HoctobV k, k- Hotbibliothek, ^ St. 16. V Gorici, 21. aprila 1882. Tedaj X „So5a" izhaja vsak petek in velja b poStoprejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.....» -t-40 Pol Ieta.....,. -'20 6etvrt Ieta ......1.10 Pri oznanilih in prav tak.» pri ,,/<«-ttanicah" se placuje za navadno tristop- no mto: 8 kr. 60 se tiska 1 krat 7 » „ » „ 2 „ 6 „ „ ,, „ 3 „ Za veSe Srke po prostoru. Posamesne St'cvilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici, Wizo „treh kron". na starom trgu; in nunski ulici; v Trstu v i«Itak«vnici: Vl> il«»Ha caserma St. 3. in v Ajdov§5ini pii trgoveu g. Dolencu Dopisi naj mj WagovoJjno pofiiljajo urednistvn „Soee" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, iiaroenina pa opravni5tFU„So5et na Korcnji v Sticsa-vi hiSi gfc. 10 II Rokopisi sft no vrafiajo; dopisi naj se lilagovoljno fraukujojo. — Delalcera in drnghn iiepremoznim se narofinina miU, ako se oglaae pri nrednlfttvn. Otro&ki vrti. Ravno danes sto let je, kar seje rodil naNem-Skem velik dobrotuik otrdk, Fridurik Froebel (roj. 21. aprila 1782, f 1852), ki je po mnogih spre-membah v svojem ftvJjeoji porabil velik del svojih let v premiiljevanje, kako bi prav majhne otroke 0-sre(il s primemo odgojo. Spoznal je po dolgem opa-zovanji, po kakih psiholo§kih zakonih 2iv6 otroCiei; sprevidei je, da otroSko s&ivljenje ne more zmagavati nikakorSnth zaresnih, Se toliko labkih did, pac* pa da je najsrecneje, ako tie suCe okoli prime mill i g r a c. Zategadelj j« ustauovil v r t e, ki so dobili po njein svoje ime. Taki vrtiCi so nalaSc" za otroCifie vrejeni in so danaSnji dan tisofiero raziirjeni po vsem oraikanem svetu. Bistveno so vsi enako osnovani. Vaoje zabaja veee atevilo otrok tako dolgo, dokler niso zavezaoi v Solo hoditi, Nadzoruje jib za to iz-solatia ufiiteljica. Na vrtu se nahaja vsakovrstuih iger, ki merijo na to, da se otroci pri memo gibljejo telesoo in tudi duSno zanimljejo, Takd se skrbi 0-trokom za zdravje in razvoj ne&iih udov, za urjenje duba in za poblai&evanje srea. Iz dosed an j ih skusmij izpoznava omikani svet, da so taki vitiCi pravo otio-ike odgojilnice in povsem ueprecenljive vrednosti. Cenitt znajo te naprave zlasti po mestih in krajih, kjer se nabaja po tovarnah mnoiica delavcev. Delav-ski in ubo2nisi starsi po mestih nimajo denarja za zanesljive varuhe in vurubiuje otrdk, nitnajo pa tudi Casa, da bi otroke sami nadzorovali, ker niorajo skr-beti proc* od hi§e za vsakdanji 2ive2. Vsakdo torej spreyidi veliko dobroto Froebolnovib. vrtov, v katere taki Bt.arSi svoje otroke poslljajo po veliko ur na dan. Tudi Le niorajo kaj platevati za tako odgojevanje, so potrebni le majbni doneski, ker placa vsak nekoliko. Tudi tu se kaze sre5na moC zdruzevanja. Ni Cuda po vsem tern, da omikani narodi s hva-lez"nostjo praznujejo stoletnico po vehkem prijatelji otroSkem. Na italijanskem so 2e davno pripravljali se za denasnjo slovesnust, in povsod si bral ze pred meseci navdugene 61anke, s katerimi ne morejo do-volj s hvaleluostjo apominjati se zares Sastitega Froebelna. Na Slovenskem dozdaj ni sliSati, da bi bili 0-trckom napravljali vrti&v po Froebelnovi sestavi. Mnogokdo se bo nam cudil, da mi aa prveni mestu 0 tujcu Froebelnu govorimo; pa pocasi, dragi rojaki vseh slovenskih pokrajin I Na Slovenskem je v ob6e uboStvo doma; v mestih na slovenski zemlji 2ivimo Slovenci v razmerno velikem gtevilu; ali doslej je bila ravna slovenska mnolica po mestih zares 111110-lica in kot taka prek in prek uboga, v slu^bi za niie opravke, za vsednja opravila. V Gorici je mnogo delavcev v znanih Ritterjevih tovarnah; enako je mnogo in ie vefi slovenskih delavcev v ra^nih 0-pravilih po dolgem Trstu. Bogastva nimajo, in otroci bo zapuSdeni doma ali pri vsmiljenih — tujcih. Blizu take, morda ne toliko hude razmere so v Celovcu, Cejji, Mariboru in morda tudi v Ljubljani. Kako se po ten mestih vzrejajo 4, 5, 6 letni otroci ? Eodolju-bom so te razmere toliko znane, da jim no^emo cuta fcalosti vzbujati s spominom na naSe dotiLno staoje. Doatavimo pa naj, da v Gorici n. pr. so napravili mestni oietje lazmerno mnogo Froebelnovih vrtov; v te sprejemljejo menda iz vsmiljenja tudi otro&ce slo-venske krvi, slovenskih starSev. Dobro je to vse — do naroduostnega praSanja. Otroci slovenski igrajo in se vesel6 s tovariSi in tovarSicami laSkimi v la§-kem, itaK jeziku. In Froebelnovi vrti so, kakor v obfie velika dobrota, takd posebe poguba — slovenski naroduosti, ker zasajajo v otroski razum in 0-trofija srca prve pojme s tujim glasom, v tujem jeziku. Ravno Gorica je v tem pogledu in iz t e h v-zrokov fundamentalno z velikimi koraki napredo-vala najbolj v poslednjih 15 ali 10 letih. Doslej se ni te strani nismo dotikali; stoletnica Froebelnova nas je napotila, da tega pra&nja ne odlagamo ve5. Mi smu ga pa sproiili zarad blizu enakih raz-mer aa vsem Slovenskem. Gelovec, Maribor. Celje bi nikdar ne kazali toliko nasprotja Slovencem, Ko bili n, pr. prtfeli zdaj 20 H ustanavljati po teh mestih luoebelnove vrte za slovenske otroke, «e ne 1 nesanger" Ulrich von Ochtenstein potoval potch dona mestne stroSke, pa vsaj za majhne doneske naSih i 2elah. Nastopil je takrat pot iz Benetk, se je tarn delavskih slovenskih starsev, Oesar nismo storili do- J kot kraljica Venera preoblekel in je skozi KoroSko slej, zariemarjati nam ne bo vdfi zanaprej. Govoiili i dalje na sever do Oeske potoval. Ta Ulrieh vou bomo o tem akutno slovenskem prasanji Se v drugih zvezah. Poznamo poti, kakd bi se re§evalo in reSilo; za dunes izustimo samo to zeljo: Bodi Slovencem osodatoliko mila, da bi danes sto let — po dose^enih vspehi h—Slovenci dve-stoletuicoFroebelnovopraznovali, kakor popravici danes stoletnico obhajajo drug! narodi. ___________ Govor poslanca g. dr. Voinjaka. v drzavnem zboiu due 2. marca t. 1. (Kduec.) To je pol v nomScmi pol v slovenSCini zlo^ena zabavljica na narodnjake. A v tej pesni nabajam vender cudovit stavek lei dokazuje ravno nasprotja od tega, kar so gospodje dokazati hoteli. (ilasi m nam-rt;C tain v tretjej strofi, — prositi moram gospoilo, da smem to citati, pisano je v takem jeziku, da ga tudi Neslovenec more umoti (bore). nDas Windische bios nucamo Wenu reden wir z Ijub' mamitJO Alj ockam, bratom mi' dem Kuecht, Nur da slovensko kommt uns reclit." Torej! Tu se pravi, da ljudje slovenski siroo potiebnjejo, kadar z Jjubo mamico, z ocetoiu, bratom, ali, kakor se zanifiljivo pristavlja, s hlapccm govot.jo. Kateri jezik je torej ljudski jezik? €e ljudstvo mod seboj, ee vsak z materjo, ofietom, bratom samo lo-venski govori, se more tu reci: ljudje ue ljubijo svo-jega jezika? Da, ljubijo ga, ker je jezik, katerega govoriti so mater sliSali in se ufiili prve svoje'misli izra^ati. A to, kakor se pocenja zdaj s slovenskim narodnim jezikom v Koroski, ne odjemlje ljudstvu le narodno, marve6 tudi moralno Cuvstvo in samosvest. (Dobro 1 dobro 1 na desnici.) To ravnanje ponizujo vsak narod, ki ljubi svoj jezik in uarodnost, in 2alostni vzgledi surovosti so se mi porocali tudi iz Koro§ke, katere surovosti so si posamezni ljudje roditeljem nasproti dovolili. Meni je pravil nekdo, ki je bil sam navzocen pri tem dogodjaji, kako je nekov iz na§e nove Sole iziSli kmeeki fant svojemu ofietu povedai v obraz psovko „ti slovenski bedak" (du mndischer Trottel), (Cujte I dujte 1 na desnici.), ker uze zna nemSki — saj vemo, kaj pomeni wnemlki znati" —prav zaprav nem§ki lomi, ofie pa samo slovenski govori. ue tu, gospoda moja, ne trpi nravstvena odgoja mladine, sodite sami iz lalostnih dogodjajev. (Istina 1 na desnici.) Gospoda moja, jaz misliin, da sem vam jasno iu zal! resniCuo sliko o razmerah v KoroSki podal in vse ugovore tako pojasnu, da si morete zdaj sami napraviti sodbo, ali imajo v interpelaciii navedene trditve kake neresniCnosti v sebi. Pravo in resoiCno je vse, kar sem omenil, dokaz temu oficijalni akti, katere sem navel; torej morejo pafi oni gospodje, kateri so na mojo prosnjo podpisali interpelacijo, biti pomirjeni, ker so resnico in niiS kot resnico podpisali. Gospoda mojai Jaz moram prav za prav oMa-lovati, da ravno v KoroSki v uekih krogih obstaje taka anitnoziteta proti Sloveacem. A ne morem se Cuditi o tem; kajti povsod, kjer se je ljudstvo izna-rodilo, stopali so ravno potomci iznarodjenih najhuje proti sonarodnjakom (Istina 1 na desnici); to vidimo po vsem svetu in tudi v KoroSki. KoroSka bila je do 13, in 14. stoletja popolnem slovenska, v tem, ko je zkaj le §c v ju^uem delu slovenska. PonemCevanje pa se ni izvr&lo le z izna-rodovanjem, marvec" deloma po naseljevanji, ker je bilo prebivalstvo takraj menj gosto in se vsled tega porinilo proti jugu; a vsekakor je bila KoroSka nek-daj slovanska: to izprevidamo iz zelo interesantnih spomenikov. Znano bode pa6 gospodom, osobito onim, ki se bav^jo z nemlHim slovstvom,, da je 1227. Ieta |Win- Licltteustein je postal sla (porognika) pred seboj, da naznani vsem kuezom onih de^el, kjer bode potoval, njega prihod. Ta sel je, kar mimogrede omenim, prl-Sel tudi v Kindberg v Stajerski k Otonu pi. Bufckove, kateri mu je odgovoril (bere): „Vil edeliu kttnigtn, Juch beizet willekomen sin In Ditzlant ein windisch wlp.u Ta Oton je torej mcnil, ker pride kraljica e jugu, da je ta Venera vindiSka all slovanska gena. Ko je Ulrich von Lichtenstein prigel na koroSko mojo, pricakoval ga je tu knez koroiki s 100 svojih vitezov, in sestanek opeva Ulrich von Lichtenstein v svojej znani pesni tako-le (bere): „Der Furste und die Gesellen stn Mich hiezen willekommen stn; Ir gruoz was gegen mir alsus, Buge woz primi, gralva Venus/ to se pravi v slovenMini: „Pozdravi Bog Vaa, Venora kraljovska". Knez koroSki je torej tedaj s svojimi vitezi vred slovenski govoril. Znano je tudi, da je v istem casu knez svojemu ljudstvu obljubo dajal v nlo-ven^ini, o Lemer priLa historiLni spomenik na Go-spcsvetskcin polji, kjer se je knez kronal. Ob^alujem, da so Slovenci Koroske to predzgo* dovino popolnem pozabili; a nadejam se, da sc je bodo zopet spomnili iu prisli do zavesti, da so potomci naroda, kateri se je uekdaj dalec 6cz zdanje jezikovne meje razSirjal in da je njega jezik zelo star in se je uLe v 9. stoletji pisal. Da si je ona (leva) stran trditev mojega prijatelja dr. Tonklijas po* smehom sprejela, da je sloven§5ina kot pismeni jezik starejsai nego nem§6ina, ponovil bodem to trditev. Kakor znano, je zdanja slovenSCina hci starosioven-§6ine, in isto tako znano je, da se je v starosloven-scini spisala ule mnozina knjig, ko se o nem^ini kot pismenem jeziku prav za prav se govorilo ni; le v gotScini je bilo nekaj odlomkov. Torej se ne more Slovencem ofiitati, da je njih jezik nov, narejen, tudi ne, da §e le nastaje, kakor je gospod vitez Car tier i trdil. SlovenScina pisala se je za dobe reformacije, iuia iz te dobe mnogo tiskovin, iu od tega casa se je le malo spremenila; da, re6i bi se mogio, da se sloven-Lcma, kakor se je pisala takrat, mnogo bolj uaSej zdanji slovenScmi pribli^uje, kot zdanja visoka nera-^ina onej, katero je Luter, pisal in se more kot nova, narejema zaznamenovati. Istina je, da Stevilo naSega naroda ni obilo, da se torej borimo z vsemi onimi ovirami, katere mora pretrpeti mal narod, kateremu ni nikdar sijalo solace prijazue vlade in ni uiival podpore mogotcev, kateri je moral vse, kar je, postati iz sebe, kateri je moral zbirati krajcarjc svojega naroda, da si je naro&l no-vine ali knjige, in je se zdaj prisiljeu tako delati. (Dobro 1 na desnici.) Da ne napredujemo tako hitro, kakor drugi vecji narodi, je naravno. Vender pa je zelo cudno, da se zarad Slovencev toliko gospodov na onej (Ievi) strani visoke zbornice vznemirja. Tujenajprej gospod poslanec vitez Garner i; on je, mislim, Italijan, vender se fiuti v svojem nemSkem narodnem duvstvu po Slovencih na Spodnjem Stajerskem vznemirjenega. Dalje je gospod poslanee dr. Jaques, Segar dedje so, mislim, te2ko da v TevtoburSkem gozdu pobili Varove legije, marvefi sko-ro gotovo potovali skozi Rudece morje, tudi strasno vznemirjen po nas Sloveuc;h v Kranjski. In naposled, gospod poslanee dr. Russ, ki se je tudi ondan za Nemce v KoroSki tako energieno potezal in nam Slovencem oCital, da se v razmere Koroske umesavamo. Tadi njega dedje niso bili Nemci, marve6 prosti, slovenski kmetje v Kranjski, in potomci teh dedov zlve se zdaj v Kranjski, ne umejo nem§6ine, marvefi samo siovenscluo in se jim prav dobro godi. S takiini gospodi se prepirati zarad vznemirje* nja Nemcev, pa6 ni vredao. ¦...'... , &w mim g08jo^§ ^oBluBQe, Ja jo §9 W% 4 ¦m J ¦ W sw* IJl'lUl ~.^ -^ '¦!J nami in naSimi solami, ia kar zadeva najprej gospoda poslanca or. Plenerja, nisem istib mislij," kakor gospod poslanec dr. Bus*, da ne bi imeli pravice, go-yoriti tu, o razraerab yXranjski. Gotovo, kot drzavni poslanec ima ysak pravico k temu. Veaeli me celo, ce prav obilo gospodov od one (leve) straoi yisoke zbornice goveri o razmerah med Slovenci, ker imamo potem. priliko, gospode pouciti, Veckrat se fjdi,\ da ne zldbna volja, marveSle slabo poznanje rawnergo-apode privedo do napacnih nazorov. Obracam ae napoaled do vlade, kajera z,,nami Sloyenci. kftkor sem uze omeml, tako ratua,; kakor je ravnalo ininisterstvo Auerspergovo,obracam se osobito do gospoda naucnega miuistra, kateri nam naaih pravic ne podeli ni t ljadski Soli ni v wtdnjih Istotako je, kakor bi vlada naprqdujtce po new-cevanje in poitaljjancevanje sioTenakega larod* iele-: la. Zakaj, mi je neumljivo: vender ne zarad tega, ker je malo naie fttevilo? Jas vender menim, da smo ravoo ai Stoveaci ca Avatrijo selo dob«r| faktor pri driaTui celoti. Le pomialite, ce bi mi Slovenci ne prebivalMoli na Jadrauikom nwrji iagori do Drave ia ie ta njo do Mare, ce bi tun sami Ncmci bili, bilo bl.vladanje vATatriji.ie raaogo teije in sa ob-aUnek Avstrjje smo ,na aelo rumh krajib iivo pred-tftdovje. 0 naiem patryotiima dvojiti, §e ni nikomur priSto pawn; k*jti,kam naj se pac obraemo, ce ne bi Awttrija obttala. Qakala bi naa straSna naoda, za-paji.bi ixwwdjenja, ker bUas jeden izmed dveh ie-likik kulturnih narodov, wed katerima iiyimo, ita-Ujanaki ali nemiki ali tudi oba pogoltaila. Gospoda mojajl Iz vseh teh virokov mi je po-stopanje vlade pppoluem neqmevno, in. kale se, da Itopa gospod oaucoi minister ,? svojih okoetenelih, birokraticiilh oazorjh (Vwelost na desnici) na poti Stremtyrjevi, tako 4a niti ne opazi, da je vse njego-vo delovanje v pojoem nasprotji s programom vlade. Ms alo?en*ki posland amo po pravici vselej v z«dre-gi, kadar nan je za vlado glasovati, ker v tej vladi aedi uautni minister, do katerega ni-mamo ne le nobeuega zaupanja, marvel popolno nezaupaoje. (Istiual nadesnici.) In nekaj besedij bi Se red dodal glede priza-deyanja, odvzeti nam narodoost. Gospodje so se y teka posjedojih let sami preverjli, da se v Casu, ko ae prebivaUvo muoii in je narodua iavest vedno zi-vejsa, narodnoat ne more vz«(i ni po poti urada ni iojle. Cel6 zadoja ljudska Stetev je to j%vuo pred oLi postavila. V Korolki se slovensko prel?ivalstvo ne manjaa, ohranilo se je ˇ jednakem ItevilM njisproti prejsnjim itetvam. Torej ;poneai{enje se pi poerefilo, in.jaz le obialujem, dagoapodje nameravajo Se vedno jzparcdQvanje. jln si do^voljujem. navesti jednega naSih gospo-dov kole^ov rbesede, katere so mi v resnici iz duSe govorjeue, Da§ega«e3titega prijatelja, (Seakejra gospoda poslanca Krej&ja. , Oa pravi v nekovem siavnostuem .govern (bere): »Nobeno iznarodovaiye seuemore.kul-turnim Cinom .snjatrati, vsakp je marveC delo praya peati w ;brntaloega nad^Sadanja, ?lprabe mocnej§t;ga nasproti 8labej§emu z odkritim namenom, da se pri. •tern do§e2e materijalea 4obicek.a (istina! nadesniciO Gospoda moja I %ega iPaj :b» Ji vendpr Nemci ne pust^li o&tati, onisovelik, ,yeC mdijonov broje6 narod, in .njim bo paC malo do tega, ie anektirajo' nekaj Slovencev. In todi za Avstrijo ni Skoda, da.razne .narod-: no3*i v njej ftvjijo, ker se.vpled duSeyqega tekmova-l njamed njimi more marjsikaj dobrega ust,yariti. -r- ! Da, izpozqanje zasvita se v istini casih tudi v krogih one stranke, ki je zastflpana qa ouej (levi): strapi tfi yiefike zbomice! Bral sem v .Deutsche .Zeitapg", ko je bil lite-: ;raren kongrea, zelo iqtej-e&antuo jzpovedanje. .Deutsche Zeitnng" prasi (bere): »l4tftne wred-: KQSti si biti ;v s^esti jn pri tem .8 ,#stfm, pravim Clo-1 veSkirn cuvfltvom tudi tuje miSlJQoje popolno, hepri-.stranskp razumevaU, mm-al bi b(ti ysakega naroda plemeniti, najviSji :smfiter. V j^e veke se bode clo- i yeiki rod delil y rodove in narode, kateri se Ae uje- [ majo popolnem y nayadfth ip obifajib'. Xo pa nika-kor ni, kakor ti povr&nu Qpazo,va«je misliti mqglQ, I .ne4°s^tnost cloveSkega naroda. Ta razjika jaraCi': ¦?W PPi^V0 .WHmJ M^dpalni te'rai, Wodnp j avpjstvp » obogacenje ;^pyestya, ne .qmejitev.* (Do. j bio t jia desnici). ' .•-»*.-. •.» j ^os^damoXa! T^e h.esed> vaSega strankarskega j WW

.nris^8i.det^ ¦i'.1.1—.,, „«, ^Nprodai aomu Kdor je kedaj bil v beli Ljubljani, gotovo ni zamadil ogledati ai ^ndi tamoSpje „GitalniCrw> proa tore*, sredisee narodnega gibanja y sloveoakih Atenah, sbajaliSce narodne inteligence, prirejeyalnico ixasnih tesed, pi€8«y? iQ maske^ ft *«k*m% Rnodnib zabav. A nikdor oriel iz onih prostorov, kateremu ne bi hili.^apasiili.peprijeten, to2en vtis; vsakdo je razvidel poirebo, da so Slovencem v sredini sknpne naSe mile a^movine v ta namen dostojniSi stori neob hodno potrebnt. Da bi ae tej, oWe pripoznaai potrebi nstreglo, zbrala ae je vrata edlicnib nandajakov v ^jubljani ter 8kleni|a oabiraU naed sloveBtkim narodom darove za zidaaje ?Narodaega doma", poslopja, katero bode ne leil^ubljani, temoi celi Sloveniji na iaet in vko-riat, kar je bilo y tem listn «ie veikrat natanko raz-pravljeno. NaCrt o zidanji ^Narodnega doma* je res velikansk, izpeljava onega nairU zabteva valed tega neomejene po^rtovalaosti dotLcne#a odbora, mnogo tru-da in vaeptraske radodarnosti. Toda ta krasna ideja se bode se 1 tedaj iealizira|a, ako bode vsak zave-den narqdnjak svojo sveto dolinost atoril in po mo-. gocnoati akrbel za pomoCke, ki so neobbodno potreb-' ni, da se ideja vresoici in izvrst. To je provzrocilo, da se je te doi v prostorib ,Goriske fiiUloic«u zbralo iepo itevilo za to idejo in narodno stvar sploh vnetib Slovencev in odlicnih na-rodnjakov, kder so se posvetovalt, k ako bi bilo po-Stopati, da bi tudi Gorica in GoriSko sploh po moi-nosti dejansko podpiralo brate v I^nbUaoi. Enoglasno je bil aprejet nasvet, naj tukajSqji slov. druStvi p r i-liCno nrediM v ta name n veselice z vs-topnino. CitalmLat odbor seje potem takoj po-prijel ideje, se v tekn tega poletja urediti ,plesni vencek" ter — ako zavir ne bode — velik koncert z vstopnino. — Obca je bjla tudi z>lja, da bi „goriSki dramaticni diletanfje14 zaceto delo nadaljeyali, ter — kakor v Toinin —- tudi drugajn izlete oaprav^ali. uverjeni smo, da bodo gospodje tem z>ljam zadosto-vali ter tako Se mnogo ;kamenovu za narodno pala-Lo pridobili. Od narodnjakov po naSih trgib in po deieli sploh pacpricakujemo, da bodo ,naSe diletan-te" zdatno podpiralil — Kot tretji pomocek v ta namen je bil nasveto-van, da bi se nekateri narodnjaki zavezali pri prija-teljih in znancih pobirati radpdarne doneske, kateri se bodo enkrat za .vselej ali pa v meseCnib obrokih odrajtovali. Vsaka, i najmanjSa vsotica se hvalezno sprejme. Denamicar „Gori§ke Citalnice* g. Klemencic, kateremu se naj koneCno vse pole s podpisi vred izroce, bode potem akrbel, da se bodo meseCui do-neski po navlaSc za to poverjeniosobi.pobirali. Narodnjaki, kateri so se zavezali, podptse in doneske pobirati, so ti gospodje: prof. Berbuc, prof. Erjavec, prof. dr. Gabrievcic, Aqdr. Jeglic, predseduik cUal-nice, Ernst Klav^ar, prof. Andr. MaruSic, vodja PovSe, prof. Santelj in prof. Zcpic, Vrbu tega Be nastavi pri ZDanem narodnjaku in krfimarji Hpri Lizi" Se pa* Sica za nabiranje daroy. Rojaki f ideja „Narodnega donja" je del na-Sega prvotnega programa, zjedinjenja Sloyenccvv eno kronpvino; s sezidanjem ,Narpdnega doraa si Slovenci osyetlimo lice pred svetom in potom.stvom; z njini si pridobimo vainosti tudi pri na^ib nasprotnjkih; z njim preustrojimo v n^em srci—beli LjnbljaQi—na-rodpo ^ivljenje, katero se bode potem razSirjalo po vseh ostalih krajih mite na^e dpmovine. Poka^imote-daj, da zamoremo vse, ako le hocemo. Slov. rodofju-bi.l.vaakjio.avoji mofii naj pripomore, da seta kras-,na ideja .km a I u i z p e.l j e; pri yeselicah, v druL-bah m povsod, kder se prilika ka2e, spomnite.se »Nar. doma" ter nabirajte marljivo doneske zanj, dr-iee se narodne prislovice: „Zrno do zrpa pogaca, ka-men do kamena palaca". mmmmmamm^mmmmmm Rodoljub. Dopisi. Iz Gonce, 20. apr. Slovensko bralno pod porno dru&tvo .v Gorici je obhajalo v nedeljo svoj prwi praznik: odtvorilo se je svecano in alovesno. Velike maSe na Kostaojevici so se udelezili udje, katerih je zdaj okoli 200, v polnem Stevilu. DoSlo je k avecanosti, pri kateri se je pela lepa ma-•Sa, tudi mnogo neudov ia povaWjemh gostov.; med temi |e posebe depptacija t;r & a S k e ga delavskega druStva a predsednikom V. Doiencem na Ceiu. MaSeyal je z asistenoo g. dr. Ant. Gregory, pod-predsednik druStvn; isti je v daljSem govora razloiil pomen denainjega dne, pomen drnStva in kazal, kak6 boee dradtvo akrbeti s poStenimi pomoCki, po poSte-nib pofieh z.a duani in telesni biagor draStvenikov. Govoril je udom kaj primerno na srce; ni cudo, da so ga z obco in veliko zadovpljnostjo poslusaii. Po ma§i bil je tudi blagoslov. Tak6 je drnStvo najlepSe pokazalo, da se ho«e razvijati in gibati y tistih me-jah, v kakorSnih 2ivi stoletja ves slovenski narod. Populdne bila je pa veselica z dolgim sporedom na Travniku. Poca*tili so tn poleg omenjenih se drugi odUCoi gos^e, kakor dvorni svet. bar. Rech-bach, reestu zupan dr. Deperis, grof France Coroni-ni, okroine aodnije predseduik Sbisa, dr2. pravnik Taddej itd.; sredi veselice doSla sta Se dva tri. go-ata, izmed nju edep g. ?«ii|» predecdoik triaSke , ilWWrte mtiK Zaoa^l * tudi W ***&* i duhovnikov kot dokaz 0 prepri^anji, da je druStvo osnovano po nacelih, kakor smo jih prej oznaCili. Po odgodenera nslovanskem stopaji" (marSu), s katerim se je veseltca priCela, pozdravil je pred-sednik g. Povse druStvo iu goste s primernim 0-govorom. Koncal je pa z geslom presvitlega cesarja: v zdruienji je moc. Obctnstvo je pri tem izreku za-klicalo trikratni navduSeni zivio! godba je zasvirala cesarsko pesem, in vse obcinstvo jo je stoje posluSa* lo. Vrstilo se je potem petje z godbo. Pevci so se od komadado komada ranoiili in nekaj so tudi pono-vili. Naj impozautniSe so izvrSiii morda najlepSo na-So pesem; „Jadrausko morje". Godba je bila, kakor smo jo zadujie opisali, veteranska, obstojeLa iz slo-vcnskih moiakov. Svirala je tako, da je morala na obce zahtevanje razunene vse tocke ponovitt. UCitelj gosp. Orel se je pokazal zares spretnega kapelnika. Godba ta daje nam najlepSe upanje za bodofinost, so-aebno ker jo uri ali vezba izvrsten godec iz tukajS-nje vojaSke bande. Ponoani smejo biti a to godbo ve-terauci, ki so si jo uajeli in ju hocejo povzdjgniii; po-nosni so pa tudi na njo, ker imajo takd lastno raofi avstrijskcga duha. Zato pa vetecansko godbo ob tej priliki h prepri^anjem piiporo5amo Slovencem naSe de^ole. Na vrle udc prvaSke godbo m obruite za veselice in vsakotero potrebu; bo Vain na dobicek ins tem slpv. godcem v pospeh. Med vegelico doSlo je ve6 telegrafskih posjdra-vov na drustvo, kakor iz Bovca (pd gg. lonko-ta iu Sorca), iz Ajdov^filne od rokodelskega druStv»,izTnla itd. Z veseljem.je, obcinstvo odzdrayilo. Pri neoficialnem delu veselice je ostala ve&na obLinstya skupaj. Ta del zabave so vodili in izvrSe-vali veciuoraa na trSaSki gostje. Vrstile so se lepe spod-budne in navdulene papitnice, medsebojni pozdiavi in odzdravi. Velik ytis je napravila napitnica tudi enega doina^ega gospoda, pravega prijatelja naroduim druSt-vom. Kojevcselje poitajalo naj^ivabneje, nap je odpeljal vlaktr^aake goste, Lepahvalajim, dasoinla-do drugtvo goriSko po^astili iz daljave. Tako srao se ob 10., uri zvecer razSH z lepimi vtisi, in lepimi, fpo-mini._____________Z. V Ljubljani, 19. aprila. Valovi volilnega gibanja, ki ju bilo letos tako ^ivo, kakor Se nikoli inni-kjer v cclej Avstriji, so se zopet polegli, pokopavSi pod seboj nemSkutarsko ve6ino v mestni zbornici. Agi-tacija, ki se odlikuje u2e Stiri leta posvojej neumor-ni vseobsezni delavnosti, je bila pod izbornim, pozrt-vovalnim vodstvom g dr. Papela. Ni bilo volilca, ki bi se bil smel zanaSati na svojo nepoznanost, kakor je v velikib mestih navadna, vsakega so poznali uaSi agitatorji, kakor stoletnega znanca, kakor se poznajo med seboj prebivalci male vast na dezeli, in vsakomu So preiskali s politicnira drobnogledom sixein obisti, in ce ga ni bilo za casa na voliSci — hajdi po-nj I peS ali z vozoin. Samo takd in vsled vzgledne discipline je bila zmaga mpgoda; kajti ljubljanski volilni red je za narodno strahko jako neugodeu in zapisoik volilcev je bil sestavljen prav po samovolji naSih nemSkutarjev, ki so poleg tega Se napeli vse sile, da bi tudi letos prodrli v drugein in tretjcm razredu; denarni zavedi, zuganje, strahovanje, osobno prijateij-stvo, vse jim je sluzilo v agitacijo. Ali kljubu temu so podlegii. V drugem razredu, kjer dosedaj nbrod-njaki Se nikoli niso zmagali, odkar obstoji sedanji volilni red, je veliko pripomogla k narodni zmagi od-poved grofa Chorinskega, lani voljenega od fakc§ozne opozicije. Njegova odpoved, ravno dva dni pred vo-litvami, je dala pogum omahljivim narodnim uradni-kom, da so priSli volit po svojem pr^prieanji. To in redka disciplina zasebnih volilcev tega razreda, ki so prisii vsi na voIiSce razun enega, ki ga ni bilo v Ljubljani, je dalo prevago sarodnim kandidatom. Tudi v prvem razredu bi bili vsi Stirje naSi izvoljeni me-sto dveb, da niso postali nekateri volilci zadnji kip Bfiga-moz", in da ni v naSem taboru ljudi, ki so na* redili tako rekoc iz vsmiljenja (ker vecina je bila tako nam gotova) kompromis na svojo roko, kakor ces» ki veleposestniki. Sedaj ima mestni zbor 16 narod-nih in 13 nemSkatarskrh stareSin; ta razmera ostane v najslabaem slucaji za dve leti, Ce prav zmagajo na-sprotniki prihodnje lcto, kar ps nikakor ni verjetno; nova vecina bo skrbela z umno upravo, da si pridobi priznanja in novih privr2encev celo v nasprotnem taboru, drugo bo pa pripomogla vedno bolj in belj Si* reca se narodua zavest. Pri prvi seji obnovljenega mestnega stureSinstva, pravijo, se bo odpovedal dose-danji zupan g. Laschan »vojemu dostojanstvu, na nje-ga mesto bodo pa volili narodnjaki g. Petra Grasael-Hja. Pri obbajanji ieststoletnice zdruienja kranjske dezele z Avstrijo bi bila tedaj Ljubljana oficijalno za-stopana po narodnib mazeh. Vsa dezela pozdravlja z zadoSCenjem to dogodbo, da je zopet enkrat, cez 13 iet, glavno mesto v soglasji z njo in to tem bolj, ker se cuje, da bo osrecilo Njegovo Velicanstvo 0 priliki Seststoletnice z vec dni trajajotim pohodom zveste ma Kranjce. Cesar bo menda obiskal tudi vse Ime-nitniie kraje po dezeli. ^|—¦¦——JM—WPW PdEtidni pregled. Vlada je predloMla delegacijama znesek nad | i3 milijonov gld., kateri potrebuje za vstaSke dezele prihodnje mesece in za ceste in trdnja-mce. Udje clelegacijski se ne protivijo, ker spo-znajo potrebo za ta del. Vstaja je bistveno zatrta; vojni minister je obecal kmalu precej reservistov poslati domu. I Vojaki so se povsem hrabro ohnasali, to pri-poznavajo po vsem svetu, ker poznajo, kakd te-2avna jc vojska v nasih vstaSkih dezelah, Zdaj zborujeta avstrijski in ogrski driavni, kakor tudi hrvaSki dez\ zbor. Avstr. dr2. zbor je iraei eno sejo, v kateri je bil na dnevnem redtt naLrt o poBtopanji pri proglaSevanji koga za mrtvega in o dokazovanji smrti. Ta nacrt odstrani mnogo neprilicnosti. V hrvaskem saboru hoSejo Hrvatjc pov-darjati, da Beka ni madjarska, ampak krvaska. Listi hrvaSke zastopnike svare in zele, da se praaanje ie za 20 let odlozi, rajSe, uego, da bi Reko Madjarom izro6ili. Saj pa je tudi za bodocnost Reka najvalnejega pomena, ZdruSena levica all nemSko-nacijonalnastran-ka ima hude dnevc. NajznacajniSi njeni udje se | ji odtegujejo in enoglasno Herbsta in njegove „Nem8kopemceB obspjujejo. Imeniten je v tern fogledu govor Walterskirchen-a, govor, ki gaje imel pred svojimi volilci na Stajerskem. Nikdar pa ni bil od Nemeev saraih Herbst s svojo stranko tako* nevsmiljeno obsojen, kot od onih volilcev dunajskih, ki so dr. Kronawetter-ja za gvojega aastopnika v okraji Josefstadt-skem iz-volili. Dr. Kronawetter se je opraviceval v 2 uri dolgem govoru in je za vselej ustavoverce moralno pobil, ki je njih grebe razkril. 0 torn veL prih. Stajerski priataii levicarjev hoeejo osno-vati BPar|titaga ali shod v Celji, Ptuji ali Marlboro, in hoeejo protestovati proti pravicnim zahtevam Slovencev glede na ravnopravnost v Soli in v uradih.—„S1. Nar." jc prinesel najprej vest, da hoce justicni vodja dr. Prazak Se en-krat izdati ukaz za vse sodnije graskc in tr-zaSke deifc. nadsodnije, da morajo sprejeti vse v slov. jeziku pisane vloge ter jib slovenski re-Siti. Ko bi bile sodnije tudi posluSne, nimamo porostva za bodocnost v takih ukazih. Dr. Kronawetter terja po pravici natancno razdeljeno I postavo o XIX. 61. tem. zakonov. Srbski kralj potuje s kraljico po dezeli; na potovanji ostane en mesec. Radikalci srbski so zaceli po malem agitovati za volitve. Ylada ntegne kri2 imeti. Sieer pa bodo ob teb volit-vah krvavi boji, kakor nikdar poprej. Takdnam porocajo iz Belgrada. j Na Ruskem se judje vedno bolj izganjajo. Za kronanje meseca avgusta se delajo velike priprave. NiMIkti zahtcvajo od carja ustavo in obecujejo potent mirovanje. Husija hoce zdaj pogodbo s Tareyo, da bo ta redno odplacevala vojno odSkodnino. Nemejja je toliko obljudjena ali, bolje re* Ccno, toliko oblofena z davki, da se na sto ti-soLe izseljujejo vsakoleto vedmoma v Ameriko. Zdaj pa prihajajo v velikem stevilu tudi v nasi 2asedeni dezeli na jugu. Zopet dobe Slovani v avojo sredo koloniste; Slovani so pad nesrecni, ter povsod se jim vsiljnje nemSki element. AaglcSki konservativci skuSajo Gladsione-a izpodkopati. Amerikanci se boje Kitajcev in so tem pre-povedali preseljevanje v Ameriko za 10 let. Domatfe stvari. 0, Alojzij Demonte, doslej pristav pri okvoZni iodftiji v Gorici, postal je okrajni sadnik v Ajdov-Scini. Gr. Demontej roj. GoriCan, je spretna in kaj delavna, pa tudi energifina moc. On zua dobro slovenski, je Slcvencem praviien in bo tudi v njih je-Jdktt uradoval. Sodnik pa ne morn biti bojji Slove-nec, nogo so Slovenci aami; aato naj zahtevajo sami, da se jim slovenski uraduje; novi ajdovski sodnikjini |O^V0|0SWe, Pbrotn6 Sodnije se prifinejo v Trstu t., v Gorici pa 3. junija t. 1. « I Naiicni minister bar. Conrad bival je pre-Slo soboto po zasebnih opravkih v Gorici. Obiskal je bil tudi mestne Sole, zensko pripravniSnico itd. V I nedeljo zjuttaj se je odpeljal v Tist, od .kod«r se je vtnil na Duuaj. G. dr. Jos. Maurovich, vpokojeni okrajni zdravnik v Gorici, dobil je 1J. t. m. od cesarja za I dolgo zaslu2ao delovanje viteSki kri2 reda Franc Jo-1 2elovega. 1 Mestne dopolnilne volitve bodo v Gorici za III. razied 12. maja. Izstopijo letos namred sta-veSine Resen, Mighetti iz HI. razreda, PaternolH in dr. Vinci iz II. razr., vitez Karol Bitter, vit. Doliac, dr. Gentilli, A. Ersettig iz I. razteda. V „IndipeudenteH so se Labi leios vefikrat pri-to^evali, ce§, sedanje staresinstvo goriiko je premrtvo, prevee razdeljeno v stranke in torej nima tiste na-predne nioci, kakor prejSojih dob. Razumno pa je, kdor tukajinje razmere pozna, kakoendliSnost, dopisniki BIndipendentovia fcele. Slovence v Gorici pa tak6 ali tak6 prezirajo, kakor bi tukaj nobenega ne bilo. Preskusnje na slov. oddelku kmetijske sole v Gorici bodo 28. t, in. za 1. Bemester t. I. in sieer s tem spovedonr, Predp.od 8-12. (v prostorih italj, oddelku v B. Hoku) iz teoretienih ucnili predmetov, (Tlo in gnojeznanstvo; kmetijsko maSinoznaiistvo, 21-> valstvo, gozdarstvo, keniija in kmetij ratfunstvo), popo> j ludne od 3-5. (na kmetji slov. odelko) iz praktl&ifh vaj na polji, nogradu in vitu. K tej presknSnji vljudno vabi vodstvo slehernoga prijatelja kinetiJBkega na* predka. Z Brkinov nam porocajo: Snog, ki je padel velikonofino praznike, je pri nag steer uaglo skopuul; ali ne tako po kranjskili, /, gozdi obrasenth, hribih. Jn to je na§e gorje. NoCi so jasne in tihe, in jutta nam ka^ejo hribe in doline, pogrnene z nesreLno morilko s 1 a n o. Nasi vinogradi, sadna drevesa postal! so jej M\i\. Ni vec sledu rajskc pomladi v uadovniku. Vso I je po%ano, kakor bi padai ogenj spod neba. Vsled tu- ] ga bo trcba ozbiijno misliti, kako pomagati naSemu I kmetu, katorga vedno hujse nesreiic tirajo do propada. Svilorojsko postajo za Brda jc c. kr, kmetijsko druitvo goriiko letos ustauovilo in vodstvo iz> I roCilo g. Ant. Jakoncieu, posestniku v olovrencu. SvUoreji letoSnje vreme nifi pbsebno ne ugaj». ker n\ temperatura toliko spreminja, in dostavljamo I §e, da tistiiu svilorejcem, ki ninmjo primernih poslopij I iti sob za pravilno vzgojevanje CrviCev svilodnih, ako bo to vreme Se dalje tako se spreminjalo, bati se je I izgube. I Brisko budnico, kolikor nam je do danes zna-1 no, bo vglasbih* gg. Danilo Fajgel, Ciril Metod Ku- I mar in pa Jozef Marinifi. Poslednji ni §e svoje kom- j pozicije izroCil osnovalnemu odboru, pricakujemo pa, 1 da bo tudi ta gospod Bricem kaj lepega podariK Te- 1 daj zmli rodoljubil N~a J Tr^a§ka razstava. Zasebniki, ki imajo ka- I korSne si bodi starine, se ve da umetniSke veljave, smejo jih razstaviti v addicionalni gruel trz. razstave. I K taktm starinam so priStevati: denarji, svetinje (me* I dalje), stare robe, stekia, raozaika, porcelana, maja-like itd. Kak6 je v tem postopati, poduLi poseben list, ki se dobiva do 30. apriia pri pododboru tri. I razstave v Gorici (municipij, 2. uadstr.) | Vabilo k obCaemu zboru 8ucit. dru§tva za se2.-komenski okraj". Podpisani sklicuje na doe 4. maja t. 1. leto5nji obCni zbor nasega druStva v Toiaaj. ZaCetek ob 10. ur* predpoludne. Ziborovalo se bode v Sols, poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Porodilo taj- nice. 3. PoroCilo blagajnika. 4. Volitev 3 pregledo- valcev rafiunov. 5. Razgovor o prihodujem drastveuem I delovanji. 6. Dolocitev dru§tvenega sede^a za bodofie | I leto in kraja za ptihodnji obfini zbor. 7. Volitev no- ! I vega odbora, t j. pred3ednika, podpredsednika, tajnika, I blagajnika in pevovodje. 8. Jezik in njega vaiuost v I ljud. §oii; govori g. Janko Leban, ucitelj v Lokvi. 9, I PraktiCea poskus iz zgodovine; govori g. M. Kante I u&telj v Se^ani. 10. Predlogi. I Dragi tovariSi in uiitelji na GoriSkem I Drustvo I je vazno za vse; drustveno delovanje je dandaaes I nam zeld potrebno, ker visi smotri dajo se samo in 1 edino se zdru2enimi mofimi doseCi. To delovanje I mora biti vsakemu za Solski razvoj vnetemu prijatelju j po volji. Zanesljivo tedaj priCakujem, da pridete vsi I udje nasega druStva k zborovanju. Ob enem prav v- I ljudno vabim tudi ucitelje (sosednjega okraja k obilni I vdelezitvi. Anton Leban, predsednik. V Komnu, 14. apriia 1882. I S Kanalskega. Tudi na Kanatskem so 2upa-I nije vse razen -~ K anal a— pOdpisale peticijona i drzavni zbor za vpeljavo slovenScine v Sole in tirade* I ter jo odposlali g. dr. Tonkliju, [naSemu drz\ poslan-| su, da jo $re!i seznauili osobito z namenom „Slovenskega jeza" t.«r ga podpirali po mogofinosti. Med Btici pa naj se pokaze zdaj prava edinost in HbMmt; naj se bratovsko, trdno in zvesto drag" drugiga in akupno oklenejo na domaelh tleh, in naj to drustvo podpirajo, ker povsem una res blag na-m«n, staviti uze na skrajni meji Slovenije jez in pro-bujati Jjudstvo k narodni zavesti. j Znani so nam mnogi rodoljubi po Brdih, ki so vneti za narodno stvar; osobito c. duhovSSina, kakor Blilimo, poteguje se tudi za to druitvo, kar je vse hvale vredno. Tukaj bo tudi gg. 2upanom dana le-pa prilika, da se bodo vefikrat skupaj Hhajaliin seoobc. zadevah skupno po-svetovaii in tudi po domace veselill in zabavljali, DruStvciiiki so oglafiajo, in zdi se nam, ako se I Briaki magnati v obcu stvari poprimejo, bo druitvo pri prihodnjem oM, zboru blizu 60—80 udov gtelo, kar bi bilo za Brda in briske razmere lepo in veliko Stcvilo. Btici! kdor ni So k drugtvu pristopll, ta naj so oglasi pri osnovalnem odboru. V vsem pa Vam So posebe klifiemo: Sloga bodi Vale geslo) y* TrzaSka tetka ne more se umiriti, odkar je nliSala o nekih nucrtih zn slovenske Sole in urade, Laiiom goriskim na vao moC vsak dan svetuje, naj ostanujo raj^ipri dosedanjih nemskih hoIuIi, ker drugace se vse posloveni. Pravi, da Slovene! rapidno napvedujemo v poBlovenjevanjl I Tetka je hujfia, kot prva avstrijska judinja Neue k, Presse; ta sodba paC zadostuje, da perfldnost lista ocenimo. Dr. 3, Bleiweisa vit, TrBteniikega podo* bit; po originalu domafiega utnetnika g. prof. l~rank«-ta, izide prav kmalu v olji tiskana v zalogi g. P. Kaj-zul-na v Ljubljani. Dobivala se bo tudi v Gorici v knjigarni g. Wo ku lata. V Istri poSiljajo tudi prosnjc na dr&. zbor za vpeljavo hrvaskegajezika v Sole in tirade. Sijajna zmaga ob mestuih volitvah v Ljubljana nNov.tt piSejo o tern, Sesar zadnjic mi Se nismo mogli naznaniti, tak6-le: V prvem razredu jepriSlo volit 243 volilcev, 16 veL ko lani. Tu smo zmagalt le na pol, voljena sta namreC narodnjaka dr. Mo §6 s 127, gosp. Ku§ar s 125 glasovi; potem nasprot-nika dr. Suppan s 123, Lukman s 122 glasovi, toraj ta dva komaj s potrebno vecino. Druga na§a kandidata sta dobila: dr. Papeg 116, Vilnar 1!9, •— nasprotna: dr. Suppautschitsch 116 in dr. Schrey 119 glasov. Tako je zdaj v mestnem zboru 16 narodnjakov in le Se 13 nemSkutarjev (ker je grof Ghorinsky iz-stopil); med zadnjimi pa tudi niso vsi tako zagrize-ni, kakor propadli dr. Schrey. Veselje uad tako ziua-go je bilo po vsi Ljubljani velikansko. Ko je bil tzid volitev znan, so iz mnoiice, pred rotovzeni na mestnem trgu Cakajofic, zadoneli zlvahni klici „«ivijoK, ki so se potem razSirili po mestu; v ditalnici se je v ee-trtek in petek zvecer obhajala zmaga veselo, a ne ; prevzetno; vb! spodnji prostori so bili polni veselih i obrazov, videlo se je, da se vse raduje zmage pra« v i c e, ne pa sile. In tako je zdaj Ljubljana zopet bela in bo, ako Bog da, ostala bela, dokler bo stala. Nasi nasprotniki so vso svojo jezo nad to naso zmago in svoj zolC zlili in ga Se zlivajo po unanjih casniiuh. Mi — in z natm vsak narodnjak in miru ieljni filovek — se veselimo izida teh volitev, ker po nji je postala Ljubljana zopet doniaca in tako bo naSel vsak unanji narodnjak, ki bo priSel sera k svojim bratom, ne pa k Ijudem, ki bi ga zantfevali ali grdo gledali. NemSkutarji se bodo pocasi tudi navadili b e-le I^nbljane, kakor se na priliko neka zival navadi aovih vrat. Ljubljana pa bo postala to, kar je po na-ravi, prebivalBtvn in legi pa bi uze davoo morala bi-I tt, narareC slovenska stolica slovenski dezeli. I V naSo narodno vefiino na rotovSi pa stavimo popolno zaupanje, da bo tudi s svojim gospodar-stvom pokazala, da je bila letoSnja volitev v vsa-kem obziru s r e L n a. Slava, trikratna slava in hvala pa vsem narodnim volilcem, ki so nam k tako sijajni zmagi pripomoglil Ob6ni zbor druStva »Narodni dom* bo 30. t I m. gotovo sklepal o va2uih predlogih in nasvetih. Vsi I listi po mod podpirajo to druStvo v blagih nameuih; I' tudi nam bi ne mogli nasprotnega ocitati. Mislili in govorili smo mnogo o HNarodnem domus. Badi bi Se kak9 r^M| .fciftef ft W|w ^iWi V* ^, M ne o&tatir Eesar m zaskdnmo. omejimo vse inisljenje on to le ieljo: 2Taj bi se obCnenu zbora posreauo, pravila po slovenskih razmerah takd spremeniti, da bi sekolikor mogofic in kraalu po delni-cab potrebaa vsota nabrala za »Narodni dom,8 V-zroke, s katenmi to zeljo na tihem utrjujerao, naj enako tibo rodoljnbi sami preiui§ljujejo. „Slov. Karod" bii je v solwto zopet zanle-njeo. „Soca» je zadoji* rekla, naj bi bil na§ daevnik v takih razmerah pripravljen tudi za drug© izdajo. Mi srao bill s tem povedali samo ranenje muogih na- . Vecnikov ,81. N.% kt se pritolujejo, da merajii list toUkokrat pogresati in da drugaCe list popuste, Na to P» je „Slov. N/ to le oponwil: »Soci4t ki wti ne sauja o waiib razinewb, bi avetovaii, na] svoje dozdevne dobre poukt pridrli za se, ker jib je zelo p©trebna.» Ta miael je dobra, pa je za nas prepozna, ker „Soc*» je vselej pripravljeoa za drugo izdajo, kedar koli jo do?©le, potem ko je lapleojeaa. Nase atanje naiproti dri, pravoiku ? Gorici, kakor na Primorskem v obit, je pa iz znanih virokov veliko ttfatoite, nego ? 14«b|janl 8Slov, Narad* je ie sani smel ponatianitt nespremenjen dopis, ki je bil v >So-ci* zaselen. fifc bralci pa vidijo, da mora biti Ljubljana simo dated od nas, ker se „Socia in „Slovensk. Naroda" narocmkoni, na GoriSkero bivajodiro, »niti ne sanja o ,81. Naroda* razmerah*. Polinut „S1. Karoda* bi po takem bila, da bi uarocoikoni tlste tenine raz-raere pojaanil vsaj toliko, da bi se ne pritoSevali po ktmci. Opomnjo .81, N,* glede na *Socoa so pa ronogijodoljubi uvrstili med one iziave, katerim bi bil priroefen nem§M priiraek flflegelhaft". ,81. Naroda* stilisti naj blagovote preiskotati, koliko resnice je v taki razsodbi. Hrvatska Vila donaia v 3. zvezku med dm-gim fotografsko sliko: Salamunov sad (od Nik. Pous-sin-a), sliko Skobelevo, Stojana Kovacevid-a (vstaske-ga nacelnika) in ? dokladi eco polo a kompozicijo prerano umrltga F. Krelme: „lz HrvatBkog P Tiro or jaa. Ta kompozicija je lepa, mclodiozna, melan-holskega znaCaja, in bo gotovo moogim ugajala. Tadi je jako primerna za koneerte, ako jo spremlja goslar, ki zua natanko lepe glasove izvabiti. Lepa izdaja pa kale le premnogo tiskarskih pogreikov, ki prej ko ne izvirajo samo od zanikarne korekture, Listnica uredniitva. Dopis od benelke meje in drugi dopUi prih. Lepa hvala! Javna zahvala. Vsema slavnemu ob^instvti, posebno pa precast. dohov§5ini, kakor tadi gempaskim peveem, vsem pri-jateljem in sorodnikom, kateri so due 19. t. m. na-Sega'nikdar pozabljivega edinega sina FEANCETA, oziroraa brata, po vecletnem bolebanji, sedaj po krat-ki, silno hadi in za nas osodepolni bolezni, previde-nega z vsemi sv. pripomoeki za vecnost, 25 let sta-rega, k zadnjemo po5itku blagovolili spremifi in s tem nam naso neizmerno ialost deloma polaj§ati, iz-rekamo najpresrtoiSo zahvalo ostali zalujoci. Gsek, dne 19. aprila 1882. Jozef Faganel, oLe, dcz. posl. Terezija n mati; Terezija, omoi. Rijavec, sestra; Jo2ef Rijavec, svak. Sladci^ar Anton LiMiiik, semeniska ulica st. 3, vljudno naznanja, da iraa veliko zalogo naj-boljsih vin in likvorov v boteljkah. Spre-jenia vsako naro5bo, kakor na: putice, pin-ce, torte, krokante, sladoled itd. Dobivajo se pri ujem vedno fri§ne moSnate jedi (paste)) najtinejse konfete (bomboni) in pa pravi naravni slivovec na drobno in na litre. Tudi je on edini zaloznik slavnozna-nih vin v boteljkah iz kletij gg. Levi v Villanovi pri Farri. Vse po najniijih cenah! Albert Kicdl v Gorici Via Morelli št. 4 napravlja razne strelovode po najnovejšem sistemu, strogo postavno in z bakrom trda zvarjener ognjeno pozlačene z bakrenim draiom. S 401etno praktično skns-njo nastavlja sam ali pa pove, kako se strelovodi nastavljajo. rTemeUita pomoo ki so v iclodci ali trebuhu bolni. Ohranjcnjc zdravja ncslnnja se večjim delom nit čiščenje in »naženje §0-krovice in krvi in na pospeševanj« dobrega prebav« Ijenjo. Najboljše za to sredstvo j© fclnflNMai Življenski balzam dr. Rosov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prej&njo mož in zdravje zopet. Odpravlja vse teSko prebavanje, oso-bito gnjas do jedi, kislo riganje, napetost, blje-vanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo* pre* obteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki m je v kratkem zaradi svojega izvrstnega nplivanja obče razširilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklemce 50. kr. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pri-pravljenih. Razpošilja se na frank? rane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetjn svote, Veleconjoni gospod! S toplo zahvalo Vam naznanjam, da mi je popolnem pomagal Vaš dr. Roža življenski balzam proti 8 mesecev trajajoči bolečini, to je proti stranskemu vjedanju na prsih, zarad česar sem imel hndo napenjanje in želodčni krč. Odkar rabim ta leV, eem popolnem zdrav in ne dobro počutim, kar se mi prej kljubu vsej zdravniški pomoči ni moglo posrečiti. Sprejmite torej mojo srčno zahvalo, in priporočam to zdravilo vsem, ki trpe" vsled enake bolezni. Trneny Onjezd Josip Tjr!t sodar. mr SVARJENJE! ~W Da se izogne neljubim napakr.m, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno dr. Rozov življenski balzam iz lekarne B. Fragnor-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so sahtevali samo žlvljcnski balzam, in ne izrecno dr.Rosovegaživljenskege balzama. Priti dr. ko? iiTljiuki Mm dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag-ner-ja, lekarna „k črnemu orlu" t Pragt, Ecko der Spornergasse 2fr. 205—5 V GORICI: G. Cristofoletti. Iekarničar: G. B. Fontoni, Iekarničar. V OGLE.JI. Damaso d' Elia. V TRSTU: P, Prendini, Iekarničar; G. Forabosebi, Iekarničar J. Serravallo. V ZAGREBU; Sigm. Mitl-bach Iekarničar. Vse lekarne in. ve&fe trgovine z materi-jalrdm blagom v Avstro-Ogerškej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prša vnamejo, ali sfcrdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmal" čenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in pntiko, zoper kronično vnetje v kolenih, roah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurje očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku. mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zopei rak in vneto kožo, ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaže ca platneni robec in se pritisne na bolno stran. Čez 4— 6—8—12 ur se naredi nov flašter. — Zaprte bale in o-tekline se hitro ozdravijo ; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso ognojieo na-se, in rano o-zdravi. — To mauilo je zato tako dobro, ker hitro po-mttga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjega m^sa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo potiši. — Odprte in tekoče rane se morajo pre/ z mlačno vodo miti, potem §e le se mazilo nanje prilepi. Škatljiee se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho* Skušeno in p6 mn6zih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. Vozni list! za AMERIKO. Ima jib. A. REIF, Wien, I., Kolowratring 9. K. k. cone. Haupt-Agentin*. Prospeote gratis. Pattison-ova vata za protin oajbolj§i lek zoper protio In vtvm*iUem vsakotese vrste, kakor: bolecine v obrazu, prsih, vratu in «o-beh, protin v glavi rokah in nogah, trganje po udih, bolest v hrbtu in ledijah. V zavitkih po 70 kr., polovica 40 kr. G, Cristofoletti, lekarnien pri crnem medvedu v Goricina Travniku priskofiii Vložnik in speknlacijskiii popirjov nakup v vseh kombinacijah proste špekulacije, konaorclj In premij izvršuje pripoznano reelno in diskretno po originalnih kursia na dunajski borsi za Avstro-Ogrsko jedino merodajna banka »Leitha" (Halmai), Wion, Schottenring 15, Strokovnjaka, na* gla in nkušomt informacija, telegr. avizi, na po». kušnjo Mttivilko financ, in urečkanjskega lista »tei-tlm", kakor bogato brošnro (vso evrop. srečkanjik« načrte, pojasnilo za vloge in špekulacije in spakula-cijske popirje i. t. d. franco in gratis. \u prodaj jc prijetno poletno stanovanje v so§ki dolini nPod-selom". Stanovanje obstaja Iz dveh nad-stropij v najboljem stanji z obokano kletjo, no-vim velikim hlevom, kolarnico, kuhinjo5 z dvema shrambama, ednajstimi sobami, edno dvorano in dragimi prostori; kakor tudi s kuhinjskim in sadnim vrtom, nazno^ji kterega se izteka ftiti, posebno za poletne kopeli sposoben potok. Za izvrstno pivno vodo je preskrbljeno po poseb-nem vodotoku. Senenati kraj, sredisfie za izlete po krasni okoiiei, in druge raznovrstne prednosti priporo-cajo to stanovanje posebno onim, kteri iele prijetno preziveti vrode poletje. Stanovanje se da tudi v najem. Ve6 se izve pri uredniStvu. Dnnaj. DunaJ. Cujte, glejte in strmiie! Skupno oskvbniStvo veliko tovarne za anglo«bri-tansko srebro, ki je prisla na kant, prodaja vse blago zelo pod cenilno vrednostjo. Proti vpo§iljatvi ziidska ali proti podvretju 1-HO gld. dobi se izvrstna mizna poiodft iz prennega anglo-britanskega srebra (ki je stala prej 35 gl.), in vsak, ki se na njo naroci, dobi pistneno garancijo za 10 let, da ostane posoda bela. 6 miznih nozev s fino jekleno ostrino, 6 vilic iz pravega anglo-brit. srebra iz enega kosa 6 miznih mocnih zlic iz anglo-brit. arebra, 6 f. ilic za kavo iz anglo-brit. srebra, I Sib. zajemalnica za juho iz anglo-brit. srebra, 6 nozuih podlog iz anglo-brit. srebra, 6 angleikih desertnih tas, 1 fina posoda za poper ali slakor, 6 fino izdelanih miznih tas, 6 Iepih, mocnih jajcnih kozarcev, 6 finih jajCnih ilic iz anglo-brit. Srebra, 4 krasne tine tase za sladkor, 1 cajnik prve vrste, 2 krasna dvoranska mizna svecoika. 64 komadov. Dokaz, damoj oglas v fl*^" ni sleparsk im se javno zavezeni, blago nazaj vzeti, ie ne ngaja. f!istilni prah za zgornjo posodo se dobira pri meni skat^jica po lb ir. Kdor hoce torej imeti dobro in pravo blago, ne pa sleparije, naj poslje zaapno, dokler ga je Se kaj, z na? slovom • J. H» RABLNOViCZ, Wien, General-Depot der Anglo-Brit. Siiberfabrik It Schiffsamtsgasse 20 a. Izdajatelj & ?dgovomi uredwk; |, PQPaOMIK. — Tiska: .Hilarijanska tiskarn^« y Gorici,