96
Novičar iz raznih krajev.
Kakor rodovinam (družinam) tistih zdravnikov, ki so v javni službi za kolero umerli, ravno tako se imajo vprihodnje po cesarskem sklepu tudi takim , kterih oče (zdravnik} je v službi za tifusom (legarjem ali vročinsko boleznijo) umeri, penzije darovati; rodovinam v taki službi umerlih strežnikov gre po ravno tem sklepu provizija, ktero ima ministerstvo notrajnih oprav določiti. — Iz Te rs ta v Milan se preselivši nadvojvoda Ferdinand Maks je ubogim teržaškega mesta 3000 fl. podaril. — Maršal Radečki si je Veronoza svoje prihodnje prebivališče izvolil. — Iz Benetk se piše, da je tudi tam čedalje manj srebernih dvajsetic, toliko več pa francozkih, sardinskih in rimskih cekinov. Pred dohodom Cesarjevim na Laško so v beneški dnarni kovnici več milijonov novih dvajsetic od leta 1856 nakovali, ki so jih Cesar za plačila izdali; al komaj so prišle svojega plačila vredne dvajse-tice med ljudstvo, so jih ondašnji menjavci berž pokupili in jih poslali na ptuje, posebno na Sardinsko in Francozko.. zamenjavši jih za ptuje manj vredne cekine. — Kakor pa so avstrijanske dvajsetice in avstrijanski cekini Sardin-com ljubi in dragi, ravno tako pisano gledajo avstrijansko vlado in avstrijansko moč na Laškem, in poslednji čas je sovražtvo sardinskih časnikov do avstrijanske vlade tako do verha prikipelo, da bi se utegnila diplomatična zaveza med vladama popolnoma raztergati ali le na tanki nitki obviseti. — Ker se še zmiraj veliko kmetovavcov in drugih na Dunaj oglaša, da bi radi kaj v razstavo poslali, je odbor podaljšal čas napovedbe do konca tega mesca; potem pa se ne bo nič več vzelo. — 15. dau t. m. je bil černo-gorski knez Danilo pri cesarju Napoleonu. Turški poročnik si je na vso moč prizadeval ubraniti, da bi se to ne bilo zgodilo. Minister Valevski ga je peljal k cesarju. Ali je kaj opravil ali ne, se še ne ve; to pa je gotovo, da čisto prazna skor ne bo njegova pot v Pariz, ker francozka vlada si v tem dopada, celi svet jemati pod svoje krilo. — O pomanjkanji važnih političnih novic naj povemo svojim bravcem nekaj od vremenskega prerokovanja za letošn j e leto; saj je stara navada, da od vremena začnemo kramljati, kadar se nam nit zanimiviše konverza-cije terga. Znan in zelo star lovec v zgornjem Valis-u prerokuje sledeče: Izperva ne bo spomlad prijazna, pozneje pa bo tako lepa, da že več let nismo take imeli; poletje bo zelo toplo, letina dobra; žita bo obilo, le nekterega so-čivja ne bo; krompir ne bo gnjil, pa droban bo; vina ne bo obilo, pa bo dobro; čbelarji naj se posebno veselijo: toliko medii in voska že niso imeli od leta 1834; izmed sadja bojo posebno češnje, češplje (sljive) in vse kosično sadje dobro obrodilo; konopelj tako velikih že dolgo nismo doživeli; lan bo pa redek; gosenc in drugega merčesa bo čuda veliko po vertih; zato je treba tičem prizanašati; hudega vremena iu ploh bo precej, zato pa tudi povodinj, vendar bo to škodovalo le nekterim krajem. — Tako prerok. Bog daj, da bi ne bil slame jedel!__________________________