šport in zdravje 57 Is breakfast the most important, an important or a not important meal of the day? Abstract A healthy and active lifestyle includes a healthy diet, suitably intensive and regular physical activity, absence of smoking, a con- trolled intake of alcohol, an appropriate response to stressful situations and a regular daily amount of sleep. A healthy diet usually also includes regular consumption of breakfast. Breakfast is the first meal of the day after the longest period of sleep and it is consumed within the first 2–3 hours after waking up. For years now, the role and importance of regular consumption of breakfast have been well-founded and established in practice as part of the recommendations of a balanced diet. Today, numerous epide- miological studies conclude that a regular consumption of breakfast serves as a dietary marker of a nutritional pattern of a health- ier lifestyle. On the other hand, various intervention studies have reported contradictory results connected with consuming or skipping breakfast. The studies have found a negative, positive, and non-significant effect of consuming or skipping breakfast on body composition, appetite control, health and the contribution to a nutritionally adequate dietary pattern and the effect on the reduced or increased risk of premature mortality or a longer life expectancy. An ordinary consumer is therefore caught between the recommendations of official health organizations and the published contradictory findings of scientific research, where the biggest problems are different definitions of breakfast, the influence of differentiating between different qualities of breakfast and the lack of long-term intervention studies. Keywords: healthy and active lifestyle, breakfast, a balanced nutrition, health. Boštjan Jakše, Barbara Jakše, Stanislav Pinter Je zajtrk najpomembnejši, pomemben ali nepomemben obrok v dnevu? Izvleček Zdrav in aktiven življenjski slog vključuje zdravo prehranjevanje, primerno intenzivno in pogosto gibalno dejavnost (po možnosti tudi v naravnem okolju), odsotnost kaje- nja, kontrolo vnosa alkohola, ustrezen odziv na stresne situacije in zadostno dnevno količino spanja. V zdravo prehranjevanje praviloma uvrščamo tudi redno zajtrkova- nje. Zajtrk je prvi obrok v dnevu, ki prekine post po najdaljši fazi spanja in je zaužit v prvih 2–3 urah faze budnosti. Vloga in pomembnost rednega uživanja zajtrka sta v konceptu priporočil uravnoteženega prehranjevanja že leta strokovno dobro uteme- ljeni in uveljavljeni v praksi. Številne epidemiološke raziskave danes zaključujejo, da je redno zajtrkovanje prehranski označevalec prehranjevalnega vzorca, ki ga lahko upo- rabimo kot enega izmed napovedovalcev bolj zdravega načina življenja. Vendar pa so, na drugi strani, številne intervencijske raziskave poročale o protislovnih rezultatih, povezanih z uživanjem ali z izpuščanjem zajtrka. Pri tem so ugotovile tako negativni in pozitivni kot tudi neznačilni učinek uživanja oziroma izpuščanja zajtrka na sestavo telesa, kontrolo apetita, zdravje in doprinos k hranilno zadostnem prehranjevalnem vzorcu in na zmanjšano ali povečano tveganje za prezgodnjo umrljivost oziroma daljšo pričakovano življenjsko dobo. Običajni potrošnik je zato ujet med priporočili uradnih zdravstvenih organizacij in objavljenimi protislovnimi zaključki znanstvenih raziskav z različno zasnovo študij, kjer največji problem preučevanja predstavljajo različno definiranje zajtrka, vpliv razlikovanja med različno kvaliteto zajtrka in po- manjkanje dolgoročnih intervencijskih raziskav. Ključne besede: zdrav in aktiven življenjski slog, zajtrk, uravnoteženo prehranjevanje, zdravje. Vir: Shutterstock 58 „ Uvod Na področju prehranjevanja in zdravja obstajajo številne tematike, o katerih v jav- nosti prevladujejo miti, ki izhajajo bodisi iz potencialno napačnih povezav bodisi iz poslovne nepoštenosti bodisi iz iskre- ne zmote, kot posledice nerazumevanja obravnavanega področja. »Ali je zajtrk naj- pomembnejši obrok v dnevu?« je bolj re- torično vprašanje, tako kot je na področju prehrane tudi: »Ali posameznik postane prekomerno težak oz. klinično debel zaradi prekomernega vnosa ogljikovih hidratov in maščob, premajhnega deleža gibalne de- javnosti ali vsakodnevnega dolgotrajnega sedenja?«. Dihotomna pritrditev ali zavrni- tev hipoteze o zdravem zajtrku brez opre- delitve njegove kvalitete je bolj problem marketinške ali medijske »obsedenosti«, ki sta lahko posledici pričakovanega vedenja potrošnika, kjer ta »zahteva« enostavne od- govore na kompleksna vprašanja različnih človekovih področij. Številni dejavniki zdravega in aktivnega ži- vljenjskega sloga vplivajo na zdravje člove- ka – med njimi pa se zagotovo nahaja tudi prehranjevanje. Številni rezultati znanstve- nih raziskav priporočajo različno pogostost uživanja obrokov za večji ali manjši vpliv na zdravje preučevanih oseb, kar predstavlja izziv pri posploševanju ugotovitev na šir- šo, običajno populacijo. Večina javnozdra- vstvenih avtoritet za prehrano in dietetiko (Gibney idr., 2018) uvršča redno zajtrkova- nje med neločljive komponente hranilno optimalnega prehranjevanja. Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ, 2016) prav tako navaja, da je zajtrkovanje najpomembnejši obrok v dnevu, in sicer za kontrolo telesne teže in sitosti, za pri- mernejše izbore v nadaljevanju dneva, za prispevek k priporočenem dnevnem vno- su hranil idr. Številne raziskave (Yokoyama idr., 2016; Zhang, Cordiero, Liu in Ma, 2017) povezujejo izpuščanje zajtrka z debelostjo, hipertenzijo, srčno-žilnimi boleznimi, nižjo kvaliteto prehranjevanja, slabšo inzulinsko občutljivostjo, diabetesom tipa 2 in pove- čanim tveganjem za predčasno umrljivost. „ Pomembni vidiki uživanja ali izpušča- nja zajtrka Izziv pri razbiranju informacij glede po- membnosti uživanja ali izpuščanja zajtrka je lahko na eni strani povezan z dosega- njem priporočenega dnevnega vnosa hranil, potencialno odvisnim vedenjem, povezanim z obilnim okoljem visoko kalo- rične in nezdrave hrane, v katerem živimo, in finančnimi možnostmi različnih demo- grafskih skupin ljudi in na drugi strani z načinom življenja (manj ali bolj sedeče naravnana ali manj ali primerno gibalno aktivna populacija) in kulturo posame- zne družbe in sociološko pričakovanimi vedenji 1 . Poleg tega je učinek uživanja ali izpuščanja zajtrka lahko povezan tudi z ve- likostjo in kvaliteto obroka (sestavo), pogo- stostjo uživanja drugih obrokov in različnih zgodovinskih razmer, ki so bile evolucijsko nekakšen neizogiben del človekovega ra- zvoja 2 . Pri tem se lahko slednja spoznanja izkorišča za potencialno pozitivne učinke na različne aspekte zdravja, in sicer lahko človek sistematično – zaradi (ne)znanja, verskega prepričanja ali finančnega statu- sa – uporabi različne oblike kratkoročnih ali dolgoročnih (kroničnih) kaloričnih restrikcij (navadno 20–40 % manjši dnevni kalorični vnos), različne oblike posta z različnimi ko- ristmi, in sicer občasnega ali periodičnega posta in bodisi le z vodo ali le s sadnimi, zelenjavnimi ali kombiniranimi sokovi (od enkrat tedensko in nekajkrat tedensko do več neprekinjenih tednov), različne oblike dvo- in večdnevnega občasnega ali peri- odičnega posnemanja posta (ohranjene koristi posta ob sočasnem minimalnem tveganju, ki ga sicer predstavlja postenje, ki omogoča večje zadrževanje ljudi na takšni intervenciji 3 ) in časovno omejeno obdobje 1 Med različnimi populacijami obstajajo uteme- ljene kulturne razlike, in sicer v smislu, katero hrano v povprečju uživajo ljudje na različnih predelih sveta in kdaj v dnevu je primerno jesti. Ne glede na različne poglede, ki sestavljajo kul- turne dejavnike, ima lahko odločitev za uživanje zajtrka in odločitev za to, kaj jemo in pijemo v začetku dneva, značilne učinke na naše zdravje, dobro počutje in kognitivno delovanje (Spence, 2017). V mnogokaterih družbah, kjer družina zaj- trkuje skupaj, zajtrkovanje (»miza«) dejansko po- vezuje družino, kar posledično vpliva na številna vedenja družinskih članov v nadaljevanju dneva. 2 Za razliko od prehranjevanja ljudi v moderni družbi in udomačenih živali je vzorec naravnega prehranjevanja številnih sesalcev zaznamovan s prekinitvijo vnosa energije. Sposobnost delo- vanja na visoki ravni, tako fizično kot mentalno, in sicer v daljših obdobjih brez hrane, je bila v evolucijski zgodovini človeka najverjetneje te- meljnega pomena. Mnoge prilagoditve zaradi prekinjene oskrbe s hrano so se zato med se- salci, vključno s človekom, ohranile, vključno z organi za vnos in skladiščenje hitro dostopne glukoze (zaloge mišičnega in jetrnega glikoge- na) in dalj trajajočimi energijskimi substrati, kot so maščobne kisline v maščobnem tkivu (Mat- tson idr., 2014). 3 Prehranjevanje, ki na nek način posnema učin- hranjenja (npr. v ritmu 8–12 ur hranjenja in 16–12 ur postenja). „ Definiranje zajtrka Zajtrk predstavlja prvi obrok v dnevu, ki je navadno zaužit zjutraj; takoj ali kmalu po nočnem počitku. Hranilna sestava in ener- gijska vrednost se lahko med izbori zajtrka razlikujeta. Za nekatere je zajtrk sestavljen iz pečenih jajc, sira, slanine in kruha, za druge iz jogurta s kosmiči, tretjim zajtrk predsta- vlja sendvič s salamo in sirom, četrtim kruh, ki je namazan z marmelado ali z medom in z maslom ali margarino, nekateri si za zaj- trk privoščijo kavo in rogljiček itn. Različni zajtrki nedvomno povzročajo različen uči- nek na energijsko bilanco, kontrolo sitosti, hranilno zadostnost prehranjevanja in na koncu na zdravje posameznika. Raziskoval- ci bi za verodostojne rezultate znanstvenih raziskav, ki bi odgovorili na vprašanje po- membnosti vključenosti zajtrka, potrebo- vali konsenz pri definiciji še primernega, ustreznega in neustreznega zajtrka, ki bi ga vključili v preučevanje posledic uživanja enega ali drugega zajtrka na nadaljevanje dneva. Ko govorimo o potrditvi ali zavr- nitvi hipoteze o pomembnosti uživanja zajtrka, v znanstveni literaturi naletimo na problem neenotnega definiranja zajtr- ka. Najbolj pogosto pojmovanje zajtrka je, da je to prvi obrok v dnevu po prijetnem nočnem »prostovoljnem stradanju«, ki mu sledi takojšnje hranjenje, kar je skladno z etimologijo besede »zajtrk« v angleščini, in sicer »break-fast«. Problematika pri pre- učevanju pomembnosti zajtrka (Betts idr., 2016) se začne z njegovo vsebino, saj je ta lahko sestavljen iz različne kombinacije ma- krohranil. Ali je npr. obrok, ki vključuje kavo z mlekom in sladkorjem, lahko smatran za zajtrk? Tukaj gre, nadaljujejo raziskovalci, za izziv dojemanja vsebine zajtrka, agre- gatno stanje (trdno ali tekoče), konsenz o minimalnem vnosu kalorij obroka (50 kcal), ke daljšega posta na spoznane dedne poveza- ve, ki regulirajo procese staranja in raka, s čimer ustvarja sistemsko obnovo. Wei idr. (2017) so v naključno kontrolirani prečni raziskavi primerjali dve skupini ljudi, in sicer eno na kontrolni dieti brez omejitev in drugo, kjer so imeli preučevan- ci 5 dni v mesecu v 3 zaporednih mesecih vna- prej pripravljene rastlinske obroke, ki posnemajo post, in sicer mikrohranilno bogate obroke, kjer se je njihova kaloričnost znotraj 5 dni zniževala s 1100 kcal (11 % beljakovin, 46 % maščob in 43 % ogljikovih hidratov) do 700 kcal (9 % beljakovin, 44 % maščob in 47 % ogljikovih hidratov). Av- torji zaključujejo, da so 5-dnevni cikli na mesec, ki posnemajo post, varni, izvedljivi in učinkoviti pri znižanju dejavnikov tveganja za prezgodnje staranje in različne kronične bolezni (diabetes, rak, srčno-žilne bolezni). šport in zdravje 59 ki ga lahko še smatramo za zajtrk, in »timin- gu« (»časnosti«) zajtrkovanja (do 2 uri po bujenju, a ne kasneje od 10. ure dopoldne), medtem ko Timlin in Pereira (2007) k tej še vedno ohlapni definiciji dodajata tudi, da naj zajtrk ne presega 20–30 % skupnih dnevnih energijskih potreb, kar naj bi bil po njunem sprejet akademski standard 4 . Poleg definiranja zajtrka je tu še vprašanje, kaj po- meni »pomemben« ali »najpomembnej- ši« obrok v dnevu? Betts idr. (2016) se zato sprašujejo o ciljih, ki jih posameznik želi z zajtrkom zadovoljiti, in sicer ima lahko po- sameznik cilj zadovoljiti potrebo po obču- tenju lakote, učinek na dolgoročno zdravje, lahko pa predstavlja energijsko in hranilno »sredstvo«, ki je potrebno za uspešno gi- balno dejavnost, ki sledi zajtrku, idr., kar za posamezno osebo z različnimi cilji lahko predstavlja najpomembnejšo zadovolji- tev naštetih trenutnih potreb. Gibney idr. (2018) so s pomočjo Mednarodne pobude za raziskave zajtrka (»The International Bre- akfast Research Initiative«), ki vključuje na- cionalne podatke o raziskavah o prehrani iz Kanade, Francije, Španije, Velike Britanije, ZDA in z Danske, pregledali hranilne koristi uživanja zajtrka in naposled definirali opti- malni zajtrk, ki bi predstavljal vrednosti pri oblikovanju prehranske politike in enotnost sporočanja v pomoč potrošniku in v pove- zavi z javnim zdravjem. Njihova predlagana definicija zajtrka temelji na konsenzu, ki je posledica podrobnega pregleda definicij zajtrka v 14 objavljenih literaturah. Tako definirajo zajtrk (O'Neil idr., 2014) kot prvi obrok v dnevu, ki prekine post po najdaljši fazi spanja in je zaužit v 2–3 urah faze bu- dnosti. Sestavljen je iz hrane ali napitka, ki vključuje vsaj eno skupino živil, zaužit pa je lahko kjerkoli. „ Različni vidiki vezani na izpuščanje zajtrka V javnosti pogosto zasledimo trditev, da je zajtrk najpomembnejši obrok v dnevu. Številne raziskave poročajo, da je izpušča- nje zajtrka povezano s prekomerno telesno težo (Song, Chun, Obayashi, Cho in Chung, 2005), dejavniki tveganja za diabetes tipa 2 in srčno-žilnimi boleznimi (Farshchi, Taylor in Macdonald, 2005; Uemura idr., 2015) in s povečanim tveganjem za umrljivost iz ka- 4 »Zajtrk je obrok hrane, ki se je zjutraj«, je zapisa- no v Slovenskem medicinskem slovarju. V nada- ljevanju je naveden primer za navadni zajtrk, ki je »sestavljen iz tople pijače in peciva« ter za popolni zajtrk, ki je »jutranji obrok s toplo pi- jačo, pecivom, maslom, marmelado in sadnim sokom« (Slovenski medicinski slovar, 2012–2018). terih koli razlogov (Yokoyama idr., 2016). Po drugi strani je prekomerna prehranjenost glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti pri ljudeh (The Global BMI Mortality Collabo- ration, 2016) in nezdrav (energijsko bogat in hranilno osiromašen) zajtrk lahko pred- stavlja začetek prekomernega skupnega vnosa energije, ki je lahko tudi posledica odvisnega vedenja, ki ga povzročajo dolo- čena rafinirana živila, njihove kombinacije, ojačevalci okusa in načini priprave. Po tretji strani pa je lahko izpuščanje zajtrka poten- cialno povezano s kalorično restrikcijo, ki je spoznana, sploh brez podhranjenosti, kot eno najučinkovitejših sredstev za številne zdravstvene koristi (Fontana, Meyer, Klein in Holloszy, 2004). Vendar pa dolgoročna kalorična restrikcija, čeprav brez podhra- njenosti, ni nujno povezana z daljšo priča- kovano življenjsko dobo pri ljudeh, in sicer v primeru, ko ta ni sočasno kombinirana z beljakovinsko restrikcijo (Fontana idr., 2016). Za splošno prepričanje, da zajtrk predstavlja najpomembnejši obrok v dnevu, do nedav- nega niso obstajali dovolj trdni (konsisten- tni) dokazi, ki bi podpirali to priporočilo, medtem ko so obstajali mnogo bolj trdni dokazi o pomembnosti pogostosti dnev- nega uživanja zadostnega števila obrokov in vključevanje prigrizkov in zadostne po- pite tekočine. Glavnina pregledov skupnih rezultatov epidemioloških in intervencijskih raziskav v zadnjih 5 letih dokazuje, da zajtrk morda ni najpomembnejši obrok v dnevu, a je vseeno zelo pomemben. „ Vpliv uživanja ali izpuščanja zajtrka na telesno težo in telesno sestavo Problem pri zagovarjanju določenega stali- šča in pri sprejemanju odločitve vezane na zajtrkovanje navadno izhaja iz protislovnih zaključkov znanstvenih raziskav, saj nekate- re zaključujejo, da je zajtrkovanje potrebno za ustreznejši nadzor telesne teže (Brown, Bohan Brown in Allison, 2013), medtem ko druge sklenejo, da to morda ni res (Dhu- randhar idr., 2014). V 12-tedenski naključno kontrolirani raziskavi (Leidy, Hoertel, Do- uglas, Higgins in Shafer, 2015) so razisko- valci na 76 prekomerno težkih in klinično debelih adolescentih (ITM 29,7), starih v povprečju 19 let, preučevali vpliv zajtrka z normalnim vnosom beljakovin (13 g), zaj- trka z večjim vnosom beljakovin (35 g) in izpuščanja zajtrka. Raziskavo je zaključilo 54 preučevancev, kjer so ugotovili, da sta skupini, ki sta zajtrkovali obrok z normal- nim in večjim vnosom beljakovin, značilno bolj izboljšali telesno sestavo v primerjavi s skupino, ki je izpuščala zajtrk, medtem ko je skupina z večjim vnosom beljakovin izkusila še manjši občutek lakote (tudi v primerjavi s skupino z normalnim vnosom beljakovin). To je posledično pomenilo, da so preučevanci v tej skupini samoiniciativ- no zmanjšali skupni dnevni vnos energije, s čimer so bolj preventivno delovali zoper neželeno pridobivanje telesne maščobe. V naslednji naključno kontrolirani raziskavi so Dhurandhar idr. (2015) preučevali 16-te- densko relativno učinkovitost priporočila bodisi rednega zajtrkovanja bodisi izpu- ščanja zajtrkovanja na znižanje telesne teže pri 309 zdravih prekomerno težkih odraslih, starih med 20 in 65 let, ki so živeli običajno življenje. Raziskava ni niti ovrgla niti potrdi- la učinkovitosti obeh priporočil za izgubo odvečne teže (v kg), res pa je, da raziskava ni merila spremembe v telesni sestavi ali v metabolnih spremenljivkah, kot tudi ni merila učinkovitosti različnih količin in kva- litet zajtrkov na izgubo teže, kar pomeni, da resni zaključki, ne glede na velikost vzorca, niso možni. Brown, Bohan Brown in Allison (2013) pa so se lotili preverjanja te hipote- ze drugače. Raziskovalci so izvedli pregled 58 raziskav (od tega 8 naključno kontro- liranih), ki so preučevale vpliv uživanja ali izpuščanja zajtrka na telesno težo, in ugo- tovili, da ima zajtrkovanje pozitiven vpliv na zmanjšanje debelosti navkljub dvomljivim dokazom in potencialni pristranskosti raz- iskovalcev, zavajajočem poročanju števil- nih raziskovalcev, uporabi neustreznega jezika pri interpretaciji svojih rezultatov in zaključkom drugih raziskovalcev 5 . Bohan Brown, Milanes, Allison in Brown (2017) so nedavno izvedli še sistematični pregled in metaanalizo samo naključno kontroliranih raziskav (7 vzporednih, 1 navzkrižna, pri treh raziskavah pa so tudi zagotovili obro- ke), od katerih je bilo 5 izvedenih v ZDA, 3 pa so bile izvedene v Veliki Britaniji; od tega je bilo 7 raziskav izvedenih na odra- slih in 1 na adolescentih, starejših od 18 5 Mekary in Giovannucci (2014) sta kot odziv na sistematični pregled metaanalize 58 opazoval- nih raziskav (Brown, Bohan Brown in Allison, 2013) med drugim dodala, da za boljše razume- vanje fiziologije uživanja ali izpuščanja zajtrka potrebujemo več naključno kontroliranih raz- iskav, sploh dolgoročnih, z boljšo zasnovo raz- iskave, in sicer z vključevanjem vpliva različnih načinov prehranjevanja, s spremljanjem nivoja gibalne dejavnosti in z ohranjanjem skupnega kaloričnega vnosa med preučevanima skupina- ma. 60 let. Avtorji, zavedajoč se omejitve števila raziskav, zaključujejo, da trenutni dokazi naključno kontroliranih raziskav ne podpi- rajo splošnega priporočila za ali proti uži- vanju zajtrka v povezavi s kontrolo telesne teže. Betts idr. (2014) so šli še dlje. V okviru projekta »The Bath Breakfast Project« so v naključno kontrolirani raziskavi izvajali po- novljene meritve in spremljanja 33 ljudi, in sicer s pomočjo aparata DEXA, antropo- metrije, različnih komponent energijskega ravnovesja in drugih zdravstvenih marker- jev. Raziskovalci so zaključili, da je vsako- dnevno uživanje zajtrka vzročno povezano s termogenezo, in sicer zaradi večje gibal- ne dejavnosti, zaradi sprememb presnove v mirovanju in zaradi (metodološko ome- jenih) dokazov o primernejših prehranskih izborih v nadaljevanju dneva. Raziskovalci niso izmerili značilnih razlik v dejavnikih tveganja za srčno-žilne bolezni med tisti- mi, ki so redno zajtrkovali, in tistimi, ki niso, so pa izmerili bolj stabilen odziv krvnega sladkorja v popoldanskem in večernem času. Betts idr. (2016) so okviru »The Bath Breakfast Project« izvedli tudi serije naključ- no kontroliranih raziskav, kjer so preučevali povezanost uživanja ali izpuščanja zajtrka z nekaterimi dejavniki energijskega ravno- vesja in zdravja, in ugotovili, da uživanje zaj- trka samo po sebi, neodvisno od njegove kvalitete (sestave), ni povezano z vplivom na presnovo in termogenezo zaradi ostalih obrokov, ki sledijo. Glavnina znanstvenih raziskav v nasprotju s percepcijo javnosti nedvoumno ne potrjuje hipoteze, da je izpuščanje zajtrka povezano s pridobiva- njem telesne teže, čeprav je ta zaključek posledica rezultatov pregleda interven- cijskih raziskav kratkega trajanja, nadalju- jejo avtorji. Avtorji zaključujejo, da zajtrk potencialno lahko je ali pa tudi ni najpo- membnejši obrok v dnevu, vsekakor pa je pomemben obrok, ki v zasnovi znanstve- nih raziskav potrebuje hkratno merjenje različnih vidikov energijskega ravnotežja, ki bi bolj zanesljivo pojasnili vpliv uživanja ali izpuščanja zajtrka oziroma posameznih komponent zajtrka in interakcij teh kom- ponent. Betts idr. (2016) so se ukvarjali tudi z makrohranilno vsebino »pomembnosti« zajtrka, kjer je v primeru jutranje vadbe, ki sledi zajtrku, najpomembnejši vnos oglji- kovih hidratov, medtem ko je v primeru dolgoročnega zdravja bolj ustrezen urav- notežen zajtrk, ki vključuje več zdravih živil. Raziskovalci so s sistematičnim pregledom 35 raziskav (Pendergast, Livingstone, Wor- sley in McNaughton, 2016), med njimi tudi naključno kontroliranih, preučevali različ- ne deleže in razloge izpuščanja različnih obrokov pri mladih. Raziskava je pokazala, da je zajtrk najbolj pogosto izpuščen obrok pri preučevancih (14–88 %), sledita kosilo in večerja (podoben delež). Konsistentno najbolj pogost razlog je bil pomanjkanje časa in nato cena (pomanjkanje denarja). Raziskovalci so ugotovili tudi druge razlo- ge, povezane z izpuščanjem obrokov, in sicer navajajo pomanjkanje občutka lakote, percepcijo povezanosti izpuščanja večerje z lažjo kontrolo telesne teže, prehranjeval- ne navade (izpuščanje zajtrka je pri mnogih del navade), verske razloge, okus obroka, (ne)obvladanje veščin priprave obrokov idr. V eni zadnjih prečnih raziskav (Barrett idr., 2018), ki so jo poimenovali »Dedipac stu- dy«, so raziskovalci na podatkih, ki so jih pri- dobili na 1.894 adolescentih iz 10 evropskih mest (iz 9 držav), preučevali povezanost med izpuščanjem zajtrka in prekomerno težo in debelostjo. Rezultati so pokazali, da 44 % žensk in 36 % moških izpušča zaj- trk, poleg tega pa ti zaužijejo manj vlaknin v dnevu kot tisti, ki zajtrkujejo. Pri moških so raziskovalci ugotovili tudi povezanost med izpuščanjem zajtrka in povečano te- lesno težo in debelostjo, predvsem pa so ugotovili drugačen makrohranilni vzorec prehranjevanja pri enih in drugih oz. manj ustrezen hranilen profil pri tistih, ki ne zaj- trkujejo. „ Vpliv na bolezni in dolgoživost Izpuščanje zajtrka je lahko povezano s po- večanim tveganjem za nastanek žolčnih kamnov, ob okoliščinah, da se sicer pre- hranjujemo znotraj 6-urnega do 8-urne- ga obdobja, kar se avtomatično zgodi, v kolikor izpostavimo telo »izmeničnemu« postu na dnevni ravni (kjer gre dejansko le za časovno omejeno obdobje hranjenja), kjer zaužijemo zadnji obrok v dnevu ob 18.00 uri in prvi naslednji obrok po 10.00 uri naslednji dan (torej se v tem primeru izpusti zajtrkovanje) (Sichieri, Everhart in Roth, 1991). Raziskovalca Longo in Mattson (2014), ki sta izvedla pregled raziskav, ki so preučevale učinke različnih oblik posta na metabolizem, glede na trenutne dokaze na živalih in ljudeh, povezanih z občasnim ali periodičnim postom 6 , zaključujeta, da ima- 6 Trenutne koristi različnih oblik posta so prav tako skladne s pregledi znanosti, ki so preuče- vali post pri različnih verskih skupnostih, in sicer pri muslimanih (»Ramazan« kot pomembna komponenta duhovnega in telesnega čišče- nja), kristjanih ali protestantskih kristjanih (npr. ta ti dve obliki intervencije velik potencial, v kolikor ju ustrezno vpeljemo v način ži- vljenja, in sicer predstavljata potencial tako za optimalno zdravje kot za zmanjšanje tveganja za nastanek številnih kroničnih bolezni, še posebej pri prekomerno težkih in sedeče naravnanih ljudeh. Problem teh dveh oblik intervencij nastane pri otrocih, starejših in ljudeh s prenizko telesno težo, poleg tega pa se mora post, daljši od 1 do 3 dni, z vidika zagotovljene varnosti izvajati pod nadzorom zdravnika in v kliniki. Prav tako obstaja zaskrbljenost pri različnih neu- ravnoteženih obrokih, sploh tistih z nizkim kaloričnim vnosom, in sicer da negativno vplivajo na cirkadiani ritem (nadzor bio- loške ure), endokrini in gastrointestinalni sistem, poleg tega pa imajo različne oblike posta omejeno učinkovitost na dolgoži- vost, razen če so kombinirane s prehrano visoke hranilne in relativno nizko energij- ske gostote, kot je npr. prehrana številnih najdlje živečih populacij (»Blue zone«), ki je konsistentno povezana z dobrim zdravjem in dolgoživostjo. Ameriška zveza za boj proti srčno-žilnim boleznim (AHA; St-Onge idr., 2017) v svo- jem stališču, vezanem na uživanje zajtrka, »timingom« in pogostostjo uživanja obro- kov v povezavi s srčno-žilnim zdravjem, navaja, da je na osnovi kombinacije epide- mioloških in kliničnih raziskav, narejenih na ameriških odraslih, redno uživanje zajtrka povezano z manjšim negativnim učinkom na raven krvnega sladkorja in inzulinskega metabolizma. Avtorji zaključujejo, da previ- dno namensko prehranjevanje v povezavi s »timingom« in pogostostjo uživanja obro- kov lahko vodi k bolj zdravemu življenj- skemu slogu in boljši kontroli dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni 7 . Številne navade, vključno s številom obrokov in kvaliteto obrokov, lahko potencialno vpli- vajo na primarno preventivo zoper števil- ne pogoste bolezni. Izpuščanje zajtrka je »Church of Jesus Christ of Latter-Day Saints« in »The Seventh-day Adventist Church«), kjer imajo slednji dokazano daljšo pričakovano življenjsko dobo, ki jo raziskovalci pripisujejo siceršnjemu bolj zdravemu načinu življenja, ki vključuje bolj rastlinsko prehranjevanje, vendar pa tudi odso- tnost kajenja in redno gibalno dejavnost (Patter- son in Sears, 2017). 7 Raziskovalci AHA so v povezavi z zajtrkom in hranilno zadostnostjo prehranjevanja navedli tudi presečno študijo (»Bogalusa Heart Study«), kjer so na 504 preučevancih obeh spolov, belo- in temnopoltih, starih med 19 in 28 let, pokazali, da 74 % tistih, ki so izpustili zajtrk, skozi dan v telo ni vneslo niti 2/3 priporočenega dnevnega vnosa (PDV) vitaminov in mineralov, medtem ko je bilo tistih, ki so zajtrkovali in prav tako niso vnesli PDV-ja vitaminov in mineralov, 41 %. šport in zdravje 61 velikokrat smatrano kot nezdravo vedenje, ki je povezano s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, in sicer preko dia- betesa tipa 2, debelosti, visokega pritiska, povišanega holesterola idr. Po drugi stra- ni pa je zajtrkovanje povezano z dejavniki kot so sitost, zadosten dnevni vnos hranil, metabolna učinkovitost celotnega prehra- njevanja in kontrola apetita (Uzhova idr., 2017). Zhang idr. (2017) so na 240 ljudeh z metabolnim sindromom v obdobju enega leta preverjali tudi hranilni vnos pri tistih, ki so izpuščali zajtrk, in tistih, ki so zajtrkova- li. Raziskovalci so z vsakim preučevancem izvedli 3 naključno izbrane intervjuje, s ka- terimi so zbrali njihove prehranjevalne na- vade, in sicer na začetku in po enem letu. Podatki so pokazali, da je zajtrk na začetku leta izpuščalo 32,9 % preučevancev in po enem letu 17,4 %. Znanstveniki so preuče- vali tudi povezanost uživanja in izpuščanja zajtrka ne samo na telesno težo, pač pa tudi na kvaliteto prehranjevanja, hranilni vnos in metabolne dejavnike. Raziskava ni potrdila hipoteze, da izpuščanje zajtrka vpliva na telesno težo, hranilni vnos in iz- brane metabolne dejavnike tveganja pri preučevancih z metabolnim sindromom, kar po navedbah raziskovalcev nakazuje, da samo izpuščanje zajtrka najverjetneje ni zadosten podatek, ki bi vplival na merjene spremenljivke, in da morajo biti raziskave oblikovane tako, da bolj natančno razloči- jo med vplivom različnih tipov in kvalitet zajtrka na spremljane dejavnike. V raziskavi, ki so jo poimenovali »PESA Study« (Uzho- va idr., 2017), so na več kot 4.000 ljudeh primerjali vpliv uživanja treh tipov zajtrka, in sicer visoko energijskega zajtrka (20 % dnevnega energijskega vnosa), nizko ener- gijskega zajtrka (5–20 % dnevnega ener- gijskega vnosa) in izpuščanje zajtrka (manj kot 5% dnevnega energijskega vnosa), na dejavnike tveganja za nastanek srčno-žil- nih bolezni. Raziskovalci so ugotovili, da je vsakodnevno izpuščanje zajtrka povezano s povečanim tveganjem za nastanek ne- koronarne in splošne ateroskleroze (otrde- lost in zadebelitev arterij zaradi nastanka maščobnih plakov), in sicer neodvisno od prisotnosti konvencionalnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Razisko- valci ene večjih prospektivnih raziskav, in sicer na skoraj 27.000 moških Američanih, ki so se, po besedah raziskovalcev, v pov- prečju dobro prehranjevali, so ugotovili, da je izpuščanje zajtrka povezano s 27-odsto- tno povečanim tveganjem za koronarne srčno-žilne bolezni v primerjavi s tistimi, ki so zajtrkovali, niso pa našli povezave s siceršnjo pogostostjo uživanja obrokov in srčno-žilnimi boleznimi. Avtorji izpuščanje zajtrka povezujejo z direktnim negativnim metabolnim učinkom v smislu nezado- stnega vnosa vlaknin, makrohranil in mi- krohranil, še posebej v primeru, ko zajtrk ne vključuje žitarice, interpretacijo pa zaklju- čujejo s tem, da je redno uživanje zajtrka povezano z izboljšanjem zdravja (Cahil idr., 2013). Pregled 105 raziskav (Maki, Phillips- -Eakley in Smith, 2016), ki je preučeval tudi učinek sestave zajtrka na metabolno zdrav- je, je pokazal, da sta obetavni strategiji za boljše metabolno zdravje uživanje zajtrka, bogatega z nepredelanimi žiti in z vlakni- nami iz žitaric, ob omejitvi vnosa rafiniranih ogljikovih hidratov, in pa zamenjava živil, bogatih z rafiniranimi ogljikovimi hidrati, z živili, ki vsebujejo nenasičene maščobe in beljakovine. Yokoyama idr. (2016) so 20 let na več kot 80.000 Japoncih, starih med 40 in 79 let, preučevali vpliv življenjskega slo- ga na umrljivost zaradi raka, bolezni obtočil in umrljivost iz različnih razlogov. Ugotovi- li so, da je izpuščanje zajtrka povezano z nezdravimi prehranjevalnimi navadami in povečanim tveganjem za umrljivost iz ka- terihkoli razlogov. Bi, Gan, Yang, Chen, Tong in Lu (2015) so izvedli sistematični pregled in metaanalizo 8 raziskav, ki so v obdobju 6- do 18-letnega spremljanja 106.935 preuče- vancev evidentirale skupno 7.419 bolnikov z diabetesom tipa 2. Avtorji so preučevali povezanost izpuščanja zajtrka s povečanim tveganjem za nastanek diabetesa tipa 2 in ugotovili značilno povezanost med izpu- ščanjem zajtrka in povečanim tveganjem za nastanek diabetesa tipa 2. „ Pogostost uživanja obrokov, kvaliteta zajtrka in hranilna zadostnost prehranje- vanja Pogostost uživanja obrokov je lahko posre- dno povezana tako z uživanjem ali izpušča- njem zajtrka kot tudi z različnim učinkom na zdravje. Ko govorimo o potencialnih prednostih uživanja zajtrka, je eden od pro- blemov pri razbiranju rezultatov in zaključ- kov znanstvenih raziskav povezan s per- cepcijo, da je modro uživati redne obroke, in sicer 3 glavne obroke in 1–2 malici. Druž- ba in posameznik v njej različno dojemata pogostost uživanja obrokov. Nekateri imajo tri obroke, medtem ko drugi sledijo pravilu petih obrokov, kamor spadajo trije glavni in dve malici. V prvem primeru lahko posa- meznik 3 obroke porazdeli na dopoldansko malico, kosilo in večerjo, kar pomeni, da v tem primeru zavestno ali kot posledica na- vade izpušča zajtrkovanje. Stote idr. (2007) so v naključno kontrolirani, prečni, 8 tednov trajajoči pilotski raziskavi na 21 normalno težkih preučevancih merili učinek pogosto- sti uživanja obrokov. Pri tem so spremljali učinek uživanja 3 obrokov v primerjavi z uživanjem enega obroka dnevno, in sicer pri enakem makrohranilnem razmerju in energijskem vnosu. Raziskovalci med obe- ma protokoloma niso izmerili razlik v srč- nem utripu, telesni temperaturi in večini krvnih spremenljivk, vendar pa so preuče- vanci pri 1 zaužitem obroku dnevno poro- čali o povečanem občutku lakote, medtem ko so imeli višji krvni tlak, nižjo telesno težo (manj podkožne maščobe, a brez razlik v pusti mišični masi in deležu vode), višji sku- pni, LDL in HDL holesterol in nižje vredno- sti kortizola. Ta raziskava nakazuje, da po- gostost uživanja obrokov brez zmanjšanja energijskega vnosa (kalorične restrikcije) ne prispeva k zdravstvenim koristim, vendar so preučevanci v nekaterih raziskavah (Patter- son in Sears, 2017) poročali, da je uživanje le enega obroka v dnevu povezano s pove- čanim občutkom lakote, vendar pa ni razlik v napetosti ali pojavnosti depresije, jeze, izgube moči, utrujenosti ali zmedenosti. Aljuraiban idr. (2015) so v prečni raziskavi na 2.696 ljudeh obeh spolov preverjali vpliv pogostosti uživanja obrokov, in sicer ne samo vpliv na ITM, pač pa tudi na kvaliteto prehranjevanja, in ugotovili, da je večje šte- vilo manjših obrokov (6 in več) povezano z nižjim ITM-jem in izboljšano kvaliteto pre- hrane. Raziskovalci dobljene rezultate pripi- sujejo povezanosti pogostosti uživanja obrokov z načinom življenja. Avtorji raziska- ve nadaljujejo, da je namreč manjša pogo- stost uživanja obrokov v dnevu (manj kot 4, lahko tudi od 1 do 3 obrokov) lahko pove- zana z večernim prehranjevanjem izven doma in to z energijsko bogato hrano nizke hranilne vrednosti (ocvrta hrana), uživa- njem alkohola in manjšim vnosom nizko energijske hrane visoke hranilne vrednosti (sadje in zelenjava). Slednje je lahko pove- zano tudi s slabšo kontrolo apetita, ki je posledica zaužitja le enega ali dveh neu- ravnoteženih obrokov v dnevu. Pregled 15 intervencijskih raziskav (Schoenfeld, Ara- gon in Krieger, 2015) je preučeval vpliv po- gostosti obrokov na spremembo v sestavi telesa. Rezultati tega pregleda prav tako ne omogočajo dokončnih zaključkov, čeprav nakazujejo na potencialne koristi uživanja 62 več rednih obrokov dnevno na sestavo te- lesa v primerjavi z manj pogosto zaužitimi obroki. Canuto, da Silva Garcez, Kac, de Lira in Olinto (2017) so opravili pregled 31 opa- zovalnih raziskav (2 prospektivni in 29 preč- nih) in preučili vpliv pogostosti uživanja obrokov na telesno težo oz. sestavo telesa. Njihovi zaključki so bili drugačni od pred- hodnih pregledov opazovalnih raziskav, in sicer so ugotovili, da ni zadostnih dokazov, sploh v kolikor avtorji upoštevajo problem pristranskosti poročanja, ki bi nedvoumno potrdili povezanost pogostosti uživanja z bolj uspešno kontrolo telesne teže oz. bolj zaželeno telesno sestavo, so pa raziskovalci vseeno pri moških izmerili potencialno po- zitiven učinek večje pogostosti uživanja obrokov na ITM in visceralno debelost. Ka- hleova, Lloren, Mashchak, Hill in Fraser (2017) so na 50.000 odraslih, starih nad 30 let, prav tako preučevali vpliv števila obro- kov, trajanja nočnega posta, uživanja zajtr- ka in čas zaužitja največjega obroka na spremembo v ITM-ju skozi leta. Raziskava je uporabila podatke longitudinalne raziskave Adventist Health Study 2 članov prote- stantsko kristjanske verske skupnosti (»Se- venth-day Adventist Church«), ki velja za eno izmed najbolj zdravih populacij v ZDA. Rezultati so pokazali, da sta manj pogosto prehranjevanje, brez uživanja prigrizkov, in uživanje zajtrka, ki predstavlja največji obrok v dnevu, povezana z učinkovito pre- ventivno strategijo za dolgoročno kontrolo telesne teže. Uživanje zajtrka in kosila v raz- miku 5–6 ur in daljši nočni post (zgodnje zaužitje večerje) sta prav tako povezani praktični metodi za kontrolo telesne teže. Vodilna raziskovalka, dr. Kahleova, je za eno najbolj priljubljenih internetnih znanstve- nih spletnih mest, ScienceDaily (2018), o rezultatih raziskave dejala, da njihove ugo- tovitve potrjujejo najstarejši prehranski pre- govor: »Zajtrkuj kot kralj, kosi kot princ in večerjaj kot berač«. Kahleova, Lloren, Mas- hchak, Hill in Fraser (2017) so v isti raziskavi preučevali tudi povezanost med pogosto- stjo in »timingom« uživanja obrokov in dol- žino nočnega posta na spremembe v ITM- -ju. Pri tej 7 let trajajoči kohortni raziskavi je zanimivo to, da so za preučevanje uporabi- li podatke iz študije Adventist Health Study 2, ki je bila izvedena na 50.660 odraslih, ki imajo v povprečju že dolgo znane bolj zdrave prehranjevalne navade (v povprečju zaužijejo 33 g vlaknin) in nasploh bolj zdrav način življenja in posledično manj kronič- nih bolezni in bolj ustrezno telesno težo od povprečja ameriške populacije. Rezultati raziskovalcev so pokazali, da je pri vzorcu relativno »zdravih odraslih« obeh spolov 8 manj pogosto uživanje obrokov brez po- gostih prigrizkov in s sočasno rednim uži- vanjem zajtrka, ki je za nameček še največji obrok v dnevu, lahko učinkovito »orodje« za vzdrževanje ustrezne telesne teže. Pri tem sta bila 1 ali 2 zaužita obroka dnevno povezana z nižjim ITM-jem v primerjavi z uživanjem 3 obrokov na dan, medtem ko so bili 3 zaužiti obroki na dan povezani z nižjim ITM-jem v primerjavi z več kot 3 zau- žitimi obroki na dan. Avtorji so izmerili tudi povezanost med nižjim ITM-jem in 5- do 6-urnim razmikom med zajtrkom in kosi- lom in 18- do 19-urnim »nočnim« poste- njem (od kosila do zajtrka naslednji dan), kar lahko predstavlja uporabno praktično strategijo uravnavanja ustrezne telesne teže, vendar avtorji zaključujejo, da je lahko pristop pri mlajših ljudeh, ki so nagnjeni k prekomerni telesni teži, drugačen kot pri starostnikih, ki želijo izgubiti telesno težo, saj bi jim lahko predlagani prehranjevalni plan povzročil neželeno prekomerno izgu- bo telesne teže. Raziskovalci predlagajo, da bi morale novejše preventivne in terapev- tske strategije, poleg povedanega, vključe- vati ne samo energijski in makrohranilni vnos, ampak tudi pogostost in »timing« uživanja obrokov. Wang idr. (2016) so izve- dli pregled 10 prečnih raziskav brez pre- hranskih omejitev, ki je vključeval 65.742 odraslih preučevancev, kjer so ocenjevali pogostost uživanja obrokov v povezavi z energijskim vnosom in s tveganjem za de- belost. Rezultati pregleda raziskav poroča- jo, da je večja pogostost obrokov povezana z manjšo pojavnostjo debelosti, vendar z večjim energijskim vnosom, a avtorji zaklju- čujejo, da je pri tem vprašanju potrebno misliti tako na spremljajoče dejavnike, npr. nekonsistentnost definiranja pogostosti obrokov, velikost porcije in sestava zajtrka, kot tudi na rezultate naključno kontrolira- nih (ki jih primanjkuje) ali kohortnih razi- skav. Kahleova idr. (2015) so prav tako preu- čevali vpliv pogostosti uživanja obrokov na sestavo maščobnih kislin v fosfolipidnem serumu. V naključno kontrolirani prečni raz- iskavi na diabetikih tipa 2, ki je trajala 24 te- dnov, so 54 bolnikom najprej za 12 tednov predpisali hipokalorično dieto v šestih obrokih (-500 kcal na dan), nato pa za 12 tednov v dveh obrokih (zajtrk in kosilo). 8 Ko govorimo o zdravju, predstavljajo ti pre- učevanci bolj zavedno ameriško populacijo, obenem so tudi nekadilci, ki večinoma ne uži- vajo alkohola in uživajo manj mesa kot običajna populacija, raziskovalci pa so v raziskavo vključili preučevance z širokim razponom ITM, starosti in različne načine prehranjevanja preučevancev. Uporabljeni dieti sta bili sestavljeni na osnovi priporočil Evropske zveze za raziska- ve na diabetikih, in sicer sta vsebovali 50– 55 % kalorij iz ogljikovih hidratov, 20–25 % kalorij iz beljakovin in manj kot 30 % kalorij iz vira maščob (manj kot 7 % iz vira nasiče- nih maščob, manj kot 200 mg holesterola dnevno in 30–40 g vlaknin dnevno). Obe dieti sta vsebovali enako količino kalorij, prav tako pa preučevanci v času raziskave niso spreminjali svojih gibalnih navad. Raz- iskava je pokazala, da poleg kvalitete pre- hranjevanja na sestavo maščobnih kislin v fosfolipidnem serumu vpliva tudi pogo- stost uživanja obrokov, v tej raziskavi pa je imelo manj obrokov pri enakem absolu- tnem vnosu maščob boljši učinek na zmanjšanje nasičenih maščob v serumu. Pregled 25 raziskav (15 na ljudeh in 10 na živalih) z različno zasnovo raziskave, a po- vezano s preučevanjem vpliva pogostosti uživanja obrokov na skupni vnos hrane in telesno težo (Raynor, Goff, Poole in Chen, 2015), je pokazal, da večja pogostost uživa- nja obrokov ni nujno povezana z večjim energijskim vnosom in antropometrijo. Av- torji nadaljujejo, da to nasprotuje pogostim predlogom laične javnosti, in sicer da več zaužitih obrokov v dnevu ne pripomore k zmanjšanem energijskem vnosu ali izbolj- šani kontroli telesne teže. Prečna raziskava na 565 indijskih adolescentkah, starih med 16 in 18 let (Jeyakumar in Ghugre, 2017) je razkrila pomemben podatek, ki vsebinsko pojasnjuje problem raziskav, ki ne pokažejo razlik v vplivu na hranilno zadostnost celo- tnega vzorca prehranjevanja v primeru uži- vanja ali izpuščanja zajtrka. Hipoteza razi- skovalcev je bila, da izpuščanje zajtrka lahko rezultira v hranilni nezadostnosti pre- hranjevanja, če ne celo v kompenzacijskem vedenju prekomernega hranjenja v nada- ljevanju dneva. Avtorji so izmerili, da 28 % preučevank ne zajtrkuje, medtem ko med tistimi, ki uživajo zajtrk, kar 99 % preuče- vank ne zaužije energijsko zadostnega zaj- trka (62 % nezadostnost) in 97,5 % mikro- hranilno zadostnega zajtrka (22 % jih za zajtrk zaužije le čaj), izmerili pa so tudi ma- krohranilno nezadostnost (71-odstotna be- ljakovinska nezadostnost in 11-odstotna nezadostnost v zaužitju maščob). Razisko- valci so tudi ocenili, da dekleta načeloma zaužijejo dva tipa zajtrka; enega, ki vsebuje pekovski proizvod (biskvit ali različno peci- vo) in napitek (čaj), in drugega, ki vsebuje tradicionalni zajtrk (nekaj ali več živil, kot so žitarice ali riževi kosmiči, zelenjava, stročni- ce, indijski kruh) in napitek (čaj), kjer pa no- ben tip zajtrka ne zadovoljuje priporoče- šport in zdravje 63 nim mikrohranilnim vrednostim, ki naj bi jo imel zajtrk. Avtorji sklenejo, da je izpušča- nje zajtrka povezano s hranilno nezado- stnostjo prehranjevanja, in sicer je to bolj značilno za preučevane adolescentke, ki so del družin z nižjo ekonomsko močjo (naj- revnejša indijska populacija zaužije kar 50 % manj kalorij kot najbogatejša). Pri teh po- datkih je potrebno naglasiti, da tudi v Slo- veniji (Umar, 2017) obstaja značilni delež ljudi, ki predstavljajo najrevnejši (petina) ali nižji srednji ekonomski sloj prebivalstva (56,7 %), vsled česar so ti podatki pomemb- ni pri oblikovanju politike dostopnosti zdravih živil in informiranju ljudi o nezdra- vih živilih in načinih priprave. „ Vpliv na kognitivno učinkovitost Čeprav danes številne raziskave dokumen- tirajo spodbudne rezultate šolskega zajtrka kot strategijo, ki izboljšuje zdravje šolarjev in njihovih učnih rezultatov, je potrebno dodati, da je hranilna kvaliteta zajtrka tista, ki določa obseg izboljšanja kognitivnih sposobnosti. Dokazano je, da zajtrk z nizko glikemično obremenitvijo izboljša kogni- tivno učinkovitost, kar pomeni, da je po- trebno marsikje izboljšati šolske standarde obrokov, saj v splošnem vsebujejo preveč sladkorja in maščob (Turner in Chaloupka, 2015). Sistematični pregled 45 raziskav, ki so preučevale prednosti vpliva zajtrkovanja ali izpuščanja zajtrka na kognitivne in učne sposobnosti šolskih otrok (sploh, ker je iz- puščanje zajtrka med otroci in adolescenti najbolj pogost obrok, ki ga ti izpustijo), je pokazal, da glede na metodološke omeji- tve vključenih raziskav ni možno zanesljivo zaključiti, kakšen vpliv imata sestava obro- ka ali redno zajtrkovanje na kognitivno de- lovanje. Avtorji zaključujejo, da ima lahko zajtrkovanje potencialni vpliv na kognitiv- no delovanje in učni uspeh, sploh pri ne- ustrezno prehranjenih otrocih (Adolphus, Lawton, Champ in Dye, 2016). Williams (2014) je izvedel sistematični pregled 232 objavljenih člankov (intervencijske, prečne in kohortne raziskave, pregledi znanosti, metaanalize), povezanih z vplivom uživanja različno kvalitetnih zajtrkov, s poudarkom na uživanju žitaric, ali vplivom izpuščanja zajtrka na telesno težo, hranilni vnos, različ- ne dejavnike tveganja za kronične bolezni, prebavo, dentalno, mentalno in kognitivno zdravje, gibalno dejavnost in športen na- stop ter umrljivost. Avtor navaja, da obstaja dovolj dokazov, da je razvil 21 zaključnih tr- ditev, rangiranih od A (trdni dokazi, ki nam lahko služijo kot napotek za prakso) do D (šibki dokazi, do katerih je potrebno pri- stopati s previdnostjo), kjer nadaljuje, da je uživanje polnozrnatih žitaric za zajtrk eden izmed markerjev na splošno bolj zdravega načina življenja z značilno večjim vnosom energije iz vira beljakovin, vlaknin, vitami- nov B skupine, kalcija in cinka v primerjavi s tistimi, ki za zajtrk uživajo izdelke iz rafinira- nih žitaric. Nadaljuje tudi, da je redno uživa- nje polnozrnatih žitaric povezano z nižjim ITM-jem in manjšim tveganjem za preko- merno težo, debelost in diabetes. Fulford, Varley-Campbell in Williams (2016) so z ma- gnetno resonanco pregledali vpliv skupine adolescentov obeh spolov na kognitivno delovanje, in sicer vezano na hranilni status preučevancev. Avtorji nadaljujejo, da, v na- sprotju z rezultati nekaterih nedavnih razi- skav, ki so dokazali, da uživanje zajtrka zna- čilno vpliva na kognitivno delovanje, niso izmerili značilne spremembe v rezultatih v kognitivnih nalogah. Avtorji iščejo razloge v moči vzorca, vendar so vseeno izmerili povečano delovanje nekaterih delov mož- ganov odgovornih za kognitivno delovanje pri skupini, ki je zajtrkovala. „ Drugi preučevani vidiki Zajtrk lahko na eni strani predstavlja prvo regeneracijo za vsa ponoči porabljena hranila, energijo za začetek dneva in pri- ložnost za doseganje dela priporočenega dnevnega vnosa različnih hranil (pogo- stost obrokov, ki to omogoča), medtem ko na drugi strani omogoča lažjo kontrolo apetita (nadzor lakote) in ustreznejši izbor živil v nadaljevanju (bolj kot je posameznik sit, večja je verjetnost, da ta sprejema bolj zdrave prehranske odločitve v nadaljeva- nju dneva in obratno). Uživanje zajtrka v sodobni družbi predstavlja tudi pričakova- no skupno družinsko vedenje (za »mizo« povezuje družinske člane), kar je lahko po- vezano tudi s sprejemanjem informacij s strani strokovne javnosti na tem področju, medijev, vzgojno izobraževalnih ustanov in staršev. Ena izmed potencialnih prednosti rednega uživanja zajtrka je lahko povezana z učinki prehranjevanja znotraj doma. Mo- deren človek se danes pogosteje kot ka- darkoli prej v zgodovini prehranjuje izven doma, kar tipično vključuje obroke večje energijske gostote in nižje hranilne vredno- sti (Ayala idr., 2008). Wolfson in Bleich (2015) sta na skoraj 10.000 ljudeh starejših od 20 let preučevala povezanost prehranjevanja v domačem okolju s kvaliteto pripravljene- ga obroka in telesno težo. Avtorji zaključu- jejo, da je pogostost uživanja znotraj doma, sploh uživanje večerje, povezana z uživa- njem bolj zdrave hrane, ne glede na to, ali ima posameznik potrebo po izgubljanju telesne teže ali ne. Pregled znanosti (inter- vencijske raziskave), ki je med drugim preu- čeval tudi vpliv zajtrkovanja na učinkovitost vadbe (Clayton in James, 2015), je pokazal, da izpuščanje zajtrka poveča verjetnost za večji energijski vnos obrokov, ki sledijo. Raziskovalci so pri pregledu raziskav opa- zili tudi to, da skupina, ki zajtrkuje, pokaže boljše rezultate pri gibalni dejavnosti ali vzdržljivostnem nastopu v primerjavi s sku- pino, ki izpusti zajtrk, četudi posameznik zajtrkuje 9 ur pred vadbo in uživa kosilo do popolne sitosti, in sicer 4–5 ur pred vadbo. „ Zaključek Zanesljivi znanstveni dokazi, da uživanje zajtrka predstavlja negativne učinke na različne vidike zdravja, ne obstajajo, med- tem ko obstajajo relativno konsistentni znanstveni dokazi, da izpuščanje zajtrka lahko predstavlja neposredne ali posre- dne negativne učinke na različne vidike zdravja. Glavni cilj uravnoteženega prehra- njevanja je razvoj zdravih prehranjevalnih navad, ki omogočajo učinkovito kontrolo ustrezne telesne teže in zdravja. Epide- miološke raziskave, ki so pomembne, ker kažejo, kako se ljudje odzivajo in kakšne odločitve sprejemajo v vsakdanjiku glede na vse okoliščine, ki jih predstavlja mode- ren način življenja, konsistentno kažejo, da je zajtrkovanje pozitivno povezano z ustreznejšo sestavo telesa, z večjo kontrolo sitosti (ki potencialno prepreči prenajeda- nje v nadaljevanju dneva), z boljšo hranilno zadostnostjo prehranjevanja in z različnimi zdravstvenimi koristmi. Dobro zasnova- nih dolgoročnih intervencijskih raziskav je malo oz. jih praktično ni, zato obstaja re- sen problem pri sprejemanju dokončnih zaključkov, če uživanje zajtrka predstavlja prednost pred njegovim neuživanjem ali ne. Potrebne so nove kratkoročno in pred- vsem dolgoročno zastavljene intervencij- ske raziskave, ki bi preučevale vpliv različne kvalitete (makro- in mikrohranilne sestave) zajtrka v primerjavi z izpuščanjem zajtrka ob kontroli spremljajočih dejavnikov (tudi gibalne dejavnosti), in sicer znotraj enake pogostosti uživanja obrokov in ob enakem kaloričnem vnosu med primerjanima sku- pinama v posamezni raziskavi. Prav tako bi 64 bilo smiselno raziskati potencialne razlike v vplivu na kontrolo telesne teže (telesno se- stavo), različne zdravstvene aspekte, sitost in hranilno zadostnost v primeru zajtrko- vanja znotraj svojega doma in izven njega. Čeprav lahko obstajajo različni individual- ni razlogi, zakaj bi lahko bil zajtrk smatran kot najpomembnejši obrok v dnevu, lahko sklenemo, da ravnotežje pregledov re- zultatov epidemioloških in intervencijskih raziskav kaže, da je zajtrk najverjetneje (le) pomemben obrok. Okarakteriziranost zajtr- ka kot najpomembnejšega obroka v dnevu je ta trenutek glede na obstoječe dokaze potencialno ustrezna, a morda bolj zaradi učinka pomembnosti na zavest in na bolj zdravo prehranjevalno vedenje ljudi, ki ga navadno predstavlja presežnik »naj-po- membnejši« obrok v dnevu. „ Literatura 1. Adolphus, K., Lawton, C.L., Champ, C.L. in Dye, L. (2016). The Effects of Breakfast and Breakfast Composition on Cognition in Children and Adolescents: A Systematic Re- view. Advances in Nutrition, 7 (3), 590S–612S. 2. Aljuraiban, G.S., Chan, Q., Griep, L.M.O., Brown, I.J., Daviglus, M.L., Stamler, J. in the INTERMAP Research Group. (2015). The im- pact of eating frequency and time of intake on nutrient quality and body mass index: The INTERMAP Study, a population based study. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 115 (4), 528–536.e1. 3. Ayala, G.X., Rogers, M., Arredondo, E.M., Campbell, N.R., Baquero, B., Duerksen, S.C. (2008). Away-from-home food intake and risk for obesity: Examining the influence of context. Obesity (Silver Spring, Md.), 16 (5), 1002–1008. 4. Barrett, N., Riordan, F., Michels, N., Frost An- dersen, L., vant Veer, Moreno, L.A. (2018). Breakfast Skipping and overweight/obesity among European adolescents, a cross-secti- onal analysis of the HELENA dataset: a DEDI- PAC study. [version 1; referees: awaiting peer review]. HRB Open Res, 1, 19. 5. Betts, J.A., Chowdhury, E.A., Gonzales, J.T., Richardson, J.D., Tsintzas, K. in Thompson, D. (2016). Is breakfast the most important meal of the day? Proc Nutr Soc, 75 (4), 464–474. 6. Betts, J.A., Richardson, J.D., Chowdhury, E.A., Holman, G.D., Tsintzas, K. in Thompson, D. (2014). The causal role of breakfast in energy balance and health: a randomized controlled trial in lean adults. The American Journal of Clinical Nutrition, 100 (2), 539–547. 7. Bi, H., Gan, Y., Yang, C., Chen, Y., Tong, X. in Lu, Z. (2015). Breakfast skipping and the risk of type 2 diabetes: a meta-analysis of obser- vational studies. Public Health Nutr, 18 (16), 3013–9. 8. Bohan Brown, M.M., Milanes, J.E., Allison, D.B. in Brown, A.W. (2017). Eating compared to skipping breakfast has no discernible be- nefit for obesity-related anthropometrics: systematic review and meta-analysis of ran- domized controlled trials. The FASEB Journal, 31 (1), supplement, lb363–lb363. 9. Brown, A.W., Bohan Brown, M.M. in Allison, D.B. (2013). Belief beyond the evidence: using the proposed effect of breakfast on obesity to show 2 practices that distort scientific evi- dence. The American Journal of Clinical Nutri- tion, 98 (5), 1298–1308. 10. Cahill, L.E., Chiuve, S.E., Mekary, R.A., Jensen, M.K., Flint, A.J., Hu, F.B. in Rimm, E.B. (2013). A Prospective Study of Breakfast Eating and Incident Coronary Heart Disease in a Cohort of Male U.S. Health Professionals. Circulati- on, 128 (4), 337–343. 11. Canuto, R., da Slivna Garcez, A., Kac, G., de Lira, P.I.C. in Olinto, M.T.A. (2017). Ea- ting frequency and weight and body composition: a systematic review of obser- vational studies. Public Health Nutr, 20 (12), 2079–2095. 12. Clayton, D.J. in James, L.J. (2016). The effect of breakfast on appetite regulation, energy balance and exercise performance. Proc Nutr Soc, 75 (3), 319 –27. 13. Dhurandhar, E.J., Dawson, J., Alcorn, A., Lar- sen, L.H., Thomas, E.A., Cardel, M. idr. (2014). The effectiveness of breakfast recommen- dations on weight loss: a randomized con- trolled trial. The American Journal of Clinical Nutrition, 100 (2), 507–513. 14. Farshchi, H.R., Taylor, M.A. in Macdonald, I.A. (2005). Deleterious effects of omitting brea- kfast on insulin sensitivity and fasting lipid profiles in healthy lean women. Am J Clin Nutr, 81 (2), 388–96. 15. Fontana, L., Meyer, T.E., Klein, S. in Holloszy, J.O. (2004). Long-term calorie restriction is highly effective in reducing the risk for athe- rosclerosis in humans. Proceedings of the Na- tional Academy of Sciences of the United States of America, 101 (17), 6659–6663. 16. Fontana, L., Villareal, D.T., Das, S.K., Smith, S.R., Meydani, S.N., Pittas, A.G. idr. the CALERIE Study Group. (2016). Effects of 2-year calo- rie restriction on circulating levels of IGF-1, IGF-binding proteins and cortisol in nonobe- se men and women: a randomized clinical trial. Aging Cell, 15 (1), 22–27. 17. Fulford, J., Varley-Campbell, J.L. in Williams, C.A. (2016). The effect of breakfast versus no breakfast on brain activity in adolescents when performing cognitive tasks, as asses- sed by fMRI. Nutr Neurosci, 19 (3), 110–5. 18. Gibney, M.J., Barr, S.I., Bellisle, F., Drewnowski, A., Fagt, S., Livingstone, B. idr. (2018). Break- fast in Human Nutrition: The International Breakfast Research Initiative. Nutrients, 10 (5), 559. 19. Jakše, Bo. in Jakše, Ba. (2018). Is vegan diet appropriate for competitive artistic gym- nasts? Science of Gymnastics Journal, 10 (2), 153–178. 20. Jeyakumar, A. in Ghugre, P. (2017). Is lack of breakfast contributing to nutrient deficits and poor nutritional indicators among ado- lescent girls? Nutr Health, 23 (3), 177–184. 21. Kahleova, H., Lloren, J.I., Mashchak, A., Hill, M. in Fraser, G.E. (2017). Meal Frequency and Ti- ming Are Associated with Changes in Body Mass Index in Adventist Health Study 2. J Nutr, 147 (9), 1722–1728. 22. Kahleova, H., Malinska, H., Kazdova, L., Belino- va, L., Tura, A., Hill, M. idr. (2016). The Effect of Meal Frequency on the Fatty Acid Composi- tion of Serum Phospholipids in Patients with Type 2 Diabetes. J Am Coll Nutr, 35 (4), 317–25. 23. Leidy, H.J., Hoertel, H.A., Higgins, K.A. in Shafer, R.S. (2015). A high-protein breakfast prevents body fat gain, through reductions in daily intake and hunger, in »Breakfast ski- pping« adolescents. Obesity (Silver Spring), 23 (9), 1761–4. 24. Longo, V. (2018). The Longevity diet. Discover the New Science Behind Stem Cell Activation and Regeneration to Slow Aging, FIght Disease, and Optimize Weight. Penguin Random Ho- use, LLC. 25. Longo, V.D. in Mattson, M.P. (2014). Fasting: Molecular Mechanisms and Clinical Applica- tions. Cell Metabolism, 19 (2), 181–192. 26. Maki, K.C., Phillips-Eakley, A.K. in Smith, K.N. (2016). The Effects of Breakfast Consumpti- on and Composition on Metabolic Wellness with a Focus on Carbohydrate Metaboli- sm. Advances in Nutrition, 7 (3), 613S–621S. 27. Mattson, M.P., Allison, D.B., Fontana, L., Har- vie, M., Longo, V.D., Malaisse, W.J. idr. (2014). Meal frequency and timing in health and disease. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 1 1 1 (47), 16647–16653. 28. Mekary, R.A. in Giovannucci, E. (2014). Belief beyond the evidence: using the proposed effect of breakfast on obesity to show 2 practices that distort scientific evidence The American Journal of Clinical Nutrition, 99 (1), 212–213. 29. NIJZ (2016). Redni obroki in zajtrkovanje so del zdrave prehrane. Pridobljeno dne, 4.7.2018, s http://www.nijz.si/sl/redni-obro- ki-in-zajtrkovanje-so-del-zdrave-prehrane. 30. O'Neil, C.E., Vyrd-Bredbenner, C., Hayes, D., Jana, L., Klinger, S.E. in Stephenson-Martin, S- (2014). The role of breakfast in health: de- finition and criteria for a quality breakfast. J Acad Nutr Diet, 1 14 (12 Suppl), S8–S26. 31. Patterson, R.E. in Sears, D.D. (2017). Metabolic Effects of Intermittent Fasting. Annu Rev Nutr, 37, 371–393. šport in zdravje 65 32. Pendergast, F.J., Livingstone, K.M., Worsley, A. in McNaughton, S.A. (2016). Correlates of meal skipping in young adults: a systematic review. The International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 13, 125. 33. Raynor, H.A., Goff, M.R., Poole, S.A. in Chen, G. (2015). Eating Frequency, Food Intake, and Weight: A Systematic Review of Human and Animal Experimental Studies. Frontiers in Nu- trition, 2, 38. 34. Schoenfeld, B.J., Aragon, A.A. in Krieger, J.W. (2015). Effects of meal frequency on weight loss and body composition: a meta-analysis. Nutr Rev, 73 (2), 69–82. 35. ScienceDaily (2018). Loma Linda Universi- ty Adventist Health Sciences Center. »Meal frequency and timing linked to BMI: New information on how the timing of meals impacts weight gain or loss.« ScienceDaily. ScienceDaily, 20 July 2017. Pridobljeno 5.7.2018, s https://www.sciencedaily.com/ releases/2017/07/17072009484 4.htm. 36. Sichieri, R., Everhart, J. E. in Roth, H. (1991). A prospective study of hospitalization with gallstone disease among women: role of dietary factors, fasting period, and die- ting. American Journal of Public Health, 81 (7), 880–884. 37. Slovenski medicinski slovar (2012-2018). Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. Pridobljeno dne, 8.8.2018, s https://www. termania.net/slovarji/slovenski-medicinski- -slovar/5544711/zajtrk. 38. Song, W.O., Chung, O.K., Obayashi, S., Cho, S. in Chung, C.E. (2005). Is consumption of breakfast associated with body mass index in US adults? J Am Diet Assoc, 105 (9), 1373–82. 39. Spence, C. (2017). Breakfast: The most impor- tant meal of the day? International Journal of Gastronomy and Food Science, 8, 1–6. 40. St-Onge, M.P ., Ard, J., Baskin, M.L., Chiuve, S.E., Johnson, H.M., Kris-Etherton, P. idr. (2017). Meal Timing and Frequency: Implications for Cardiovascular Disease Prevention: A Sci- entific Statement From the American Heart Association. Circulation, 135 (9), e96–e121. 41. Stote, K.S., Baer, D.J., Spears, K., Paul, D.R., Har- ris, G.K., Rumpler, W.V. idr. (2007). A control- led trial of reduced meal frequency without caloric restriction in healthy, normal-weight, middle-aged adults. The American Journal of Clinical Nutrition, 85 (4), 981–988. 42. The Global BMI Mortality Collaboration. (2016). Body-mass index and all-cause mor- tality: individual-participant-data meta- -analysis of 239 prospective studies in four continents. Lancet (London, England), 388 (10046), 776–786. 43. Timlin, M.T. in Pereira, M.A. (2007). Breakfast frequency and quality in the etiology of adult obesity and chronic diseases. Nutr Rev, 65, 268–81. 44. Turner, L. in Chaloupka, F.J. (2015). Continued promise of school breakfast programs for improving academic outcomes : breakfast is still the most important meal of the day. JAMA Pediatr, 169 (1), 13–4. 45. Uemura, M., Yatsuya, H., Hilawe, E.H., Li, Y., Wang, C., Chiang, C. idr. (2015). Breakfast Skipping is Positively Associated With Inci- dence of Type 2 Diabetes Mellitus: Evidence From the Aichi Workers’ Cohort Study. Jour- nal of Epidemiology, 25 (5), 351–358. 46. Umar (2017). IB revija. Pridobljeno, 23.7.2018, s http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_ upload/publikacije/ib/2017/IB1_2017-splet. pdf. 47. Uzhova, I., Fuster, V., Fernández-Ortiz, A., Or- dovás, J.M., Sanz, J., Fernández-Friera, L. idr. (2017). The Importance of Breakfast in Athe- rosclerosis Disease: Insights From the PESA Study. J Am Coll Cardiol, 70 (15), 1833–1842. 48. Wang, Y.-Q., Zhang, Y.-Q., Zhang, F., Zhang, Y.-W., Li, R. in Chen, G.-X. (2016). Increased Eating Frequency Is Associated with Lower Obesity Risk, But Higher Energy Intake in Adults: A Meta-Analysis. International Jour- nal of Environmental Research and Public He- alth, 13 (6), 603. 49. Wei, M., Brandhorst, S., Shelehchi, M., Mir- zaei, H., Cheng, C.W., Budniak, J. idr. (2017). Fasting-mimicking diet and markers/risk factors for aging, diabetes, cancer, and car- diovascular disease. Sci Transl Med, 9 (377), pii: eaai8700. 50. Williams, P .G. (2014). The Benefits of Breakfast Cereal Consumption: A Systematic Review of the Evidence Base. Advances in Nutrition, 5 (5), 636S–673S. 51. Wolfson, J.A. in Bleich, S.N. (2015). Is cooking at home associated with better diet quality or weight-loss intention? Public Health Nutr, 18 (8), 1397–406. 52. Yokoyama, Y., Onishi, K., Hosoda, T., Amano, H., Otani, S., Kurozawa, Y., & Tamakoshi, A. (2016). Skipping Breakfast and Risk of Mor- tality from Cancer, Circulatory Diseases and All Causes: Findings from the Japan Collabo- rative Cohort Study. Yonago Acta Medica, 59 (1), 55–60. 53. Zhang, L., Cordeiro, L.S., Liu, J. in Ma, Y. (2017). The Association between Breakfast Skipping and Body Weight, Nutrient Intake, and Me- tabolic Measures among Participants with Metabolic Syndrome. Nutrients, 9 (4), 384. Boštjan Jakše, prof. šp. vzg. Svetovanje na področju prehrane in gibanja bostjanjakse@hotmail.com