADI V POLETJE CHICAGO, III. - Res, s hla-dnim vremenom nismo bili niti malo zadovoljni. Vendar nam v slovenski skupnosti ni bilo nič dolgčas. Razna društva so imela številne seje in sestanke, mnogo nedelj je bila cerkvena dvorana ob slavnostnih kosilih polno zasedena, imeli smo zlato mašo, nekaj porok, s številnimi pevskimi vajami zori naš cerkveni zbor nekam v višino, slovenska šola je storila svojo dolžnost, ko je krepila v najmlajših slovensko narodno zavest, folklorna plesna skupina ne miruje in se pripravlja za javni nastop koncem junija. Iz teh dogajanj izstopajo tri pomenljivosti. Materinska proslava dveh slovenskih šol iz Chicaga in Jolieta v Lemontu 13. maja popoldne po šmarnični pobožnosti. Matere so prejele zahvalo z lepimi voščili in nagelj-čki. Mlajši učenci, združeni v zborčkih, so peli kolikor mogoče ubrano in zavzeto. Večji so recitirali in brali najlepše odlomke o slovenski materi mnogih naših pisateljev. Navdušenje zbranih je bilo na višku, ko je skupina 17 mladincev - dečkov in deklic -, Za cerkev sv. Jošta pri Kranju EUCLID, O. - Od zadnega poročila so darovali za cerkev sv. Jošta pri Kranju sledeči dobrotniki: $100 - Florian in Marie Končar. $50 - Dr. Joseph Goršeč. $40 - Neimenovana. Po $25 - Frank Cotze; Neimenovana; Boris Music Travel Service. Po $20 - Ga. Margaret Tomažin; g. in ga. Vince Globokar; Pavla Adamič; Frank in Fani Petrič; Tina in Lovrenc Urbanija; Janez Pičman; Lojze in Joži Horvat; Neimenovana. $15 - Frangies Fashions. Po $10 - Edward Perusek; Vinko in Mimi Stefančič; Agnes Bojc; Mary Mersnik; Tom Končar; Ivanka Pešič; g. in ga. Frank Crepinšek; John Lokar; Josie Zorko; Milka Perko; g. in ga. Joseph Kušar; Ray Milavec; Lojze Stergar; Franc Šega; Lojze Bajc; Felix Kurbas. Po $5 - Angela Končar; Elvira Ferlinc, v spomin mami; Vida Rupnik. Po $2 - Mary Jane Evans; ga. Marinčič; Mary Hays. Vsem darovalcem, imenovanim in neimenovanim, in vsem, ki so nam kakor koli pomagali v nabiranju prispevkov za obnovo cerkve sv. Jošta pri Kranju, za lepo zahvaljujemo. Bog naj vam obilo poplača! Posebna zahvala Francki Kristanc, ki nam je priskočila na pomoč. Marie Končar naš mladi orkester, zaigral na pamet pet narodnih. Dirigira in pripravil je vse za to zasedbo p. Vendelin. Čutimo globoko hvaležnost in priznanje vsem voditeljem in učiteljein, ki našo mladino združujejo in jim kažejo lepoto slovenske kulture. Križ miru je bil postavljen v maju v Lemontu. Je lesen, preprost in izredno potreben v dobi odklanjanja Boga, tolažba vsakemu, ki se bo nanj ozrl. Poleg Kraljice miru bodo odslej številni lemontski romarji pozdravljali še simbol vere. Prihod mariborskega škof# dr. Smeja. Nekaj dni je bil gost domačega g. župnika P-Vendelina. Vsi Slovenci, zlasti tisti iz Prekmurja, so ga ra' dostno sprejeli, ga z veseljein pozdravljali in mu podajan roko. Slovesno mašo je g- ško opravil v soboto zvečer, 26. maja, v cerkvi sv. Štefana. Ob izrednih dogodkih je cerkev vedno premajhna - za ljudi, ki se drenjajo, in za pevce, ki bi z mogočnim svojim izvajanjem spadali v vsa^ stolnico. »Ali so ti pevci Prl®1 tudi iz Evrope, saj takih še m sem slišala v ameriški cerkvi-« je vpraševala tuja faranka. Banket in sprejem škofa v farni dvorani se je zavlekel P° zno v noč. Vrstili so se pozdra^ vi in govori, ljubki rajalni na^ stop otrok v prekmurskih me lodijah in v njihovi Ijtm5 . noši je navzoče kar presene i in navdušil. G. škof se je me številnimi svojimi s0.r0^afn čutil zelo srečnega, kar je sa poudaril v zahvalnem ru. Medtem, ko se je škof koval in se pozdravljal z lJu mi, so se Prekmurci z^r* pred odrom v velik zbor i peli, peli samo prekmurske. Nedeljsko jutro je Pr‘neSye. Lemont prekrasno vreme-lika množica okoličanov se zbrala ob novem križu na tr in pazljivo sledila obredu goslovitve. Po škofovem 8 voru je zadonela Uu>p° drugem vatikanskem kon-C1,u so Cerkev postopoma prejemali na vseh mogočih pologih proti-antikomunisti, ki so Ogrizeni neo-modernisti.« In posledice tega stanja? Za-se je razkroj krščanstva, a,r je bilo opazno predvsem Pn obisku nedeljske maše in P® Pri usihanju duhovniških Poklicev. 1- Glede udeležbe pri nedelj-* *® bogoslužju ve statistika ^ nekatere države povedati Redeče: Za Anglijo in Wales je mholic Educational Council sledeče podatke: Leta ? (*y^e re(Ino hodilo v cerkev *092.667 vernikov. Leta 1974 Pa samo 1,752.730, torej 16% n,anj v 12 letih. Francijo je podatke obrt 1 Croix in j« ugotovil, a ** je obisk pri nedeljskih aiah zmanjšal za 66%. Leta T ^ I^ilo v cerkev 41% 1*13 1975 pa samo še *a Holandsko je zbral šte-1 *e Catholic Social Institute 'm 1971. Od leta 1966 do 1971 Padel obisk od 64,4% na /*2% in to v štirih letih. V na-J/injih 5 letih do 1975 se je jjnjšal od 47,2 na 30% in to V s letih. Italijo je prinesel številke j e Cniholic Herald in pove-j3>daje 1956hodilo v cerkev le 27^Ut,*> *Cta pa 530,0 *7%. Za Rim pa poroča hod )Tablet’ da je ,eta 1976 »o v cerkev samo še 10% e,0vnih ljudi. t0^a je Catholic Direc-ieta 1976 Poročal, da je deli v- redno hodilo k ne- •eta i*,ma5i 71% katoličanov, ^ 1974 pa samo še 50%. > p0, Podobno sliko razkroja konriT * des*tletJu P° n- v**-Poku U Us^anje duhovniških o^.^jShji in Wales je v letih w/ . do 1974 padlo število ^eiuščnikov za 25%. leta i!!lanciii j* hil Padec od ^ do 1973 še večji - za wn.i;cta 1973 je stopilo v Us*. e 151 semeniščnikov, ?^0 jih je pa 422. V letu 1974 je vstopilo v semenišče 191 dijakov, izstopilo je pa 205 semenišftikov. Leta 1967. je bilo v Franciji 40.994 duhovnikov, leta 1975. pa samo še 21.820; število duhovnikov se je zmanjšalo za 47%. Za Holandsko poroča isto poročilo kot za obisk nedeljske maše. V omenjenem desetletju se je število duhovniških posvetitev zmanjšalo za 97%. Leta 1970 so bila vsa semenišča prazna in zaprta. V celi Holandski je študiralo samo 108 semeniščnikov in sicer na svetnih univerzah. svetu v štirih letih (1970-74) padlo za 24,6%. Samo v ZDA je od koncila dalje do 1975 zapustilo rednovništvo 35.000 redovnic. Zaznamovano je bilo tudi padanje spreobrnjenj in padanje krstov. V Italiji se je v letih 1963 do 1973 število duhovniških posvetitev zmanjšalo za 35%, število semeniščnikov pa za 45%. V ZDA se je zmanjšalo število semeniščnikov za 25% v letih 1967 do 1974. Po koncilu je do leta 1976 zapustilo 10.000 duhovnikov duhovniški stan. Število redovnic je na celem Te številke jasno kažejo, kako je katolištvo nazadovalo v desetletju po koncilu, ko je vendar bila težnja koncila prenovitev Cerkve v modernem svetu. Podobno nazadovanje kažejo tudi druge neomenjene dežele tkim. svobodnega zahoda. Dočim je pa Cerkev pod komunizmom zlasti na Poljskem v tem času pokazala veliko bolj razveseljivo sliko rasti in krepitve. Zanimivo bi bilo zbrati statistiko za čas v drugem desetletju po koncilu, zlasti za dobo sedanjega svetega očeta Janeza Pavla II. Vse kaže, da se razkroj ustavlja in da se rane počasi celijo. Por. AJDOVSKI FANTJE SO PELI Kdo so pa to? To je oktet fantov pevcev, ki so del večjega pevskega zbora iz Ajdovščine na Primorskem. Prišli so na obisk v Kanado k svojemu prijatelju duhovniku č.g. Tinetu Batiču,- ki je eden od dušnih pastirjev pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Obenem so tudi pomagali obhajati 25-let-nico prosvetnega društva »Simon Gregorčič« preteklo nedeljo, 17. junija, na društveni pristavi izven Toronta na cesti 9, kar je 5 km vzhodno od veleceste 400. Ajdovski fantje so imeli svoj koncert v Torontu 15. junija v šolskem avditoriju srednje šole v MimicOi Avditorij ima 700 sedežev, od katerih je bilo za koncert zasedenih od 400 do 500. Dvorana je zelo akustična in kot nalašč za take prireditve. Peli so: gospodje Drago Kogoj in Bogdan Ambrožič (prvi tenor), Miloš Bratina in Tomaž Batič (drugi tenor), Lado Kobal in Vili Vovk (prvi bas) ter Stanko Gregorc, Jože Batič in Gregor Makovec (drugi bas). Napovedovalec koncerta je bil duhovnik %. Tine Batič. Najprej je zadonela »Oj Triglav, moj dom«. Po tem uvodu je pevce predstavil napovedovalec in začeli so s koncertom. V prvem delu so podali sedem pesmi in sicer: »Glejte, kako umira pravični«, komponist Jakob Galus. »Buči morje Adrijansko«, Haidrih. »Doberdob«, Zorko Prela-vec. »Bori«, spesnil Srečko Kosovel, uglasbil Srebotnjak. »Sedem si rož« in »O kresu« Drugi del koncerta je bil bolj narodnega značaja in je vseboval naslednje pesmi: »Prelepa Vipavska«, Albert Leban. »O mraku«, Vasilij Mirk.' »Na trgu«, Vasilij Mirk. »Na poljani«, Vinko Vodopivec. »Planinska roža«, dr. Gustav Ipavec. »Mojo srčno kri škropite«,* Vinko Vodopivec. »Zdravica«, Ubald Vrabec. 25. jubilejni Slovenski dan 200-letnici Ontarija In 150-Ietnici Toronta Nadnjo nedeljo v mesecu juliju (29.VII.1984) bo JUBILEJNI SLOVENSKI DAN . .. na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Oh 'b dopoldne sv. maša za vse žive in mrtve Slover 0 Popoldne se začne kulturni program; njegova vsebina bo POSVEČENA SLOVENSKI BESEDI v pesmi, v poeziji, v literaturi in v govoru. Okras dnevu slovenska folklora in telovadba. - lreia in vabi odbor Slovensko-kanadski svet Petje je navzoče ne samo o-grelo, navdušilo, da so pevci morali dodati še dve pesmi. Zadnja je bila, kakor vse druge, tako mojstrsko zapeta -. regljale so žabe -, da se aplavz kar ni hotel poleči. Poročevalec, ki ni noben strokovnjak glasbene umetnosti, pa mora zapisati, da je bil koncert nekaj izredno lepega. Glasovi pevcev so bili čisti,*kot so čiste vode studencev, izvirajočih izpod Triglavskega pogorja. Njihovim glasovom se pozna, da jim še ni vzela barve in čistoče izgovarjava kakega tujega, zlasti germansko-an-gleškega jezika. Njihova izgo- Slovenski festival v Hamiltonu pri Sv. Gregoriju Velikem, 125 Centennial Parkway North -SPORED- Sobota, 30. junija 1984: Dopoldne - Športne tekme - odbojka Ob 2. uri pop. - Otvoritvene slovesnosti, navzoč bo predstavnik okrajne oblasti. Nastopajo kulturne skupine na odru na prostem. Ob 5. uri pop. - Razstave ročnih del. Sodelujejo umetniki raznih obrti. Ob 8. uri zv. - Družabni večer; v gornji dvorani igrajo godbeniki, v spodnji pa bo »disc jockey«. Nedelja, 1. julija 1984: Ob 10, uri dop. - Sv. maša, ki jo daruje clevelandski slovenski škof A. Edward Pevec. Sodelujejo pevski zbori iz več slovenskih naselbin. Ob 12. uri - Razstave ročnih del, predavanja itd. Ob 1. uri - Seminar, govornik prof. dr. Edi Gobetz z univerze Kent State. Ob 2. uri - Otvoritvene slovesnosti, ki jih bo vodil škof Pevec. Nastopi kulturnih skupin na odru na prostem. Ob 5. uri - Razstave ročnih in umetniških del. Ob 8. uri - Družabni večer, tako v gornji kot spodnji dvorani. Ponedeljek, 2. julija 1984: Dopoldne - športne tekme - kegljanje, nogomet. Ob 12. uri - Razstave ročnih in umetniških del. Ob 2. uri - Otvoritvene slovesnosti ob navzočnosti predstavnika mestne uprave Hamiltona. Nastopi kulturnih skupin iz Hamiltona in okolice. Ob 5. pop. - Družabni večer, tako v gornji kot spodnji dvorani. \ Sodelujejo folklorne in druge kulturne skupine iz Kanade in ZDA; Iz Clevelanda pridejo »Kres«, »Mladi harmonikarji« in »Fantje na vasi«. Vabljeni vsi Slovenki in Slovenke) - Vstopnina: $1.00 vsak dan (otroci do 12. leta prosti) - Sestre Notredamke se zahvaljujejo Dragi dobrotniki v Kanadi in ZDA: Po vaši zaslugi smo prejele nepričakovano veliko denarno pomoč, za gradnjo našega samostana Notredamk v Novem mestu. Kako je Bog neskončno dober. To vidimo, ker je znal poiskati dobrotnike celo v Kanadi; Vas, dragi Slovenci, ki imate toliko organizatoričnega duha, toliko podjetnosti, predvsem pa tako dobre srce, se je varjava besed je bila tako lepa in precizna, da smo mogli razumeti besedila tudi, ko so peli piano. Koncert so spremljale skioptične slike naravnih krasot tistega dela Slovenije, kjer so pevci doma. Poznalopasejim jetudi, da • so poslušalcem prinesli čisto pevsko umetnost brez primesi kake propagande. Pripeljala jih je samo ljubezen do lepe slovenske pesmi in potom nje so nam hoteli podariti del pristnega slovenstva, ki je vse navzoče ogrelo, pritegnilo, navdušilo. Hvaležnost poslušalcev je bila neizmerna in so se. obogateni z lepim slovenskim umetniškim užitkom vračali na svoja domova. Vipavski fantje, Bog vas živi! Hvaležni smo vam. Še pridite, pa ne sami, s seboj prinesite v posodi čistih namenov, čisto slovensko pesem. 1 por> .'.m:,; poslužil, da je spravil vse v tek. Neizmerna hvaležnost je v naših srcih, ki ne bo ugasnila in naša vsakdanja molitev naj vsem izprosi blagoslova in pomoči od Boga vsakemu po njegovi potrebi. On, ki je rekel, da bo na sodni dan povrnil vsak kozarec vode, naj vam bo bogat plačnik. Toplo naj vam bo pri srcu v zavesti, da ste se žrtvovali za dobre stvari. Še enkrat naša preprosta beseda »Hvala« in iz naših hvaležnih src prejmite tople pozdrave, od šolskih sester naJe Ljube Gospe Notredamk s Struge in Ljubljane. Fripis: Tudi tisti, ki so v Toronto vzeli v roke gornjo zadevo, bi se radi javno zahvalili vsem, ki so kakor koli sodelovali pri organizaciji kosila, pri nabiranju darov, pri dajanju micijative in zlasti vsem, ki so prišli h kosilu in še posebej tistim, ki so kar tako darovali, da. bi sestre mogle urediti svoj samostan v Novem mestu. Do sedaj nabrana vsota je že presegla sedem tisočakov. Vsem, ki so bili darovalci, in vsem, ki so kakor koli pripomogli k lepemu uspehu, se prav lepo zavhaljujemo. Vsakdo bo dobil še osebno in posebno pismeno zahvalo v priznanje in v potrdilo za njegov dar in trud. Bog plačaj vsem! Za delovni odbor duhovnik Franc Turk (Dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 22. - Oktet »Ajdovski fantje« iz AjdovSčine poda koncert v šolski dvorani sv. Vida. Začetek ob 7.30 zv. Igra Tony Klepec ansambel. 23. in 24. — St. Clair Hunting and Rifle Club prireja strelske tekme na glinaste golobe na lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. 30. - Slomškov krožek priredi romanje v Lemont. JULU 8. - Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15. - Poletni festival pri Sv. Vidu. 21. in 22. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi tekmovanje na SP. Posebno tekmovanje za otroke od 8. do 12. leta starosti. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 28. - Newburška društva ADZ priredijo Nevburški dan piknik na ADZ letovišču v Le-royju, Ohio. 29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 12. - Ohijska KSKJ društva priredijo »Ohijski dan« piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 18. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo na SP. Serviranje od 6. zv. Po večerji zabava. 19. - ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. 25. in 26. — Tretji Festival slovenske folklore v Ameriki na ADZ-AMLA letovišču. Prireja ga Slovenski folklorni inštitut. Od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. SEPTEMBER 9. - ADZ priredi »Pečenje školjk in štej kov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio. 15. - Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do I. 30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. II. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta (Nadaljevanje s 5. str.) Spominska svečanost za slovenske mučence Na začetku meseca, ki je mesec slovenskih vernih duš, so se v soboto, 2. junija 1984, ob 7h zvečer zbrali v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line bivši protikomunistični borci, njihove družine in prijatelji. Napolnili so prostorno cerkev. Hoteli so biti vsaj nekaj trenutkov v duhu skupaj s pred 39 leti mučenimi in v smrt pokončanimi brati, da bi zanje pomolili, da bi se jim za žrtev mučeništva zahvalili in da bi Boga prosili, naj še skrajša dneve suženstva slovenski domovini ter reši slovenskemu narodu življenjsko, in krščansko bodočnost. Sv. mašo je daroval starosta slovenskih lazaristov v Kanadi, župnik č.g. Janez Kopač. Med mašo je imel iskreno globok in lep cerkveni govor, v katerem je pokazal, da se velike dobrine morejo pridobiti samo z velikimi žrtvami. Iz tega sledi, da je velika žrtev slovenskih mučencev izpred 39 let slovenski bodočnosti samo v dobro, da bo narodu še svetila luč vere in resnične svobode. Govornik je tudi pozival k edinosti, ki je zahteva časa v teh težkih dneh. Mašna berila je bral g. Stane Pleško. Na koru je prepeval moški pevski zbor in je slovesnost napravil še bolj slovese. Videlo in slišalo in čutilo se je, kako je polna cerkev kar živela v molitvah in odgovarjanju in kako je doživljala dogajanja na oltarju. Bila je res doživeta spominska svečanost, ki jo slovenski mučenci zaslužijo. Por. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 ^ajissHaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Villaga 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 GENEVA Otmar Mauser: ZVELIČA NJE Na zahodu sonce šlo je v zaton, in ptički trudni v svojih gnezdih so zaspali, v brnenju zadnjem utihnil je večerni zvon, le murni - muzikanti - bi radi še igrali. Ob njih glasbi misli moje postanejo kresnice, ki brez počitka v temi se lovijo, v nebo, med zvezde hrepenijo, kjer dom in sedež vesoljne je Resnice. Moj glas je le brnenje umirajočega zvonš; pesem murna — kresnice iskra v temi, zgubljen v laži in hrupu modernega sveta, med zvezde svetle iščem si poti. O, sv. Duh, razsvetli mi razum! In Ti, Oče, sprejmi sina izgubljenca, da nekoč v vrsti bom nebeških trum, po zaslugi Sina in Njegovega zveličavnega studenca. V SPOMIN POKOJNEGA MILOŠA STARETA V Kanadi je malo ljudi, ki so osebno poznali pok. Miloša Stareta. Tudi jih ni veliko, ki bi vedeli, da je bil on načelnik SLS, to je stranke, ki je v Sloveniji, kadar je bilo količkaj svobode, vedno dobila največ poslanskih mest. To je bila slavna stranka velikega Korošca, Šuštaršiča... Pokojni Miloš Stare, živeč v Buenos Airesu, je bil tudi predsednik »Narodnega odbora za Slovenijo«, to je najvišje slovenske reprezentance v svobodnem svetu. Umrl je 5. aprila letos v Buenos Airesu, Argentina. Odbor slov. krščanske demokratske stranke -SLS za Kanado je v nedeljo 10. junija 1984. priredil komemoracijo za pokojnim Milošem Staretom. Tretja maša pri Mariji Pomagaj se je brala za pokoj njegove duše. Po maši pa so se zbrali člani v mali dvorani. Pridružili so se jim tudi društveni delavci iz drugih skupin, zlasti od S.N.Z. in od slov. liberalne stranke. Predsednik področja SLS za Kanado g. Peter Markeš jih je pozdravil in se vsem za udeležbo prav lepo zahvalil. Bila je krasna sončna Binkoštna nedelja, ki je ljudi vabila iz mesta. Po pozdravu je zbranim podal sliko življenja pokojnega; nanizal jim je njegove življenjske podatke; drugi dan, 11. junija, bi bil dopolnil 79 let. Pokojni Miloš Stare je bil sin Slovenije. V njej je bi! rojen, v njej se je izšolal in postal odvetnik; v njej se je izoblikoval in v njej se je navzel ljubezni je, da je mogel vse svoje :nje posvetiti v delu za* Bil je politik že pred voj-;ot tak prebil vojno in re-:ijo, ko so mu tako mnogi li po življenju. Ostal je k tudi v emigraciji, kjer tal delavec-borec za slo-:o svobodo, za zmago rein pravice. ga omamil materializem, i zadržalo udobje; skro je živel, da je mogel bo . j , •_________... Haro- »venija spet svobodna čno urejena! V tem Je olitičnim emigrantom lamo v zgled, njegov iz naše srede pa PoZlV močem, da delovno ki ga je zapustil, ne nezasedeno. Zastav ce svobode mora visd njena plapolati naprej-i je spregovoril lajni Ir. Peter Urbanc, ki predsednika SP01”*)1 odprtosti m Enako pohvalno s linjal tudi zastopa* l.uka Jamnik, ki) delal še za časa aka-:t pred drugo sveto Priznal mu je vrli' SO pa vsi navzoči vemu spominu! (dalje na str. 7) “SLOVENIA RADIO PROGRAM9’ HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Rev. Karel Ceglar sdb Podoba Marije Pomagaj v prvi slovenski cerkvi v Torontu (nadaljevanje) Oktobrska številka AM je P°d naslovom »Naša proslava v Vinelandu, Ont.« pisala: »Napovedana je bila v avgu-st°vi številki, omenjena v sep-,embrski, zdaj je pa že daleC za nami. Brali smo o njej med tem že v treh slovenskih časo-P's'li izpod peresa g. Grdine. rali smo o njej tudi v novem "tvatskem Vjesniku. Tudi eP° filmsko sliko smo že nekateri videli, ki jo je Mr. Grdi-na vzel na dan proslave. »AM se ne bo spuščala v po-r°bno opisovanje, ker je že P°zno in ker je bilo že veliko a Papirju o proslavi. Hvala 7>8u» da se je res tako obne-la' Oan je bil krasen, ljudstva ^Pričakovano lepo število, ° ožnost se je vršila v lepem n u’ razPoloženje ljudi izvrstna? Vsa^ na^'n Je bilo za ji ® *judi to nekaj novega in Je dalo precej zdrave duše-vse ln duhovne hrane. Več ko fj]6 °P’sovanje pove o proslavi PoT’ ^rav zanjmiv- a8oma ga bomo dopolnili z &mi prizori iz Kanade ter roi T* raznih prilikah pokazali Ijj 8 °m Po Kanadi in Ameri- svet U‘ ^opoldne sta bili dve p0 * s slovensko pridigo. V ^ne smo blagoslovili pjjo ° Matere božje, ko-slteoJ Brezij, znanega sloven-svetišča v starem kraju. je v^?.poldanska pobožnost se jo. p p8 na fivadi pred cerkvi-OzjjQ j'.50 btanije zelo melodi-Pesmi r^*asno’ vmes Marijine 116 lita •a'C° °*cusno sestavlje-venc, niJe’sem čul, imajo Slo-raJši ko ‘škofovsko • Bernard je nazval sloVpn , ttedjgx ° svetišče in versko ge. e LEMONT blizu Cika- »p0 kOviQrj, Cer*CVenll1 obredih sta SVetna 3 narodu dva odlična Cleveianioža: Mr. Grdir Sii, Mr-^Sedai^na' ^ navduše ^ Pnrod Sta sP°dbujala ; O^’in^ tak° nadalj U°0jfe n • nar°dnem o »S)d aj 8re z roko v rc >k0 ,e?eno ie bilo, d Sjo ° na obletnico, ? istofa° Velikem §tna !°Sebni^ m slovenski d '‘sebo*^ Pr08ram°m. C ^yil niihSak0 leto še vse 1 »Tajlhov program, h Vjx, 'n Podobno i ?8v tisti(nadalJujeAM), ^ Prišel Prv So arnenom,daos Črtile’n6 bodo razi v?etežavB°8 daj, da n *t\S zave;,e,astitanesr' i 'jUdem v spodr Xda lasti vam v bi ’ Pa Jskrena zah za veliko zanimanje, sodelovanje in trud, ki ste ga položili v na naš SLOVENSKI DAN ob cerkvi Srca Jezusovega. Bog vas obilno blagoslavljaj po Mariji Pomagaj z Brezij, ki je v podobi in resnici blizu vas in bo ostala med vami!« Minulo je leto dni, ko je AM spet povabila rojake v Vinelandu na obhajanje obletnice, ki naj bi se vršila v Vinelandu v nedeljo po Velikem Šmarnu dne 17. avgusta 1941. Za slovesnost je bil povabljen dobro znani in tudi v Kanadi priljubljeni gospod kanonik Oman iz Clevelanda. AM je takole vabila na slovesnost: »Rojaki! Ne vabimo vas na piknik, čeprav tudi brez zabave ne bo. Vabimo vas na romanje. Vabimo vas, da se zberete okoli mile podobe Marije Pomagaj z Brezij.« V juliju (1941) je bila Gorenjska in z njo Brezje že pod okupatorjem. Frančiškani so bili pregnani iz Brezij. Zato je AM zapisala: »Za verno slovensko srce grozovit udarec... »Marija Pomagaj na Brezjah je bila res pravi simbol slovenske verske skupnosti. Marija na Brezjah je bila privlačnost vseh vernih slovenskih src, četudi raztresenih in razkropljenih po vsem svetu. »Izseljenci smo že poprej le v mislih, samo na svete čase v resnici, mogli romati tja pred njen mili oltar. Zdaj velja ta žalostna beseda tudi o naših rojakih, ki so ostali doma v neposredni bližini Marijinega svetišča. »Rojaki v Kanadi in Ameriki! Še ne dolgo tega smo vas nagovarjali in smo nagovarjali same sebe: Rojaki v TUJINI! Žal, prežal, danes se nam zdi, da so oni, ki so ostali DOMA, danes mnogo bolj v TUJINI nego mi tukaj, ki smo zvedeli čez noč, da smo še vedno -DOMA! Blagoslovljena zemlja, ki nam je dala DOM! »Šele sedaj se pa tudi prav živo zavedamo, kako pomembno je bilo, da smo si dali že pred leti prepeljati čez morje lepe podobe Marije Pomagaj z Brezij in jih ustoličevali v tujini, koder smo se sami nastanili, na primer v Lemontu, pri Sv. Lovrencu, kjer kanonik Oman pripravlja krasne Brezje - pa tudi v Kanadi, v cerkvi Srca Jezusovega v Vinelandu. »Danes je Marija Pomagaj tu med nami bolj DOMA ko tam... Nihče je ne preganja... Nihče ne odganja njenih varuhov... Nihče ne brani množicam, da prihajajo in se pogovore z Materjo in ji zapojo priljubljeno pesem... »Pridite, da priporočimo naše brate in sestre TAM v teh dneh... Pridite, da priporočimo nje in sebe MATERI. Pridite, da ji povemo: MI TUKAJ smo bolj srečni kot se sami zavedamo. Iskrena hvale- žnost do Boga je naša velika dolžnost.« O slovesnosti v Vinelandu dne 17. avgusta 1941 v naslednjih številkah AM ni najti poročila. Še živeče priče pa vedo povedati, da je bil tudi to pot obisk zelo lep. Podobo Marije Pomagaj so nosili v procesiji okoli cerkve med petjem lavretanskih litanij. Vojska, ki je povzročila nedopovedljivo škodo v Evropi in naši domovini, ni bila brez posledic za naše rojake v Kanadi. P. Bernard je nehal zahajati med naše ljudi. Eden od razlogov je bil ta, da se je organiziral pomožni odbor slovenskih organizacij za pomoč potrebnim v domovini. Ustanovil se je še drugi pomožni odbor: Pomožna akcija slovenskih župnij (American Slovene Parish Relief). Sedež je bil v Clevelandu. Častni predsedniki so bili razni vidnejši duhovniki, tajnik pa je bil p. Bernard iz Lemoma. Tajnik takih organizacij pa je tisti, ki dela za vse druge. Zato je p. Bernard zapustil na jesen leta 1941 Grimsby in se naselil v Clevelandu pri cerkvi sv. Vida (glej AM 1941 - december) ter tako postal gonilna sila za zbiranje pomoči potrebnim v domovini. V Kanado se bo vrnil leta 1950, a o tem pozneje. BREZJANSKA MARIJA Za uvod temu spisu o podobi Marije Pomagaj v prvi slovenski cerkvi v Torontu, smo želih najprej predstaviti velikega slovenskega frančiškanskega patra Bernarda Ambrožiča, ki je trideset let deloval kot ljudski misijonar po Ameriki in delno tudi po Kanadi, in je tudi naročil obe podobi Marije Pomagaj, eno za Lemom, drugo za Detroit, a je ta poslednja končala svojo pot v Torontu, kot bomo videli malo pozneje. V naslednjem si osvežimo nastanek prve podobe Marije z Jezuščkom, ki jo je naredil pred 170 leti Leopold Layer. Leopold Layer (rojen 1752 v Kranju in umrl 1828 v Kranju) je imel podobarsko delavnico v Kranju. Kot umetnik si ni ravno priboril prvega mesta v slovenski umetnosti, a s svojimi solidnimi deli se je priljubil ljudstvu. Verniki so z njegovimi nabožnimi slikami radi krasili cerkve in svoja stanovanja. Dostojno priznanje mu je dala podoba Matere božje z Detetom v naročju. Upodobitev Matere z Detetom pač ni Layerjeva izvirna zamisel. Že pred Layerjem je bilo mnogo takih podob po krščanskem svetu. Mati in Dete ima namreč začetek na krščanskem vzhodu, zlasti v bizantinski umetnosti. Resnica je, da je Layer slikal brezjansko podobo po predlogah, na primer slikarja Cronacha (16. stoletje) in bakrorezca Schlei-cha. Layer pa ni bil zgolj posne-malec ali kopist. Svojim delom je dajal iz lastne inspiracije in stvaiilne sile. Na platno je izlival umirjene barve. Za Layer-ja drži, da so obrazi, ki jih je »Za pomoč lačnim Afričanom« CLEVELAND, O. - Poročilo pod zgornjim naslovom je izšlo na prvi strani ljubljanske Drutine od 10. junija. Ko sem vso številko prebral, sem se odločil, da uredniku AD ravno to poročilo predložim, da ga priobči. V isti številki Drutine je še mnogo drugega, kar bi želel, da bi bilo ponatisnjeno tudi v AD, a sem se vendar odločil za predloženo. Trdno sem namreč prepričan, da je omenjeno v tem času najbolj ak-tualeno tudi za bralce AD; prvenstveno zaradi hude lakote, ki vlada v omenjenih 8 afriških državah, pa tudi zaradi izredno izdatne ameriške denarne pomoči. - J.S. (Urednik: Pripravljen sem ponatisniti taka poročila, čeprav bi bil še bolj hvaležen za članke, ki se neposredno ukvarjajo s slovensko tematiko. Takih člankov je v Družini res veliko, vendar v uredništvu prejemamo ta list po navadni pošti in so poročila večinoma že zastarela.) »V četrtek, 24. maja, so se v Rimu zbrali zastopniki osmih držav, ki sestavljajo papeško ustanovo za pomoč Sahela (državam južno od Sahare). Svet so ustanovili februarja letos in deluje v okviru Cor unum. »Ta prvi sestanek je vodil kardinal Etchegaray, na njem pa so izbrali ožje vodstvo, ki naj učinkovito zbira in razdeljuje pomoč prizadetim. Predsednik je kardinal Zoungrana iz Zgornje Volte, podpredsednik škof Adrien Sarr iz Senegala, tajnik pa duhovnik Joa-nny Nana, tudi iz Zgornje Volte. »Po izvolitvi vodstva so na sestanku govorili o praktičnih načrtih za pomoč državam Sahela. Zedinili so se za nekatere smernice. »Pomoči naj ne dobivajo toliko posamezniki, temveč upodobil, izbrani, izraziti in polni življenja. Znal jim je vdihniti lepoto in milino. To še posebno velja pri njegovi Mariji Pomagaj. Božjo Mater je predstavil v materinskem dostojanstvu. V Marijinem obrazu žarita smehljaj in ljubeznivost. Njene roke držijo Dete ljubko in elegantno. Mati in Dete sta v objemu, a tako, da svojo ljubezen delita ljudem: Marijin in Jezusov obraz sta obrnjena k častilcem. Odlika slike torej je: ljubezen med Materjo in Sinom in njuna blaga pozornost do častilcev. Brezjanska Marija z Detetom si je osvojila slovenska srca. Hotela so imeti podobo v stanovanjih, kapelicah in cerkvah, v domovini in zdomstvu. Podoba je postala slovenska ikona. Leta 1814 nihče ni slutil, da bo ta podoba postala vir blagoslova in milosti za Slovenijo. Podobi so vzdeli ime »MILOSTNA«, Brezje je zaslovelo kot Marijina božja pot in se v kratkem spremenilo v središče božjih poti na Slovenskem. (Konec prihodnji petek) naj bo namenjena v prvi vrsti razvoju skupnosti. »Pozornost je treba nameniti razvoju in s tem v zvezi u-sposabljanju ljudi, ki bodo lahko razgibali te skupnosti. »Prednost imajo načrti, ki jih je mogoče uresničiti v sami Afriki. »Predstavniki osmih držav so nato poročali o položaju, posebej glede na škodo, ki jo je v državah južno od Sahare povzročila suša. Pregledali so tudi sredstva, ki so se nabrala v zadnjem času. Tako odbor za pomoč razpolaga z 80 milijoni lir, 75 milijoni dolarjev in 20 milijoni nemških mark. »Udeležence sestanka je sprejel tudi papež, ki je izrazil živo zanimanje za prebivalstvo Sahela in za težave, s katerimi se srečuje. Zaželel je, da bi bila ta ustanova učinkovito znamenje njegove ljubezni do najbolj prizadetih afriških bratov in sestra.« Stari partizani zelo protivijo spomeniku Draži Mihailoviču V ljubljanskem Delu z dne 2. junija je izšlo poročilo, v katerem izraža predsedstvo zveze partizanskih borcev svoje nasprotovanje pobudi o postavitvi spomenika Draži Mihailoviču, ki so jo sprožili nekateri člani ameriškega kongresa. Spomenik Mihaijoviču bi bil »nesprejemljiv«, pravijo partizanski borci. Sledi besedilo Tanjugovega dopisa v celoti: »Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije je obravnavalo nekatera vprašanja v zvezi s pripravami na proslave v letošnjem in prihodnjem jubilejnem letu in pri tem poudarilo, da poskusi rehabilitacije kolaboracionizma in nekaterih gibanj in osebnosti, ki so bili med drugo svetovno vojno v službi sovražnikov ljudstva in okupatorske vojske na jugoslovanskih tleh, sprožajo ogorčenje borcev NOB in vseh Jugoslovanov. Nedavna pobuda skupine članov ameriškega kongresa, naj bi v ZDA postavili spomenik jugoslovanskemu kvizlingu in vojnemu zločincu Draži Mihailoviču, je za naše ljudi, ki se spominjajo četniških zločinov, docela nesprejemljiva. Zato borci NOB tako kot vsa naša javnost kar najodločneje podpirajo prizadevanja jugoslovanskih uradnih krogov, da bi preprečili takšne poskuse rehabilitacije vojnih zločincev.« Ako bomo o tej zadevi kaj več zvedeli, bomo poročali. Pred leti se je naš bivši senator Frank J. Lausche zanimal za Mihailovičev spomenik. Ur. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Med seboj so se pulili, kateri bo vsakemu izmed nas pograbil kovčke iz rok. Za naše proteste se niso zmenili. V metek-žu, ko so mi jemali iz rok dva kosa prtljage, šo mi razparali srajco od zadaj in izpulili rokav; slamnik sem pa ujel v zraku, da ni padel v vodo. Bilo je enajst kovčkov in vse so nam pograbili ter z njimi zbežali s pomola. Brez upanja, da bi nam kaj ostalo, sem skočil s čolna in tekel za njimi, a na kraju ceste ob pomolu so čakali. Preštel sem jih: enajst kulijev, vsak s kovčkom na glavi, srečni da vsak zasluži svoj hongkongški dolar. Povedal sem ime hotela in brž so hoteli zbežati s prtljago. Ustavil sem jih, dokler se nama ni pridružila bolj počasna gospa Temple z Nado. Na poti sem jih zadrževal, da je karavana ostala skupaj do hotela, kjer sem siromašne, v našem primeru poštene kulije z veseljem poplačal, čeprav so mi strgali srajco. V Hong Kongu je bilo dovolj časa za ogled čudovitega mesta. Za popotnike po Aziji v onih časih in še dandanes ni napačno javiti se po prihodu na konzulatu, kamor se državljan po potrebi obrne za varstvo in pomoč. Na veselo presenečenje sem zvedel, da je generalni konzul moj stari prijatelj Frank. Povabil nas je na piknik naslednjega dne, kjer je ameriška kolonija praznovala 4. julij, obletnico ameriške neodvisnosti. Z ladjicami se je živahna družba odpeljala na prod v oddaljenem zalivu. Ameriški piknik je družabna zabava svoje vrste, navadno rodbinska s prijatelji in ta v Hong Kongu se ni nič razlikovala od piknikov na kopališčnih bregovih doma. Ženske so prinesle košare jestvin, moški piva in neopoj-nih pijač. Na peščenem produ so postavili odprte šotore in stojnice za hrano in pijačo; v pesku so zasadili velike marele za zavarovanje proti tropskemu soncu. Otroci so poskakali v vodo, za njimi odrasli, da bi plavali in se igrali. Kakor doma 4. julija se je vesela zabava s petjem in godbo končala zvečer z raketami in umetnimi ognji. Na ta važni dan ameriškega praznovanja smo se torej počutili kot doma. Obenem smo bili središče zanimanja. Ko nas je konzul predstavil drugim in dejal, da smo bili na morju v noči tajfuna, so nas obkrožili z vprašanji o doživetju. Drugi dan nas je konzul popeljal preko gore Victoria na nasprotno stran otoka, v zaliv Repulse, da tam kosimo na plavajoči restavraciji, ki je posebnost za obiskovalce tega skritega kota. Ribo ulove v zalivu in jo prinesejo gostu na ogled in odobritev še živo; potem jo spečejo na oglju ali skuhajo, po naročilu. Skoro cel dan smo posvetili pravljičnemu parku po imenu Tiger Balm (tigrovo mazilo). V njem je najvišja pagoda na svetu s kipi mitoloških živali in nadnaravnih bitij, vse v zlatu in pestrih barvah. Kitajski izdelovalec zdravila, ki se že stoletje razpečava po svetu pod imenom »tigrovo mazilo«, je nakopičil toliko bogastva, da je v svojo slavo kot človekoljub gradil bleščeče pagode in palače za ljudska razvedrila. Tigrovo mazilo, ki se prodaja tudi kot tekočina, služi baje za vse bolezni in tegobe, od pljučnice in raka do kurjih očes. Vsaj tako se oglaša še danes, nič manj na Nemškem ali v Ameriki kot v Aziji. Ljudje verjamejo in kupujejo, izdelovalci pa ne vedo, kako potrošiti dobiček. V Hong Kongu se vse žene za zaslužkom. Vsako mestno ulico smo našli natrpano s prodajalnami in stojnicami. Nad vriščem množic, ki se prerivajo po ozkih ulicah, napisi v barvah na platnu zakrivajo pogled na poslopja in nebo. Kupi se vse iz vseh delov sveta in večinoma po nižji ceni kot pa v državah, ki izvažajo v Hong Kong. Trgovci ob stojnicah in krošnjarji so kriče ponujali robo in iz trgovin so prihajali prodajalci ter vabili s silo, naj vstopimo in si vsaj ogledamo. Kupili smo bore malo. Da ne večamo breme prtljage je bil tehten razlog, ko sva z Nado odločala. Gospe Temple pa se je zdelo vse predrago ali nepotrebno. »Kupuj, ko rabiš, drugače boš prodajal, ko boš potreboval,« je bil njen škotski izgovor. Pretirana varčnost Škotov je v angleškem svetu predmet smešnic in anekdot. Kdor ta dobri narod pozna, ve, da so pripovedke take vrste za šalo. Škot je radodaren in zapravljiv ter prav tako varčen in škrt. Gospa Temple je prav gotovo bila varčna, če ne skopa. To sem spoznal pri pogajanju glede razreda na ladji »Strait-hard« za potovanje iz Hong Konga v Bombay. Po dolgi vožnji na tovornem brodu, sem dejal, zaslužimo prvi razred na luksuzni ladji. Gospe Temple pa se je smilil vsak cent nepotrebnih izdatkov. Pobledela je, ko sem ji povedal, koliko več bo stala vožnja v prvem razredu. Skušala je ugovarjati. Vendar se je vdala usodi »prevelikih« stroškov. V razmerju z njenimi prihranki in dohodki voznina v prvem razredu ni bila previsoka, a pristala je le zato, da se ne bi počutila osamljeno med potniki drugega razreda. Pozneje se je prvega razreda veselila in ni nič oporekala, ko smo se peljali v prvem razredu na ladji iz Bombaya v Marsej. Konzul Frank nas je spremil in s svojim osebjem preskrbel za prevoz prtljage na ladjo. Zelo smo mu bili hvaležni, da nas je s tem rešil nevarnega navala kulijev. Po Južnem kitajskem morju proti ekvatorju je šlo gladko. Tudi to je morje groznih tajfunov, ki imajo le eno dobro stran: ne povračajo se drug za drugim kot na primer orkani na ameriški strani Atlantike. Do Singapora ni bilo mnogo potnikov. Da vkrca potnike z ladje iz Avstralije, je pristala v tem ogromnem pomorskem križišču dva dni. Belopoltih potnikov je bilo malo, več premožnih kitajskih ubežnikov in trgovcev, preseljujočih se na zahod. Ti se z belimi niso družili. Naša skupina se vseeno ni čutila osamljeno. Fanta sta se družila z dečkoma filipinskega ministra, ki je z družino potoval na zahod; z njima sta plavala in se igrala. Ob urah pouka sta se filipinska mladeniča pridružila gospe Temple v ladijski knjižnici. Minister je bil od sile zgovoren človek, morebiti v večji meri politik kot državnik. Pohvaliti se moram, da je v meni našel dobrega poslušalca, ko mi je pripovedoval o svoji deželi. O zahodu je vedel manj kot jaz o Filipinih, vendar je znal zahod kritizirati. Po njegovem pripovedovanju mi je bilo žal, da je tajfun preprečil našo pot v Manilo. Občudovanja vredni Filipinci, ki so se med drugo svetovno vojno junaško borili proti Japoncem, so gotovo zaslužili svobodo po štiridesetih letih ameriške okupacije. Neodvisnost je prišla brez bitk, po predvojni obljubi Združenih držav in brez mržnje: po osvoboditvi so Filipinci ostali pristaši Amerike in demokracije. Velikih in majhnih Filipinskih otokov mogoče še ni nik-do točno preštel. Minister je rekel, da jih je 7.110. Hude bitke pri zavzemanju otoka za otokom so pustošile naselja; stolno mesto Manila pa je bilo po zmagi nad Japonci do tal porušeno. (se nadaljuje) U Holy Family Convention Sunday, August 26 TO ALL MEMBERS OF THE HOLY FAMILY SOCIETY: The 22nd General Convention of the Holy Family Society will be held on Sunday, August 26, 1984. In order to have a successful convention, the Supreme Board asks that you submit in writeing any business that you may wish to have considered by the Convention. If you or your lodge have any problems or if you can offer any suggestins which will enable your Society to be of more service to our members, please let us know. Just submit your requests or proposals in writing to me here at the Home Office by July 27,1984 so they may be presented to the Supreme Board at its pre-convention and semi-annual meeting which will be held here at the Home Office on Saturday, August 11,19®4- Thank you for your continuing co-operation. Fraternally yours, HOLY FAMILY SOCIETY - USA Robert M. Kochevar, Secretary The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family an community. For half-a-century your society has offere the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only. LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts , The Holy Family Society is a society of Catholics mutua ^ ly united in fraternal dedication to the Holy Family 0 Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspir'n9 to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and gir*s- ^ 4. Participating in the program of Papal Volunteers Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družii>e President.............. First Vice-President... Second Vice-President Secretary............. Treasurer.............. Recording Secretary.... First Trustee......... Second Trustee......... Third Trustee......... First Judicial........ Second Judicial........ Third Judicial......... Social Director........ Spiritual Director..... Medical Advisor....... Officers , ...................Anna Jer,sh