Kaj bo z draginjo? Cene zopet rastejo. Namesto, da bi draginja padala, -e polagoma dviga. Sladkor stane že nad 100 kron kilo;ram, moka se je dvignila zopet za 2 K pri kilogramu, ¦ueso in mast še višje. In tako roma draginja dan za inevom dalje In dalje. To je pesem pogina za male in -rednje stanove. Mnogim je to celo pesem smrti ... Ljudje se povprašujejo: Zakaj se draginja ne odpravi? Zakaj vlada v Beogradu ničesar ne ukrene proti iraginji? Kje so poslanci, da ne nastopijo proti dvijanju cen? Zdi se mi potrebno, da odkrito povem našim ljudem, kje leži glavni vzrok vedno dvigajoče se draginje. Naši nasprotniki namenoma šuniajo ljudi, češ: «klerikalci so pri volitvab zmagali, a draginje nočejo odpra- iti«. Ne bom se kregal z bedastimi kričači nasprotnib Hrank, ampak raztolmačiti hočem samo, kdo je prav /A prav v novejši dobi kriv, da sp draginja dviga. Od 28. novembra 1920 (po volitvah v narodno skup i.čino) so bili na vladi v Beogradu poleg radikalov pred sem demokrati (liberalci) in saaioslojneži. Naša stranka z dr. Korošcem že od jeseni leta 1920 ni bila v nobeni vladi. Ko je bil dr. Korošec na vladi, je bila valuta, dc- arna vrednost štirikrat boljša kot danes. Tudi cene so Mle za toliko nižje. Kilogram moke je stal za časa, k» je lil dr. Korošec v imenu Slovenske ljudske stranke v niinistrstvu, samo 4—6 K, kg soli 3—i K, sladkor 28 ¦ !o 36 K. Kakor hitro pa so prišli po volitvah leta 1920 v beograjsko vlado Kukovec, Pucelj, in Žerjev je straiiovito padala valuta (vrednost našega denarja) od Jaeva do dneva, a draginja vsem življenskim potrebščia\san je vzrastla v neznosne višine. Zakaj? Ker je dose- danja vlada gospodarila, kakor če postaviš kozla za vrtnarja. Razmetavala je niilijarde in milijarde za nei-otrobne stvari, a trpeče stanove, invalide, viničarje, clelavce, železničarje in državne nastavljence je tirala v neznosno bedo. Tega nihče ne more tajiti. A da je vaiuta padala, draginja pa rastia, je še drugi vzrok: nam Slovencem in Hrvatom bi radi demokrati po svojem komandantu Pribičeviču s silo vzeli vsc pravice in nas kot narod ugonobili. Vsled tega je nastala splošna nezadovoljnost med siovenskim in hrvatskim narodom. Za te stvari je vedel tudi zunanji svet (naši sosedi) in vsled tega je padala vrednost našega denarja. Kar si pred 28. novem!>rom leta 1920 dobil za eno krono, moraš plačati danes po krivdl ničvrednih demokratov 5 do 6 K. Draginja se ne da odpraviti s kakim predlogom ali interpelacijo, ki bi jo stavil poslanec v državnem zboru. Tudi se ne dajo znižati cene najpotrebnejšim predmetom umetnim potom s kako ministrsko ali policijsko naredbo, oziroma postavo. Draginja bo padla šele tedaj, ko bodo državniki v Beogradu se sporazumeli z nami Slovenci in Hrvati. Ko se bo dosegel med vsemi tremi brati pravi sporazum in se nobenega ne bo več pritiskalo ob steno ne politično, ne gospodarsko, tedaj ae bosta naselila zadovoljnost in mir v našo domovino. To bo videl zunanji svet (Amerika, Anglija, Francija) in vrednost našega denarja bo poskočila kvišku, draginja bo pa padla. Za tem ciljeni so šli tudi pametni politiki in državniki v naši domovini. Sklenili so v Zagrebu, da bodo odslej prenehale razprlije med nami in da dobijo Slovenci, kar želijo, Hrvati svoje pravice in ravnotako vsi drugi teptani v naši državi. Pametni Srbi so prišli do prepričanja, da po poti sovraštva, na katero so državo speljali demokrati, preti nam vsem propast. Ko se je zunaj naše domovine izvedelo za začasni sporazum v Zagrebu, ki so ga skienili odposlanci iz Beograda z dr. Korošcem, Radičem in Spahom, se je valuta takoj dvig j nila. Ko bi naj v Beogradu prišlo po prvi seji novoizvoljenih poslancev do končnoveljavnega sporazuma, so nastopili zopet demokrati in so pri kralju hujskali proli temu, da bi se sklenil mir s Slovenci in Hrvati. Po vsej siii hočejo demokrati s svojim nasilnežem Pribičevičem zopet vladati po starem kopitu in s pomočjo silc in bajonetov strahovati Slovence in Hrvate. Nasledek te za državo nevarne igre je, da vrednost našega dinarja zopet pada, a draginja se opetovano — dviga in dviga. Tega so krivi Pribičevičevi demokrali, ki ne marajo bratskega sporazuma, ampak samo kruto silo in bajonete. Demokrati so sicer v parlamentu osamljeni. Od 313 poslancev šteje nj#i klub samo 52 mož. A za sedaj so si znali pridobiti uplivne osebe na dvoru in nekatere , beograjske generale. A prav gotovo je, da dolgo ne bo- i do ostali na površju. | Kakor hitro bodo demokrati izgubili upliv in ne bodo imeli nobene besede pri vladi, se bodo uredile na boljše notranje razmere. Uselila se bo zadovoljnost, nastal bo red in mir in to je edino sredstvo za zboljšanje valute ter za padec draginje. Demokrati so kakor požrešne kobilicc. Kamor se pogubonosne žuželke vsedejo, ugonobijo vse zelenje. Ta ko ugonabljajo tudi demokrati v naši državi vse, kar Li labko dvignilo dobrobit ln zadovoljjnost Ijudstva. Deniokrati so kobilice, ki žrejo valuto in zapuščajo bedo in Iraginjo. Če hočemo v naši državi zboljšati razmere za .rednje in male stanove, moramo ugonobiti najprej poiitične kobilice v Jugoslaviji. To so pred vsem demokrati pod vodstvom Pribičeviča, Davidoviča, Žerjava iu Kukovca. Za sedaj druge rešitve ni. Kar bujskajo lemokratski časopisi «Tabor«, «Jutro«, «Nova Doba« • a «Domovina«, je vse zlagano in izmišljeno.