novi tednik
številka16 •jm XXXVII •cena 12 din____________________________________________________________________Cel/e,21^prtla 1983
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Doklel še skromna ponudba
Preprostega otlgovora nI, ¥čeral so ga poskusen poiskan tudi na problemski
konferenci SZDL ¥ Cellu
Težave s preskrbo so na
najbolj drastičen način
{Izbruhnile lani, čeprav smo
njene posledice v oblilci po-
trošniške mrzlice prvič
močneje občutili že proti
koncu 1980. leta. Tudi letos
se nam na trgovskih in dru-
gačnih policah ne obetajo
nič lepši časi, čeprav skro-
mnejši in vsega hudega na-
vajeni potrošniki kljub vse-
mu nagibajo k ocenam, da
ie vedno ni preveč hudo. Se-
veda, vse je relativnol
Vendar velja splošna oce-
iia. da se lani podpisani druž-
beni dogovor o preskrbi s
proizvodi posebnega pome-
fia za prebivalstvo v glavnem
ne uresničuje, da je tržišče
nezadostno preskrbljeno, ter
da je veliko problemov pri
(lobavah nekaterih deficitar-
nih vrst proizvodov. Poglab-
ljanje neusklajenega razvoja
Surovinske baze in predelo-
valnih zmogljivosti ob vse
Večji uvozni odvisnosti, je
dodatno priiilo olja na že ta-
ko močan plamen, v katerem
izginevajo podobe in nekda-
nja realnost bogato založe-
nih trgovskih polic. Toda, če
še lahko s potrpežljivostjo
mažemo povpraševanje po
manj življenjsko bistvenih
izdelkih, takšna maža odpo-
ve, kadar gre za izdelke agro-
živilstva, brez katerih pre-
prosto ne gre.
Kaj malo nas tolažijo ugo-
tovitve o neenotnem jugo-
slovanske trgu, ki je eden
izmed glavnih področij, kjer
cvetijo vsakršne rožice krši-
tev in zapiranja vseh mogo-
čih plotov. Če sploh kaj pre-
skakuje razne plotove na po-
dročju preskrbe v zadnjem
času, so to poštne pošiljke
■prehi-ambenih in detergent-
skih izdelkov iz bolj preskrb-
ljenih delov v manj preskrb-
ljene dele države. Kaj slaba
tolažba za nas. če zaenkrat še
sodimo med prve!
Kje pa vendarle moremo
iskati rešitve? Na papirju za-
pisane so videti na prvi po-
gled celo preproste.
Trajno povezovanje proiz-
vodnje, predelave in trgovi-
ne je temeljni motiv za pove-
čanje proizvodnje deficitar-
nih izdelkov. To povezova-
nje brez udeležbe denarja
bank in sisov za preskrbo ne
bo steklo, kajti proizvodnjo
je treba povečati, pa tudi te-
kočo proizvodnjo okrepiti s
finančnimi injekcijami, p>o-
sojili. Lani je trgovina s svo-
jo slabo akumulativnostjo še
kolikor toliko uspevala vzdr-
ževati solidno ponudbo na
svojih policah, za naprej je
sama preslabotna. Ce se tega
dejstva ne bomo zavedli v
večji meri. potem niso tako
daleč od krute realnosti tisti
pesimisti, ki trdijo, da se dol-
go ne bodo zadržali večji ali
manjši »nebonski otoki < v
vsej državi.
Vsekakor pa ostajo pre-
prosto, a povsem logično še
eno mnenje: preskrbe prebi-
valstva ni mogoče celovito
reševati zgolj na območju
ene ali več občin. Začasno in
s kratko sapo še mogoče, za
dalj časa in celovito pa sploh
ne.
Nadaljevanje na 3. strani.
¥ Celju Je Meč bolezni
zaradi onesnaženega
zraka
Ugotovitve iz razisliovalne naloge
■ Model sanacije ozračja v celjski kot-
lini« opozarjajo na naloge, ki so še
pred nami. Stran 5.
Solidarnostno zrno ¥ roJOMaJočI zemlji
šli smo po sledi tednikove reportaže iz leta 1970, ko je
celjsko območje s solidarnostno akcijo pomagalo Zorko-
vim fantom. Stran 16.__•
Sodišče Je odločilo: za Igranje
nogometa nI mogoče prejemati OD
Novi tednik poroča o razpletu sojenja funkcionarjem NK
Rudar. Stran 21._
Žalski učni rezultati
nadpoprečni v regili
Sole uspešno sodelulejo tuOI z
ztirtiženim delom v občini
Komunisti v osnovnih or-
ganizacijah ocenjujejo, da
delovanje Vzgojno-izobra-
ževalne organizacije pozi-
tivno vpliva na razvoj sa-
moupravnih odnosov, stro-
kovnost in medsebojno us-
klajenost vzgojno-izobraže-
valnih organizacij. Pri po-
družbljanju vzgoje in izo-
braževanja ugotavljajo na-
predek pri povezovanju šol
2 okoljem.  .
Ce so v občini še pred krat-
kim govorili, da potekajo
oblike neposrednega vklju-
čevanja učencev v proizvod-
no delo le na dveh, treh šo-
lah, potem danes ugotavlja-
jo, da vse šole uspešno razvi-
jajo to obliko sodelovanja.
Osnovna šola in organizacije
materialne proizvodnje so-
delujejo zlasti pri organizira-
nju in izvajanju proizvod-
nega dela učencev in pri nji-
hovem vključevanju v delov-
ni proces. Interesne dejavno-
sti na šolah so bogate in po-
memben dejavnik vzgoje,
premalo pa je politehnične
in kmetijske vzgoje.
Poklicnemu usmerjanju
namenjajo šole posebno po-
zornost, saj postaja to ena od
bistvenih sestavin pouka in
vsake druge vzgojno izobra-
ževalne dejavnosti. Kar se-
demdeset odstotkov učen-
cev se že odloča za proizvod-
ne poklice.
V celodnevno osnovno šo-
lo je vključenih šestnajst od-
stotkov učencev, elementi
celodnevne osnovne šole pa
se uveljavljajo tudi v oddel-
kih podaljšanega' bivanja.
Učni uspeh, ki je že 98,6-od-
stoten, je nad regijskim pov-
prečjem in je rezultat priza-
devnega dela pedagoških in
drugih delavcev, boljših po-
gojev dela in višje usposob-
ljenosti ter uporabe novih
učnih oblik in metod. Sicer
pa v žalski občini ugotavlja-
jo, da so pedagoški delavci
za svoje delo premalo stimu-
lirani v primerjavi z delavci
materialne proizvodnje.
Lanski povprečni osebni do-
hodek učitelja je znašal
14.700 dinarjev, v celodnevni
osnovni šoli pa je bil za 3000
dinarjev višji. Sole se sreču-
jejo s pomanjkanjem stano-
vanj in funkcionalnih pro-
storov, finančnimi in ka-
drovskimi težavami. Pro-
storska stiska je še posebej
izrazita na osnovnih šolah v
Šempetru in Grižah, finanč-
ne težave pa so posebej očit-
ne v glasbeni šoli.
JANEZ VEDENIK
Dragi Icros NT-RC le privabil 2000 udeležencev
Lepo vreme, primerni tereni, dobra organizacija in odhčna udeležba - to so osnovne
značilnosti drugega spomladanskega krosa Celja pod pokroviteljstvom NT-RC in v organi-
zaciji AD Kladivar ter ZTKO Celje. Lani je nastopilo nekaj manj kot 1000 tekmovalcev,
letos pa že okoli 2000! S takšno obliko ]e treba nadaljevati tudi v prihodnje. Obe zmagovalni
ekipi med osnovrumi (Vojnik) in srednjimi šolami (Tehnični šolski center) sta dobili pokal
pokrovitelja. Zmagovalna enota JLA pa pokal ZTKO Celje. Več v reportaži na strani 12.
TV-Foto: T. TAVCAR
Se o rezultatih
gospodarfenla
Potem, ko je izvršni
svet laške občine prejš-
nji teden ocenil rezultate
gospodarjenja v prete-
klem letu, bodo o tem
razpravljali tudi na da-
našnji seji OK SZDL v
Laškem. To bo tudi
osrednja tema sobotne
seje vseh treh zborov ob-
činske skupščine.
Kazalci gospodarjenja
za preteklo leto so v ob-
čini I>aško dokaj ugodni,
vendar se bojijo, da jih
lahko omejitev uvoza
opreme, repromateriala
in rezervnih delov letos
pripelje do večjih težav.
Ravno tako menijo, da
omejitev investicij lah-
ko resno ogrozi nadaljnji
razvoj gospodarstva v
občini.
VVE
2. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL 19te
Stabilna preskrba -
motiv povezovanja
PoapreOseUnlk ZIS Zvone Dragan na
obisku ¥ Merxu In Zlatarnah
Prejšnji petek je Celje
obiskal podpredsednik
zveznega izvršnega sveta
Zvone Dragan. Na pogovo-
rih v SOZD Merx in Zlatar-
nah Celje so bila v središču
pozornosti aktualna gospo-
darska vprašanja, še pose-
bej uresničevanje nalog iz
letošnje resolucije družbe-
no-ekonomskega razvoja.
Zvone Dragan se je prepri-
čal, da je *sozd Merx kot nosi-
lec preskrbe za dobrih 13 od-
stotkov prebivalstva Slove-
nije, na zasavskem, celjskem
in koroškem območju kljub
zaostrenim razmeram poslo-
vanja dobro opravil preskr-
bovalno funkcijo. Ta ugoto-
vitev še posebej velja, če
upoštevamo, da deluje kot
sozd komaj dobri dve leti.
Pretežno je še vedno trgo-
vinski sozd. saj na blagovni
promet odpade 70 odstot-
kov, ostalo pa na agroživil-
stvo in gostinstvo s turi-
zmom. Prav za ti področji pa
velja, da so možnosti v dol-
goročnem razvoju Merxa in
njegovih članic še neizkori-
ščene, kar velja za celotno
Jugoslavijo, ki se v prihod-
nje mora prebiti med države,
izvoznice hrane.
Res je, da smo lani izvozili
za milijardo in pol dolarjev
hrane vendar smo je še ve-
dno več uvozili.
SOZD Merx je lani sicer
ustvaril za milijardo in osem-
sto milijonov dinarjev celot-
nega prihodka, vendar mu je
kot pretežno trgovskemu
sozdu ostalo za akumulacijo
malo denarja. Veliko so ga v
Merxu tudi vložili v agroži-
vilstvo v drugih republikah
in pokrajini Vojvodini, s ka-
tero je Slovenija tudi sicer
sklenila medrepubliški do-
govor. Tega so nekateri v Ju-
goslaviji kritizirali, češ da
gre za regionalno bilansira-
nje, celo na ravni naturalne-
ga gospodarstva.
Po mnenju Zvoneta Dra-
gana takšnemu dogovoru ni
kaj očitati, če so v njem opre-
deljeni osnovni cilji za sode-
lovanje med dvema gospo-
darstvoma in merila politike.
Vse ostalo v* podrobnostih
pa je v pristojnosti samou-
pravnega sporazumevanja
združenega dela obeh gospo-
darstev. Takšni dogovori na
področju prehrane v Jugo-
slaviji tudi sicer niso nobena
redkost.
Zvone Dragan se je v po-
govoru s predstavniki sozda
Merx dlje časa zadržal še pri
skupnih vlaganjih med repu-
blikami in pokrajinama, pri
tem pa posebej poudaril, da
pri skupnih vlaganjih zdru-
ženo delo ne sme iskati samo
dohodkovnih in finančnih
učinkov, ampak ustvarjati
stabilne razmere za potrebe
reprodukcije in oskrbe.
Seveda niso izostala tudi
večna vprašanja o tem, kdaj
bo kaj oziroma več kave na
trgovskih policah, kar je za-
nimalo še posebej predstav-
nike Merxove pražarne. Od-
govor je bil preprost: zvezni
izvTšni svet bo držal besedo
glede 40-odstotnega deleža
deviz za nakup kave, vendar,
če bodo izpolnjeni pogoji po
katerih moramo tekoče
združevati devize za ves pre-
dnostni seznam, na vrhu ka-
terega so najprej zdravila, pa
hrana, pralni praški, nafta in
šele nato kava. Pri združeva-
nju deviz za nakup surove
nafte nismo za vzor, saj smo
do 20. marca uspeli združiti
toliko deviz, kolikor bi jih
morali skoraj vsak mesec po-
sebej. Prav zato se ne gre ču-
diti, če vse dražji bencin še
vedno kupujemo na bone,
saj smo na primer v prvem
letošnjem trimesečju uspeli
pokriti komaj 80 odstotkov
bilančnih energetskih po-
treb po nafti. K sreči nas je v
tem času reševal klirinški
uvoz surove nafte.
Osebni dohodki
ne spodbujalo
icdelu
Nagrajevanje dobrih
in uspešnih delavcev je
že tako slabo, da se kaj
hitro lahko ponovijo le-
ta, ko so strokovnjaki iz
celjske občine množično
odhajali na delo v sosed-
nje, kjer so bili boljši za-
služki. Tako so menili na
zadnji seji občinskega
komiteja ZKS Celje, ko
so razpravljali o gospo-
darjenju v preteklem le-
tu in o prvih treh mese-
cih tega leta.
Rast osebnih dohodkov
v občini je tako počasna,
da delavcev marsikje že
ne spodbuja k boljšemu
delu. Povprečni osebni
dohodki v preteklem letu
so v celjski občini znašali
13.901 dinarjev in so bili
pod regijskim in republi-
škim povpi^jem, realni
osebni dohodki pa so bili
v primerjavi z letom 1981
za 2,5 odstotka manjši. Na
seji so komunisti menili,
da bi morali biti osebni
dohodki, glede na gospo-
darsko moč občine, večji.
Seveda pa gibanja oseb-
nih dohodkov ne bi smeli
obravnati ločeno od
uspešnosti delovnih orga-
nizacij. Le dohodkovna
uspešnost je lahko podla-
ga debelejšim plačilnim
kuvertam.
Na seji so komunisti
opozorili tudi na težave
pri oskrbi s surovinami in
drugim reprodukcijskim
materialom. V nekaterih
delovnih organizacijah že
imajo težave, marsikje pa
se obetajo motnje v proiz-
vodnji v prihodnjih mese-
cih, saj so zaloge surovin
že zelo pičle.
Trenutno imajo največ
težav s surovinami v Cin-
karni, Aeru in Metki, kjer
so že večji zastoji v proiz-
vodnji. Na tesnem s suro-
vinami so še v Libeli, Že-
lezarni Store, Emo in Žič-
ni. Težave so predvsem v
delovnih organizacijah,
ki nimajo dovolj deviz, da
bi izpolnjevale zahteva
dobaviteljev po soude-
ležbi. S. S.
S samoprispevicom bodo uredili
zdravstvene postale v iViozirju
Z izgradnjo prizidkov k
zdravstvenim postajam Na-
zarje, Mozirje in Luče naj bi
v prihodnjih letih rešili pe-
reč problem zdravstvenega
varstva v občini Mozirje.
Od 18 milijonov dinarjev,
kolikor bi po predračunski
vrednosti veljale investici-
je v vse tri objekte, bi iz
sredstev samoprispevka
združili 4 milijone dinarjev.
V občinskem gospodar-
stvu so v preteklem obdobju
združevali sredstva za mo-
dernizacijo celjske in slove-
njegraške bolnišnice, izdvo-
jena investicijska sredstva v
znesku okrog 7 milijonov di-
narjev pa so bila po sklepu
zbora združenega dela in
skupščine zdravstvene
skupnosti preusmerjena za
fKikrivanje izgub v zdrav-
stvu za leto 1981.
Sedanje predvidene inve-
sticije so nujne, saj zdrav-
stvena domova v Nazarju in
Mozirju ne zagotavljata
osnovnih delovnih pogojev,
ne primernega zdravstvene-
ga varstva. Neustrezni pro-
stori v kletnih in zatohlih
prostorih brez potrebnih am-
bulant in sanitarij, pretesna
čakalnica, ki se občasno raz-
širi kar na stopnišče pnjvzro-
ča, da je stanje v Mozirju že
kar nevzdržno. Tudi v Nazar-
jah ni prostorskih pogojev za
zagotavljanje osnovnega
zdravstvenega varstva.
TOZD Zdravstvo Mozirje že
ima nabavljene medicinske
aparate, ki pa jih v neustrez.
nih prostorih ne more upo,
rahljati. Tako naj bi v obeh
zdravstvenih postajah d,^
gradili prizidka s po 90 m^, §
čimer bi v Nazarjah pridobili
prostore za fizioterapijo, cen.
tralni laboratorij, specifične
ambulante ter ustreznejši
prostore za delovno medici,
no. V Mozirju pa naj bi prj.
dobili čakalnico za splošno
ambulanto, prostore za sanj.
tarno-higiensko in reševano
službo, posvetovalnico za
dojenčke ter prostore za de-
žurno službo.
Z obnovo ni več mogoče
čakati, saj uporabniki vse
bolj negodujejo, pa tudi
zdravštvemm delavcem ni
lahko.     RADO PANTELIC
Osicrbilenost s surovinami
le iz meseca v mesec siabša
¥se več Je tutll negodovanl zmatU nizkih osebnih tlohodkov -
so ugotavljali regijski sindikati
Združeno delo na celj-
skem območju je v prete-
klem leiu doseglo še kar do-
bre rezultate glede na težke
pogoje gospodarjenja, so
ugotovili na ponedeljkovi
seji medobčinskega sveta
zveze sindikatov. V prvih
letošnjih mesecih pa vse
več delovnih organizacij
pesti pomankanje surovin
in nekaterim že grozijo več-
ji zastoji v proiz\'odnji.
V občini Velenje ima naj-
več težav z zagotavljanjem
repromateriala in deviz Go-
renje. Tako je že ogrožena
proizvodnja za izv-oz. Ob tem
pa v Gorenju poudarjajo, da
kljub ostri konkurenci nima-
jo težav s prodajo na svetov-
nem trgu. Da bi bile težave v
velenjski občini še večje, je
tudi REK v težki likvidnost-
ni situaciji.
V celjski občini so pripra-
vili analizo o preskrbljenosti
delovnih organizacij z repro-
dukcijskim materialom. Ta
kaže, da bo kritično pred-
vsem v naslednjih mesecih,
čeprav je nekaj zastojev že
sedaj.
Mozirsko združeno delo še
kar uspešno krmari v seda-
njih pogojih, le v Glinu, tozd
stavbno pohištvo je bolj za-
škripalo. Tozd je v prvih treh
mesecih prodal le za nekaj
več kot polovico toliko, kot
lani v istem obdobju, proiz-
vodnja pa je bila le še za ne-
kaj odstotkov večja. Zaradi
tega so že morali 38 delavcev
preusmeriti na druga delov-
na mesta.
V žalski občini imajo večje
težave le v Sipu, kjer na pri-
mer ne morejo prodati priko-
lic, ker še niso uspeli kupiti
gum. V drugih delovnih or-
ganizacijah še imajo surovi-
ne, vendar so se zaloge že
kritično zmanjšale.
V konjiški občini ima teža-
ve zreški Unior, v šentjurski
pa Alpos.
V večini občin so tudi pre-
cejšnji pritiski na osebne do-
hodke, predvsem v delovnih
organizacijah, ki sicer dobro
gospodarijo, dobivajo pa
tanke plačilne kuverte.
S. SRor
Komunisti bi moraii enotnele deiovati
mmmmammHmmmKmmmmgmmmemmmam^mmmmmmmmmmmmmmm^ammmmmm
Franc Kolšek: »S statistiko ljudi ne bomo nasitili!^
Kakšne so trenutne raz-
mere v gospodarstvu žalske
občine? Kakšen je položaj v
nekaterih organizacijah
združenega dela in ne na-
zadnje, kako se obnašajo
komunisti v zaostrenih go-
spodarskih razmerah? To je
le nekaj vprašanj, ki smo
jih zastavili predsedniku
OK ZKS Žalec Francu Kal-
šku.
NT: Kakšen je trenutni
položaj v obeh sozdih?
F.Kalšek: »SOZD Agros iz
Šempetra bi moral skupno
nastopati na zunanjih trgih z
enotno zastavljeno politiko.
Komunisti v tem sozdu ugo-
tavljajo, da se je opustila vsa-
kršna oblika organizacijske-
ga povezovanja in skupnega
delovanja komunistov na
višjih ravneh organiziranja.
Posledice so vidne. Komuni-
sti v samoupravnih organih,
zlasti delegati v delavskem
svetu, nimajo idejnopolitič-
ne usmeritve ZK za svoje sa-
moupravno delovanje. Ce pa
te usmeritve so, potem niso
usklajene in enotne. Komu-
nistom je glede na to otežko-
čeno v samoupravljanju uve-
ljavljati politiko ZK. V DS se
občasno jKJjavljajo nesa-
moupravna, proti skupnim
interesom izražena stališča
posameznikov. Sklepi DS se
ne uresničujejo vedno in
povsod. Enkrat bo treba tudi
jasno povedati, kaj pomeni
SOZD Hmezad za občino in
regijo, pa tudi za slovenski
prostor. Na problemski kon-
ferenci o kmetijstvu, ki je bi-
la v sozdu Hmezad, so bile
ocene o sedanjih problemih
preblage. Še zlasti, ko so go-
vorili o regijski mlekarni.
Zavedati se moramo, da lah-
ko mlekarni^ reši izgub le
večja prireja mleka. Tako je
tudi s statističnimi podatki o
pšenici, koruzi, govedu in
prašičih. S statistiko prav
gotovo ne bomo nasitili
ljudi.
V obeh sozdih bo treba vso
pozornost nameniti vpraša-
njem oskrbe regije. Prema-
gati je treba lokalistične in
subjektivne interese. Stali-
šča o nekaterih kmetijskih
naložbah v regiji se morajo
poenotiti, tako da bi lahko
potrebne objekte čim prej
zgradili. V obratnem prime-
ru bo naša regija še bolj zao-
stajala za razvojem ostalih
kmetijskih področij v Slove-
niji.«
NT: Težave se pojavljajo
tudi v nekaterih drugih sre-
dinah. Gre za neuspeli refe-
rendum, probleme enotne
preskrbe v občini in še za
druge stvari. Povejte nam
več o tem!
F.Kalšek: »Nosilecenotne
preskrbe v naši občini naj bi
bil Savinjski magazin. Ob-
stojajo želje, naj bi bil Sa-
vinjski magazin v okviru
sozda Hmezad. Politične,
ocene glede take rešitve so v
Savinjskem magazinu in
Hmezadu popolnoma različ-
ne in precej individualno
obarvane. Lanski referen-
dum v Ferralitu ni uspel za-
radi neusklajenega delova-
nja članov ZK. V Zavodu za
načrtovanje se obnašajo, kot
da je to, kar opravljajo, edino
pravilno, ne glede na ceno,
rok in kakovost uslug. V
Montani in Sigmi bo treba
ugotoviti politično odgovor-
nost posameznikov za sta-
nje, ki ni najbolj rožnato. V
Zarji v Petrovčah so komu-
nisti pravočasno ukrepali,
ko je skupina posame2uiikov
hotela zavirati želje in pobu-
de članov kolektiva za boljšo
in bolj organizirano proiz-
vodnjo.«
NT: Kako ocenjujete delo
komunistov v krajevnih
skupnostih?
F.Kalšek: »Tej problema-
tiki smo namenjali premalo
pozornosti. Ni dovolj samo
sprejeti delovanje sveta ZK
v krajevni skupnosti, ampak
je treba njegovo delovanje
stalno spremljati in dopol-
njevati. Komunisti, ki živijo
na področju neke krajevne
skupnosti, delajo pa drugje,
se morajo enako zavedati
svoje odgovornosti do tega
problema kot tudi komuni-
sti, ki v kraju žive in delajo.«
NT: Nekajkrat smo že sli-
šali, da se v SIS nekateri
obnašajo kot da so oni edi-
ni, ki lahko delijo in razpo-
rejajo ...
F. Kalšek: »Tu bi rad ome-
nil predvsem težave okrog
organiziranosti skupnih
služb, ki nastajao prav iz teh-
nokratskega obnašanja po-
sameznikov, ki evidentirajo
samo potrebe in nato tudi po
presoji delijo. Skupne službe
samoupravnih interesnih
skupnosti bodo organizirane
prav zaradi tega, da bo pre-
gled nad zbranimi sredstvi
jasen in da se bo upravljanje
s temi sredstvi vodilo z ene-
ga mesta.«
JANEZ VEDENIK
Teicmovanle za
Canicarlevo nagrado
Lucija TepeJ Iz Slov. Konjic Je zmagala
na prvi stopnji
Na srednji tehniški šoli v
Celju je bilo prejšnjo soboto
republiško tekmovanje iz
znanja materinščine. Sode-
lovalo je okoli sto učencev
višjih stopenj osnovne šole
in srednjih šol iz enajstih
območjih, kjer delujejo po-
dročna slavistična društva.
Učenci, ki so prej zmagali
na območnih tekmovanjih,
so se pomerili v znanju slo-
venskega jezika in sicer s po-
dročja jezikoslovja in knji-
ževnosti. Posebno področje
pa je bilo letos tekmovanje iz
poznavanja slovenske lirike
med obema vojnama. Tako
so učenci z osnovnih šol ime-
li za podlago pesnika Kajuha
in Bora, učenci srednjih šol
pa Klopčiča, Seliškarja in
Kosovela. Majda Degan,
predstavnica slovenskega
slavističnega društva je ta te-
matski izbor označila za pri-
mernega predvsem zato, ker
je lirika še vedno zanemarje-
no področje v šolskih učbe-
nikih. Podrobnejše poglab-
ljanje v slovensko liriko in še
posebej v to obdobje pa je
dovolj široko, da učenci lah-
ko spoznajo značilnosti po-
sameznih literarnih tokov od
moderne do socialnega reali-
zma.
V okviru letošnjega tek-
movanja, ki ga je na tehniški
šoli organiziralo celjsko sla-
vistično društvo, je bila tudi
okrogla miza. Na njej so
mentorji govorili o proble-
mih s katerimi se srečujejo
pri mentorstvu in pripravah
na to tradicionalno tekmova-
nje. Med drugim so ugotovi-
li, da tekmovanje za Cankar-
jevo nagrado še vedno ni do-
volj prodrlo med slovensko
javnost. Tudi vse šole še niso
vanj vključene. Vzrok je v
tem, da nimajo dovolj ka;
drov, ki bi bili pripravljeni
prevzeti mentorstvo. Saj so
učni programi preobširni
obremenjenost učitelja pa
prevelika, da bi si lahko vzeli
dovolj časa in bolje pripravi
Zmagovalci na letošnjem
tekmovanju za Cankarjevo
nagrado so na prvi stopnji:
Lucija Tepej, OS Dušana Je-
reba, Slovenske Konjice;
Mojca Meier, OŠ Bratov Po-
lančičev, Maribor; Maja Zu-
pan, OŠ A.T.Linhart, Ra
dovljica. Nagrajenci na dru-
gi stopnji pa so: Teodora
Gržinič, Srednja pedagoška
in naravoslovno-matema
tična šola, Koper; Mateja
Kovačič, I. Gimnazija.
Ljubljana; Vesna Cančer.
DESŠ, Novo mesto
li učence na tekmovanja
Vsekakor pa tekmovanje, ^
se je pričelo leta 1976., velj^
še naprej ohranjati in širi^
tako, da bo vanj vključen sl^
herni učenec. Kajti tekmov*
nje ni le učenje, temveč tud
vzgoja, ki bo mladega človj
ka usmerjala v pravUe^
odnos do materinega jeziW
Učenci in njihovi mentof
so si po tekmovanju ogledaJ
celjske znamenitosti.       ^
21. APRIL 1983
NOVI TEOMK - STRAN 3
Na Celjskem bomo
praznovali slovesno
Po občinah celjskega ob-
niočja bodo delovni ljudje in
občani «jlovesno {»očastili
praznik Osvobodilne fronte in
I maj. Na pročeljih hiš in to-
varn bodo plapolale zastave,
okrašene ulice in izložbe, šole
jn vrtci bodo dajali pravi
praznični videz.
Celle
Da bo praznik še bolj prazni-
čen, bodo delavci v delovnih
kolektivih uredili in okrasili
svoje delovno okolje, postavili
inlaje in transparente. Od 20.
do 30. aprila se bodo sestajah
na razširjenih sejah samou-
pravnih organov in družbeno-
političnih organizacij ter tudi
tak') obeležili 27. april. Dan
mladosti in bližnji prihod vla-
ka bratstva in enotnosti. Od 23.
do 30. aprila se bodo zvrstila
Številna športna tekmovanja
za prehodne pokale OO ZSS.
Na letni seji občinske organi-
zacije ZS Celje, ki bo 25. aprila,
bodo podelili srebrne znake
Zveze sindikatov Slovenije.
Naslednjega dne ob 17. uri bo
na Tomšičevem trgu nastop
DPD Svoboda, ob 19. uri pa
osrednja proslava v Narodnem
domu. Na Tomšičevem trgu bo
29. aprila ob 17. uri nastop kul-
turno-umetniškega društva
France Prešeren, 30. aprila
zvečer pa bodo po obronkih
hribov v krajevnih skupnostih
zagoreli kresovi.
Titovo Veienle
Poseben odbor je že pripra-
vil osrednji program prireditev
za praznovanje 27, aprila in 1.
maja. Prireditve se bodo priče-
le 25. aprila, ko bodo odprli
razstavo likovnih in literarnih
del mladine osnovnih šol na
temo obeh praznikov. 26. apri-
la bo ob 18, uri v domu kulture
v Titovem Velenju podelitev
odlikovanj, piznanj OF in sre-
brnih znakov ZSS s predvaja-
njem kratkega filma o Titovem
Velenju. Od 28. do 30. aprila
bodo po organizacijah združe-
nega dela in krajevnih skupno-
stih potekale akcije s poudar-
kom na prostovoljnem delu in
zbliževanju delovnih ljudi in
obf^anov.
Slovenske Konilce
Visoki kresovi bodo zagoreli
po krajevnih skupnostih tako
v počastitev dneva OF kot ob
1. maju. V vseh večjih krajih v
občini sodelujejo pri pripravi
dmžbeno-politične organizaci-
je, delovne organizacije in
društva v kraju, ki bodo kreso-
vanja obogatili a kulturnim
programom. Osrednja občin-
ska slovesnost bo letos že 23.
maja ob 20. uri v kulturnem
doniu v Slov. Konjicah, kjer
bodo tudi podelili priznanja
OF in ZSS Slovenije.
Šmarje pri Jelšah
Osrednja proslava bo v Ro-
gaški Slatini 26. aprila ob pol
osmih zvečer. Istega dne bo tu-
di zbor podpisnikov družbene-
ga dogovora za urejanje in
vzdrževanje spominskega do-
ma dr. Franceta in Borisa Ki
driča. Pričel se bo ob 16, uri v
zdraviliški dvorani, kjer bodo
podelili tudi priznanja OF in
srebrne znake ZSS. 26, aprila
ob 18,30 bodo v pivnici zdravi-
lišča v Rogaški Slatini odprli
likovno razstavo del Goca Ka-
lajdžijskega.
Senllur
Osrednja slovesnost bo v
tem kraju 26. aprila zvečer. Ob
kulturnem programu bodo po-
delili tudi srebrne znake OF in
ZSS. Po bližnjih gričih bodo
zagoreli visoki kresovi. Eden
največjih spet v vaški skupno-
sti Kameno. V'sklopu prazno-
vanj bo tudi tekmovanje mla-
dih v SLX) in družbeni samoza-
ščiti, ki bo v petek v Dramljah.
Mtozirje
v občini se bodo vrstile kra-
jevne proslave, na katere se v
teh dneh pripravljajo v sleher-
ni krajevni skupnosti. Osred-
nja slovesnost v občini pa b©
24. aprila v Bočni. Najzasluž-
nejšim posameznikom bodo
podelili srebrna priznanja OF,
Žalec
Do 1, maja v občini ne bo
prireditev, zato pa bo toliko
bolj slovesno 1. maja pri Smi-
glovi zidanici nad Grajsko vas-
jo, kjer se vsako leto zbere veli-
ko delovnih ljudi in občanov.
Na predvečer praznika bodo
zagoreli kresovi od Homa do
Gore Oljke.
Laško
v domu Dušana Poženela bo
na osrednji prireditvi, ki bo 26,
aprila, revija pihalnih instru-
mentalnih orkestrov. Ob tej
priložnosti bodo podelili 5 zla-
tih odličij OF, Krajevne skup-
nosti pa pripravljajo tudi svoje
slovesnosti.
Železničarji so
praznovali
Ob dnevu železničar-
jev - praznujejo ga 15.
aprila v spomin na krva-
ve dogodke na Zaloški
cesti v Ljubljani pred 63
leti, ko so stavko v krvi
zadušili, so tudi v Celju
pripravili številne prire-
ditve.
Osrednji slovesnosti sta
bili v petek, ko so se že-
lezničarji najprej zbrali
na komemoraciji ob spo-
minski plošči padlih v
NOE na celjski železniški
postaji. Na slovesnosti v
domu JLA pa so podelili
170 priznanj delavcem za
10 oziroma 20-letno delo
na železnici.
Ob tej priložnosti so
celjski železničarji podpi-
sali listino o pobratenju z
železničarji iz Slavonske-
ga Broda.
Ob svojem prazniku pa
so železničarji pripravili
še nekaj drugih priredi-
tev. y Gračnici pri Rim-
skih Toplicah je bilo tra-
dicionalno srečanje slo-
venskih in hrvaških že-
lezničarjev, obiskali so
spominska obeležja ob
železniških progah, v Ro-
gatcu pa so odprli razsta-
vo likovnih amaterjev-že-
lezničarjev. Številna pa
so bila tudi športna sreča-
nja,
S. S.
Doklej še skromna ponudba?
Nadaljevanje s 1. strani.
Poskušajmo uvodni čla-
nek o problemih preskrbe
dopolniti z dokaj konkret-
nimi podatki iz analize, ki
jo je za včerajšnjo problem-
sko konferenco SZDL Celje
o preskrbi pripravil občin-
ski komite za družbeno-eko-
nomski razvoj.
Meso in mesni izdelki: Od
februarja veljajo nove pro-
dajne cene za vse vrste sve-.
žega mesa, odpravljene so
kompenzacije in zmanjšane
so razlike med nabavno in
prodajno ceno za meso mla-
dopitanih govedi, ter delno
pri svinjskem mesu. Kljub
temu občutna razlika še ob-
stoja, rejci pa še vedno zadr-
žujejo prodajo živine ter zah-
tevajo popravek oziroma viš-
jo odkupno ceno za živo živi-
no. Pri govejem mesu je ra-
zlika še vedno 54 din in 47
par pri kilogramu, pri svinj-
skem celo 73 din in 64 par.
Boljšo oskrbo je torej mogo-
če pričakovati le, v kolikor
bomo uspeli odpraviti ce-
novna neskladja.
Mleko In mlečni izdelki:
Povečanje odkupa mleka ne
sledi povpraševanju, četudi
gre pri mleku za dokaj se-
zonski značaj. Tudi za to po-
dročje velja med vzroke po-
manjkanja šteti cenovna
neskladja, ki se ob vse draž-
jih krmilih povečujejo. Ta
neskladja načenjajo repro-
dukcijsko verigo živina -
krma - mleko, V glavnem bo
konzumnega mleka dovolj,
primanjkovalo bo še naprej
masla in alpskega mleka, tu-
di raznih vrst sirov ne bomo
pogosto videvali.
Ptenica in moka; sladkor:
Kljub povečanju pridelka
pšenice jo bo potrebno zd
preskrbo uvoziti iz drugih
območij in na splošno je pre-
skrba zadovoljiva. Dobra
ocena velja tudi za sladkor,
ki ga na policah trgovin ne
bo zmanjkovalo.
Jedilno olje, margarina,
jajca: S sovlaganjem in spo-
razumi naj bi bilo letos olja
in margarine dovolj, za jajca
pa naj bi poskrbel predvsem
Kmetijski kombinat Šentjur,
ki je med največjimi proizva-
jalci jajc v republiki. Torej
jih ne bo primanjkovalo,
Riž, sol, testenine in me-
sni izdelki: Prvega in druge-
ga bo kljub porastu potroš-
nje dovolj, pri mesnih izdel-
kih pa bo včasih zašepala po-
nudba, čeprav v začetku leta
niti ni bila slaba. Tudi teste-
nin ne bo smelo primanjko-
vati, medtem, ko za sadje in
zelenjavo vsaj v Celju lahko
trdimo, da nimamo preveč
pestre ponudbe z domačih
zasebnih virov, lani smo
imeli še smolo s točo in nje-
nimi posledicami, Ce ne bo-
mo preveč gledali na kako-
vost, bomo celo z zelenjavo
zadovoljni, s sadjem pa tudi.
Nesrečna liava: Lani smo
jo v primerjavi z letom po-
prej lahko nakupili doma za
13 odstotkov manj in je že
pravi čudež, da jo še kar na-
prej nekako uspevamo piti.
Glavni problem je v zagoto-
vitvi deviz za uvoz.
Pralni praški: Tudi pri teh
je problem v zagotovitvi de-
viz za uvoz sestavin pri pro-
izvajalcih. Lani je bila po-
trošnja pralnih praškov v ob-
čini Celje večja za 777 ton ali
za 24,5 odstotka. O razlogih
je možno ugibati na več nači-
nov in to smo že naredili-dej-
stvo je, da je celjsko območje
v primerjavi s slovenskim,
statistično za tri kilograme
praškov in detergentov bolje
preskrbljeno, če računamo
te tri kilograme na prebival-
ca. Upajmo, da bo tako tudi
ostalo.
MITJA UMNIK
liič nas ne sme presenetiti
Letos že peto leto izvajamo
aktivnosti v okviru akcije
Nič nas ne sme presenetiti.
Akcija NNNP vse bolj prera-
šča v trajno sestavino kon-
cepta splošne ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite. Njena največja vre-
dnost je v stalnih naporih in
prizadevanjih za usposablja-
nje kar najširšega kroga de-
lovnih ljudi in občanov za
potrebe samozaščite in
obrambe.
Tudi letošnje aktivnosti
NNNP bodo namenjene pre-
ventivno samozaščitnim ak-
cijam. Največ pozornosti Jao-
mo namenili nadaljnjemu ra^
zvoju in krepitvi civilne za-
ščite, prometni in požarni
varnosti. Poseben poudarek
pa bo letos namenjen še var-
nosti in zaščiti pri delu. Po-
večati je namreč potrebno
družbeno skrb za izboljšanje
razmer ter zmanjšanje ne-
sreč, človeških žrtev in mate-
rialne škode. Podatki zad-
njih let o številu nesreč pri
delu so kljub upadanju še
vedno zaskrbljujoči. Nesreče
pri delu se največkrat dogo-
dijo zaradi nespoštovanja
predpisov, malomarnosti in
površnosti.
Zahtevne družbene raz-
mere terjajo bolj načrtno in
izostreno delovanje na po-
dročju družbene samozašči-
te. Tudi leto 1983 nam lahko
prinese razna presenečenja.
Zato morariio aktivnosti aJc-
cije NNNP kar se da poveza-
ti z aktualno družbenoeko-
nomsko problematiko, V
vseh samoupravnih okoljih
bomo morali oceniti, kako
izboljšati varnost in samoza-
ščitno pripravljenost. Ocene
organizirane aktivnosti
predstavljajo osnovo pre-
ventivnega delovanja in
usposabljanja v okviru
NNNP-83.
Finančne
težave ZRVS
Celjska organizacija
zveze rezervnih vojaških
starešin je lani uspešno
opravila zadane naloge,
njenih 2500 članov pa je
bilo aktivnih tudi v dru-
gih družbenopolitičnih
organizacijah, so ugoto-
vil na letni konferenci,
ki so jo pred dnevi pri-
pravili v Domu JLA, kot
gosta pa sta se je udeleži-
la tudi predsednik celj-
ske občinske skupščine
Edi Stepišnik in član
zvezne konference ZRVS
Ivan Dolničar.
Čeprav se večino orga-
nizacij v krajevnih skup-
nostih (v občini jih je 26)
ubada s precejšnjimi fi-
nančnimi težavami, samo
dve krajevni organizaciji
rezervnih starešin pa ima-
ta ustrezne prostore, so
skoraj povsod dosegli ze-
lo dobre rezultate pri idej-
nopolitičnem izobraževa-
nju in obrambno-samoza-
ščitnem usposabljanju.
Za uspešno delo je
predsedstvo zvezne kon-
ference ZRVS celjski or-
ganizaciji tudi podelilo
plaketo,
S.Š.

Poslei pa tuai no¥ tip moke 8B0
Zvezni izvršni svet je na
podlagi soglasja pristojnih
republiških in pokrajinskih
organov izdal odlok, na
osnovi katerega se je uvedel
nov tip pšenične moke
'850 s ukinjena pa je bila
proizvodnja polbele moke
tipa 800 in črne moke tipa
1100.
Da bi zagotovili enotno
oblikovanje drobno prodaj-
nih cen kruha, je republiška
skupnost za cene izvršila us-
klajevanje in določila, da
fnorajo izvršni sveti skup-
ščin občin določiti najvišje
■"avni drobno prodajnih cen
osnovnih in posebnih vrst
kruha in peciva iz moke tipa
850.
2e pri dosedanjih cenah je
pri osnovnih vrstah kruha
pastalo 6 dinarjev in 11 par
^gube pri kilogramu, pri no-
^ih cenah za osnovni kruh iz
'^oke tipa 850 pa se bo ta
fzguba povečala 6 dinar-
jev in 64 par pri kilogramu.
Posebej kaže poudariti, da
So nove cene osnovnih vrst
•^ha v Sloveniji najnižje v
•Jugoslaviji (SRS 21 din, Voj-
vodina 21.50. Srbija 23 din.
Bosna in Hercegovina 22
din, Makedonija 25,20, Hr-
vatska 22,50 din).
Posebej kaže poudariti, da
zavzemajo osnovne vrste
kruha v tozdu Pekarne in
slaščičarne Mencove Mlin-
sko predelovalne industrije
v Celju kar 31 odstotkov
vseh količin proizvedenega
kruha, kar je bistveno več.
kot pri drugih pekovskih or-
ganizacijah v Sloveniji,
Skupnost za cene občine
Celje je sklenila, da cene
osnovnih vrst kruha ostane-
jo na ravni, kot je določeno
za vso republiko Slovenijo.
To je 21 dinarjev za kilogram
kruha iz moke tipa 850 in 18
dinarjev ter 10 par za 0,80 kg
kruha iz enake moke. V bi-
stvu pomeni v prvem prime-
ru podražitev za 8,8 odstot-
ka, v drugem pa za 8,3 od-
stotka.
Nove cene veljajo od pone-
deljka, 18. aprila dalje, pro-
izvajalci kruha pa so dolžni
ohraniti dosedanji delež
osnovnih vrst kruha v sesta-
vi peke, to je 34,7 odstotka.
MITJA UMNIK
POGLED V SVET S kovjnotehno
'iiL mesei; iuiiie
Odkar se je začela iraško-lranska
vojna, je bilo po svetu slišati veliko
ugibanj oziroma bojazni, da se bo
vojna razširila tudi na druge, sose-
dne države. Zdaj se je to zgodilo,
vendar na čisto poseben način. Pri-
zadete, v nekem smislu celo ogrože-
ne so države ob Zalivu in sicer zato,
ker se je njihovo največje bogastvo
- nafta - sprevrglo v nasprotje, v
nekaj, kar prinaša nesrečo.
Kot je znano, iz iranskih podmor-
skih naftnih vrtin v severovzho-
dnem delu Zaliva teče nafta in one-
snažuje morje, rastlinstvo in žival-
stvo v njem; nevarnost pa je tudi,
da bo nafta dosegla obale z Zaliva
in povzročila dodatno, velikansko
škodo.
Značilno za razmere je, da bi to
naftno ujmo v tehničnem pogledu
lahko sorazmerno hitro zajezili in
postopoma očistili Zaliv nafte, če
ne bi vojno stanje tega preprečeva-
lo. Tako so vsi poskusi prizadetih
vlad, da bi se dogovorili o reševa-
nju doslej naleteli na zavračanje
obeh vlad, tako tiste v Teheranu
kot one v Bagdadu, pač zato, ker
vsaka postavlja svoje pogoje. Tako
nafta še naprej odteka In območju
Zaliva grozi ekološka katastrofa.
Iran trdi, da je Irak namenoma, z
raketami iz bojnih helikopterjev
poškodoval naftne vire, medtem ko
Irak trdi, da je prišlo do odtekanja^
nafte zato, ker je naftno ploščad
poškodovala iranska ladja. Naj je
bilo že tako ali drugače, dejstvo je,
da je tod območje vojnih operacij,
da zaradi tega reševalne ekipe ne
morejo delati. Vse topa priča, kako
ostra je vojna, ki zdaj traja že 31
mesecev (jutri se začenja 32. me-
sec). Pri tem je položaj na bojišču
samem še naprej nespremenjen,
vzlic nedavni iranski novi ofenzivi.
'H/obena od vojskujočih se strani
ne more doseči bistvene strateške
prednosti. Gre torej za dolgotrajno,
izčrpavajočo vojno, pri kateri i ran-.
ska stran zatrjuje, da jo bo bojeva-
la do končne zmage. Ob tem dodat-
no zapleta položaj dejstvo, da Irak
zaseda del iranskega ozemlja, Iran
pa del iraškega.
Za čas na pragu 32. meseca vojne
je nadalje značilna odsotnost, bolje
rečeno, prenehanje vseh poskusov
mirovnih posredovanj. Zamrla je
akcija pooblaščenca Združenih na-
rodov Olofa Palmeja, zamrla je ak-
cija islamskih držav, pa tudi priza-
devanja neuvrščenih ob sedmem
vrhu na žalost niso obrodila
uspeha.
Tako imamo opravka z dejan-
skim zastojem na bojišču, s popol-
nim zastojem kar zadeva priprav-
ljenost na mimo rešitev in, kot re-
čeno, z zastojem posredovalnih pri-
zadevanj.
Spričo tega zdaj ni nobenih zna-
menj, da bi bilo sploh kaj možnosti
v bližnji prihodnosti, da bi dosegli
vsaj premirje. Na žalost je za zdaj
nemogoče celo delno premirje, ki
bi omogočilo spopad z naftnim ma-
dežem, ki ogroža ljudi in naravo ob
Zalivu in v njem.
Piše
Jo2e ^rcelj
li. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL 1983
Motno se blešči (zlat) izvoz
Obisk predsednika slo-
venskih sindikatov Marja-
na Orožna prejšnji teden v
Celju, v celjskih Zlatarnah
in Aeru, je bil dobra prilož-
nost, da so si delegati zapo-
slenih v obeh kolektivih
spet lahko dali duška zara-
di nekaterih nesmislov pri
izvozu.
Celjske zlatarje najbolj
moti nesmiselno, da ne reče-
mo neumno, spodbujanja
izvoza zlata kot surovine, na-
mesto, da bi v izvozu na kon-
vertibilna tržišča večjo težo
in predvsem možnosti imeli
izdelki, oplemeniteni z de-
lom in na najvišji možni
stopnji predelave. Pri tem so
prvega moža slovenskih sin-
dikatov opozorili na marsi-
katere medrepubliške ploto-
ve, ki jih ne postavljajo go-
spodarski, ampak celo poli-
tični krogi in vrhovi. Povrhu
se zatika sedaj še pri srebru,
ki prav tako neumno (kot su-
rovina) odhaja čez državno
mejo, domače (celjske) pre-
delovalne zmogljivosti v Zla-
tarnah pa so porazno slabo
izkoriščene, komaj s petino.
Pa problemi oskrbe z re-
produkcijskimi materiali ne
tarejo samo celjske zlatarje.
Podobne težave imajo tudi v
Aeru, ki kljub svoji repro-
dukcijski verig; od papirja
do grafičnih izdelkov, toži
zaradi pomanjkanja fizičnih
pravic za uvoz nujnega re-
produkcijskega materiala.
Menda takšnega problema
fizičnih uvoznih pravic ne
poznajo v drugih republi-
kah, na primer v Makedoniji.
V Aeru so prepričani, da po-
časne rešitve na področju
devizne politike niso v prid
zahtevnim nalogam združe-
nega dela, ki se dobesedno
opoteka pod bremeni izvoz-
nih bremen stabilizacije.
V Aeru so se pametno od-
ločili za izvažanje rezultatov
svojega znanja in izkušenj v
tehnologiji, zato imajo v og-
nju več projektov, s katerimi
želijo poseči predvsem še na
tržišča držav v razvoju.
Osvajanje teh tržišč ni lah-
ko, Aerova pahljača izdelkov
pa je tudi zelo razprta. Sreča,
da je naša osnovna surovina
papir, sicer bi nam trda pred-
la, ugotavljajo. V mislih pa
imajo izredno slabe rezultate
poslovanja v pivih dveh me-
secih letos, ko sta jim dva
tozda zdrknila med izgubar-
je. Trimesečni obračurj po-
slovanja bo sicer pozitiven,
ker se je stanje prejšnji me-
sec popravilo.
Vsekakor je ob dobrih
izvoznih usmeritvah, nape-
tih gospodarskih načrtih in
zadovoljivi storilnosti dela
težko opazovati, kako se
škarje rezultatov in ciljev re-
solucije o družbeno-eko
nomskem razvoju v letoš-
njem letu še bolj razpirajo in
to predvsem že na škodo
osebnih dohodkov. Najbrž
so zelo realna vprašanja, ka-
ko dolgo si bomo še lahko
privoščili takšno razpiranje
škarij, kajti krivulja stabili-
zacijskega razpoloženja se
lahko še bolj ukrivi navzdol.
MITJA UMNIK
AVTOELEKTRIKA
Srečko Friškovec
Stanetova 22, CELJE
(pri AGROTEHNIKI)
Kvalitetno in hitro po
solidnih cenah opravljamo
vsa avtoelektričarska dela
za vse tipe avtomobilov
Se priporočamo!
j ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Sanacija VEZ doslej še brez učinliov
o predlogu sanacijskega programa VEZ Mozirje bodo razpravljali tudi delegati
zborov občinske skupščine
Poslovanje delovne organizacije
VEZ Mozirje, za katero je bil v prete-
klem letu sprejet ukrep družbenega
varstva, se v zadnjem tromesečju
lanskega leta ni izboljšalo, krivulja
na grafikonu se je pomaknila še niže.
Izvršni svet Skupščine občine Mozir-
je je ob tem dal podporo predlogu, da
se organizira enovita delovna organi-
zacija s komunalnim in kovinarskim
obratom. Ob tem so še posebej pouda-
rili, da nobena reorganizacija, tudi
začasna, ne bo pomagala pri izboljša-
nju stanja, če ne bo vidnih ciljev pri
organiziranu proizvodnje.
Tozda Komunala in gradbeništvo ter
Kovinarstvo sta poslovno leto zaklju-
čila z izgubo, medtem ko je poslovanje
tozda Učila Bočna, kjer je bil proizvod-
ni plan dosežen le 76 odstotno, bilo
takšno, da je prihodek komaj zadosto-
val za pokritje vseh obveznosti z mini-
malnim ostankom ob zaključnem ra-
čunu. Izpad dohodka v Bočni je nastal
zaradi ustavitve proizvodnje programa
učil, saj prodaje ni bilo, izdelki pa so se
kopičili v zaloge.
Spisek vsega, kar je vplivalo na sla-
be rezultate v vseh treh tozdih je dolg.
Pri komunali in gradbeništvu je to po-
manjkanje dela, iztrošena mehanizaci-
ja, neurejene cene vodarine in odvoza
smeti, razsežnost terena, številna reži-
ja, slab izkoristek delovnega časa, sla-
bi medsebojni odnosi in velika fluk-
tuacija, predvsem zaradi slabih oseb-
nih dohodkov. Tudi v Kovinarstvu so
zaloge velike, med njimi celoten pro-
gram orodja varnostnega programa, ki
so ga začeli izdelovati po nabavljeni
tržni raziskavi od Razvojnega centra
Celje. Poleg tega je bil v Kovinarstvu
delovni čas slabo izkoriščen, tehnična
opremljenost je slaba.
Glede nadaljnje usmeritve tozda
Učila Bočna tečejo prizadevanja v
smeri sklepov IS SO Mozirje in dogo-
vorov z Razvojnim centrom Celje o
priključitvi tega tozda k Razvojnemu
centru Celje.
Z ustanovitvijo enovite delovne or-
ganizacije bi bil ob dejstvu, da je izva-
janje komunalnih dejavnosti nujno za
življenje in delo občanov, najjasnejši
položaj na področju nadaljne usmerje-
nosti komunale in gradbeništva. Pri
kovinarstvu pa je položaj drugačen,
saj brez lastnega programa ni mogoče
računati na uspešno poslovanje. To bi
morala biti zaenkrat prioritetna naloga
kadrov v tem tozdu, ki bi se moral v
bodočnosti priključiti h kakšni temelj-
ni ali delovni organizaciji sorodne de-
javnosti.
V sedanjem trenutku je vsekakor
najtežja slaba likvidnostna situacija,
kajti delovno organizacijo bremenijo
številni kratkoročni krediti. Delavci
prejemajo nizke, podpovprečne in
skoraj že zajamčene osebne dohodke.
Člani začasnega kolegijskega poslo-
vodnega organa in Izvršnega sveta bo-
do imenovali strokovni tim, ki naj bi
do konca meseca maja izdelal podro-
ben sanacijski program finančnega
stanja in notranje ureditve v delovni
organizaciji VEZ Mozirje.
RADO PANTELIC
V 2aicu
razstava o
inovacijah
V teh dneh, ko v žalski
občini poteka tudi tekmo-
vanje kovinarjev, bo odbor
za inventivno dejavnost pri
občinskem svetu Zveze
sindikatov organiziral v sa-
lonu Rista Savina v Žalcu
razstavo o razvoju inovacij-
ske dejavnosti na območju
občine ter poseben posvet
o pomenu te dejavnosti.
Danes ob deseti uri bodo
odprli razstavo, na kateri
bodo sodelovale tiste orga-
nizacije združenega dela, v
katerih je ta dejavnost naj-
bolj razvita. Jutri bo v sejni
sobi SO Žalec posvet o po-
menu inovacijske dejavno-
sti, ki bo še zlasti zanimiv
za vse predsednike orga-
nov za inovacijsko dejav-
nost OZD in poslovodne
organe, predsednike
osnovnih organi/^acij  ZS,
vodje razvoja ter druge.
. .   .   JANEZ VEDENIK
V Dravinjskem domu
zmanjšujejo zaloge
Izkušnje pri poslovanju v
preteklem letu narekujejo
trgovsko-gostinski delovni
organizaciji Dravinjski
dom v Slovenskih Konjicah
delo v tem letu. Ugotovili
so, da je edini uspešni izhod
v tem letu možen z zmanjše-
vanjem zalog in večjim pro-
metom na zaposlenega. Po-
datki po prvih treh mesecih
kažejo, da pri tem uspevajo.
Poslovno leto 1982 so v
Dravinjskem domu uspešno
zaključili. V blagovnem pro-
metu so v SOZD Merx imeli
celo najboljši celotni priho-
dek in edini so povečali tudi
fizični obseg prodaje, zlasti
še v temeljni organizaciji
Varnost. Zmanjšali so tudi
zaloge, saj je potrebno za
obratna sredstva najemati
kredite po 30 odstotni
obrestni meri. Ravno po-
manjkanje obratnih sredstev
pa je povzročilo skromen
ostanek dohodka. Tako je bil
celotni prihodek delovne or-
ganizacije 2 milijardi dinar-
jev, akumulacije pa je bilo le
0,9 odstotka. Temeljna orga-
nizacija Dom bi imela izgube
za 8,5 milijona dinarjev, če je
ne bi solidarno pokrili. Zara-
di višjih cen so poslovanje
ugodno zaključili tudi v go-
stinstvu, kjer pa je močno
upadel obseg dela.
Stabilizacijski program, ki
so si ga postavili na osnovi
lanskih rezultatov, v prvih
treh mesecih uspešno ure-
sničujejo. Pri tem najbolje
uspeva prodaja na debelo v
temeljni organizaciji Var-
nost, kar pa je za kasnejšo
solidarnost tudi izredno po-
membno, saj trgovini na
drobno v temeljni organiza-
ciji Dom tudi letos ne gre
najbolje. Res ni mogoče na
osnovi rezultatov v prvem
tromesečju predvideti že za-
ključka leta, a brez dvoma
uspešno delo vpliva na de-
lavce in na njihova pričako-
vanja osebnega in kolektiv-
nega standarda.
Zaradi zmanjševanja zalog
so v Dravinjskem domu osi-
romašili police, zlasti pri
stvareh, za katere se le redko
najdejo kupci. V potrošni-
škem svetu in v krajevni
skupnosti pa ugotavljajo, da
še nikoli niso bile tako siro-
mašne, da na njih ne bi bilo
najnujnejšega. Pri tem jim
pomagajo trije veliki dobavi-
telji, po potrebi pa tudi ob-
činske rezerve. Zato lahko
rečemo, da je oskrba v Slo-
venskih Konjicah normalna,
prav tako pa tudi v Ločah,
Zrečah in Vitanju, kjer pa za
potrošnike poleg Dravinj-
skega doma skrbijo tudi
drugi.
MILENA B. POKLIC
Telcmovanja
Icovinariev v
Celju
Tradicionalna tekmo-
vanja kovinarjev v celjski
občini so že izvedli v sed-
mih delovnih organizaci-
jah in v poklicih kovino-
strugar, orodjar, rezkalec,
konstrukcijski ključavni-
čar, varilec v vseh tehni-
kah varjenja, livar kalu-
par in avtomehanik.
Internih tekmovanj ko-
vinarjev, ki so izbirna za
občinsko tekmovanje 22.
in 23. aprila, se je udeleži-
lo približno 200 kovinar-
jev, pripravili pa so jih v
EMO, železarni Store, Li-
beli, Klimi, Avtu Celje,
Ingradu in Prevozništvu.
Najboljši z občinskega
tekmovanja se bodo ude-
ležili republiškega, ki bo
letos v železarskih Jeseni-
cah.
UM
Prodajni
center
Hudinja
odprt 29. 4.
ob 10. uri. .
Sopota Radeče presega načrte
Kar so dosegli, so dosegli tudi s prostovoljnim delom
Tromesečni rezultati po-
slovanja za Lesninin tozd
Sopota Radeče pričajo, da
si je ta tozd postavil dobre
temelje za gospodarjenje v
letošnjem letu. Tromesečne
planske postavke so v pov-
prečju presegli že za četrti-
no. Nad planom so povečali
tudi izvoz, kljub temu, da so
lani izgubili ameriško trži-
šče, kamor so izvažali polo-
vico izdelkov.
»Lani je polovica iz\'oza
stagnirala," pravi Jakob
Podpečan, tehnični vodja
proizvodnje. »Skladišča so
bila polna. Vedeli smo, da
moramo čim prej nekaj stori-
ti, da prodremo na evropski
konvertibilni trg. Problem
pa je bil v tem, da smo v
Ameriko izvažali kolonialno
pohištvo, kar pa za Evropo
ni bilo zanimivo. Razvijati
smo pričeli tehnologijo za iz-
delavo otroških posteljic,
kar je tudi sicer del naše pro-
izvodnje. S tem smo si prido-
bili tržišča v V. Britaniji,
Franciji in Belgiji. Nove stro-
je iz uvoza, ki bi jih potrebo-
vali za razširjeno in drugim
standardom prirejeno proiz-
vodnjo, smo iz;delali z last-
nim znanjem. Delali smo vse
popoldneve, ponoči, ob so-
batah in nedeljah. Vezani
smo bili na roke in smo ve-
deli, da si le s pravočasno
dobavo in dobrimi izdelki
lahko zagotovimo tržišče. To
nam je končno tudi uspelo.«
Tako so v Sopoti v Rade-
čan dva meseca delali skoraj
neprekinjeno. Te ure tudi ni-
so bile posebej plačane. Ob
vsem tem je potrebno pove-
dati tudi to, da zaradi slabše
prodaje v preteklem letu, de-
lavci niso bili ustrazno na-
grajeni. To jih ni odvrnilo od
prostovoljnega dela.
»Moram priznati, da ni bila
lahka naloga, ko sem šel
med delavce in jim povedal,
da moramo delati, da samo
tako lahko dosežemo cilj, to-
rej izvoz,«, pravi Jakob Pod-
pečan. »Delavci so razumeli.
Kljub temu, a ima vsak do-
ma opravke, pa majhne otro-
ke, morda kos zemlje, nihče
ni nasprotoval. Kar smo do-
segli, smo dosegli s skupni-
mi močmi. Res, da delavci
niso dobili ustrezne stimula-
cije. Vendar lani nismo mo-
gli tvegati višanja osebnih
dohodkov, ker nismo imeli
sto odstotnega jamstva, da
nam bo uspelo izpolniti na-
črte. Mislim, da smo se zelo
gospodarno obnašali. Sedaj
bo bolje, tudi osebne dohod-
ke bomo dvignili, za kar ima-
mo realne pogoje. To nam
kažejo številke ob zaključku
tromesečja.« Sopota Rade-
če je torej lahko za vzgled in
eden redkih primerov, kako
se lahko navkljub vsem teža-
vam doseže cilj, če vsi dobro
vedo, kakšen je ta cilj in za
doseganje tega vsi po svojih
maksimalnih zmožnostih tu-
di prispevajo.
V. V. E.
Sodobnejše poslovanje
Da je avtomatska obdelava podatkov nepogrešljiv sprem-
ljevalec sodobnejšega poslovanja, so delavci LIK Savinja
Celje ugotovili že pred leti in v ta namen zbirali tudi potre;
ben denar. Naložbo v novo računalniško opremo so začeli
uresničevati lani, potem ko jim je EI Niš dobavila in usposo-
bila računalniško opremo Honeywell.
Sedaj je poskusno obratovanje že mimo in v letošnjif'
prvih mesecih računalniško že obdelujejo pet programov: ^
osebne dohodke, osnovna sredstva, materialno poslovanje^
fakturiranje in saldakonte kupcev ter dobaviteljev.
Z\. APRIL 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Vozni redi zgrešiii namen
Prevozniki obljubljajo nekatere spre-
membe prog v voznih redih. Izletnik na-
poveduje novosti že za ta teden, podob-
no pa razmišljajo tudi železničarji. Navi-'
dežno je res, da so prevozniki hitro rea-'
girali na mnoge pripombe delovnih or-
ganizacij in občanov. Kajti kljub teža-
vam, ki pestijo avtobusni in železniški
promet, se je kmalu po uvedbi novega
delovnega in poletnega časa pokazalo,
kaj ni v redu. Ne samo zaradi jutranjih
hudih konic, na katere leti največ kritik.
Pač pa tudi na mnoge neusklajenosti in
nerodnosti, ki so komajda še razumljive.
Mednje zagotovo sodi vprašanje, zakaj
prevozniki niso hitreje uskladili potreb
velikih mdustrijskih delovnih organiza-
cij in zakaj niso bolj upoštevali potreb
vsakodnevnih migrantov - to je tistih, ki
se vsak dan vozijo na delo. Kolektivi
.namreč že zdaj ugotavljajo, da se je zara-
di zamud marsikje zmanjšala produk-
tivnost. Nezadovoljstvo med ljudmi za-
radi čudnih voznih redov in delovnega
časa pa še vedno ne'pojenja. K temu je
treba dodati, da se bo marsikaj še uredi-
lo in da se bo marsikdo sčasoma le pri-
vadil na nove delovne razmere.
Prav tako bo treba še proučiti, ali so
vsi kolektivi dovolj premišljeno pristo-
pili k uvedbi delovnega časa. To bodo
najbrž morali posebej premisliti v druž-
benih dejavnostih. Realno bo treba tudi
oceniti, ali je nov delovni čas z vsemi
spremljajočimi spremembami podkre-
pil rezultate stabilizacijskih naporov ali
pa jih je zavrl. Kajti ekonomski razlogi
so tisti, ki naj bi, poleg psihosocialnih,
pomagali odločati o najboljši organiza-
ciji dela. Navzlic mnogim neznankam,
pa bi vsaj v prvem mesecu in pol po
uvedbi novega delovnega časa vendarle
morali hitreje odpravljati pomanjkljivo-
sti. Sindikati in gospodarske zbornice
ter izvršni sveti so zdaj na potezi, da
skupaj z delavci ocenijo prve izkušnje.
Kar zadeva, na primer, celjski Izlet-
nik, drži, da predolgo odlaša s spremem-
bami. Najbolj nezadovoljni so potniki
na medmestnih progah, precej jeze pa je
tudi zaradi mestnega prometa in gneče
v konicah. Poseben problem, ki ga Izlet-
nik prepočasi rešuje, pa so pozni odhodi
avtobusov proti Ljubljani. Prvi odpelje
šele od 5.45 in prispe v Ljubljano šele
nekaj pred pol osmo zjutraj. Za večino
potnikov prepozno. Ali je bilo res treba
mesec dni preverjati, ali je tak vozni red
primeren'.' Podobno vprašanje in kriti-
ko pa si zaslužijo celjski železničarji.
Prvi odhod proti Ljubljani je z vlakom
.šele ob 5.13 in še to s prestopanjem. Kaj
takega so si lahko izmislili le tisti, ki
mislijo, da za celotno severovzhodno
Slovenijo sploh ni pomembno, ali pride-
jo potniki v glavno mesto pred pol deve-
to zjutraj. Le kaj bodo rekli dopustniki,
ko se bodo vozili proti morju sredi naj-
hujše vročine? In kaj porečejo tuji turi-
sti? Odgovor, da celjski železničarji ne
morejo vplivati na vozni red, je zelo pro-
zoren. Morebiti je le čas, da prek inter-
esnih skupnosti, samoupravnih orga-
nov in političnih organi7.acij povedo, da
je sedanji vozni red vlakov proti Ljub-
ljani, v jutranjem času seveda, povsem
zgrešil namen. A zdi se, kot da to niko-
gar ne zanima.
Letos boilo i
praznovali na
Kaloblu      ^
Osrednja slovesnost ob
prazniku občine Šentjur -
18. avgustu, bo letos v eni
manj razvitih krajevnih
skupnosti te občine, in sicer
na Kalobju. Priprave na ta
dogodek so se že pričele.
Čeprav se mmili časi, ko so
ob občinskih praznikih do-
gradili večje objekte in jih
predali namenu, so krajani
Kalobja vseeno ponosni, da
bodo gostitelji te največje
občinske prireditve. Kljub
vsemu bodo v občini, oziro-
ma v krajevni skupnosti Ka-
lobje, skušali do tega datu-
ma dokončati nekatere že za-
čete investicije. Začeli pa bo-
do tudi z gradnjo poslovno-
stanovanjskega objekta, v
katerem bo poleg dveh sta-
novanj našla svoj prostor tu-
di pošta.
Nič manj pomembna pa ne
bo dokončna izgradnja vo-
dovoda na Kalobju in gra-
moziranje ceste proti Osred-
ku. Delovna organizacija
VIZ Šentjur pa se je odločila,
da bo napravila na osnovni
šoli na Kalebju novo fasado
in zamenjala okna. Res so
vse to manjši posegi, za kra-
jane Kalobja pa veliko po-
menijo.
M. PODJED.
V Celju Je več bolezni
zaradi onesnaženega zraka
Zdravle ogrožalo žveplov dioksid, vodikov fluorid ter oglllkovodikl
Celjski zrak je toliko onesnažen, da
v Celju ni območja brez posledic na
zdravje. Prekomerno onesnažena je
periferija mesta Celja in tudi del in-
dustrijske cone na vzhodu, zaradi
onesnaženosti zraka pa je za bivanje
neprimerno celotno staro mestno je-
dro, vključno z Otokom, na vzhodu
pa sega onesnaženost v ozkem pasu
do Štor. Takšna je ena izmed ugotovi-
tev v raziskovalni nalogi »Zdrav-
stvene posledice onesnaženga zraka«,
ki so jo naredili v okviru raziskoval-
nega projekta »Model sanacije ozrač-
ja v urbanizirani kotlini.«
V prvih treh mesecih leta 1981, torej
v času, ko je tudi onesnaženost ozračja
največja, so ugotovili, da se je v različ-
nih ambulantah zaradi kj-oničnega
bronhitisa oglasilo 2399 bolnikov, ozi-
roma, če odračunamo ponovne pregle-
de, je bilo prvih še vedno 600 namesto
pričakovanih 345 - torej kar za 38 od-
stotkov več. Ugotovili so tudi, da je
med Celjani, starejšimi od 60 let, pre-
cej pogosteje kot v občinah z manj
onesnaženim ozračjem vzrok smrti
kronično pljučno obolenje.
Pri pogostosti javljanja bolnikov v
pnevmoftiziološkem dispanzerju v ob-
dobju enega leta so ugotovili, da je
med bolniki s kroničnimi obstruktiv-
nimi boleznimi dihalnega trakta veči-
na starejših bolnikov moškega spola,
razen pri bronhialni astmi, kjer je več
žensk. V prvih treh mesecih leta je
obiskalo dispanzer kar 40 odstotkov
vseh bolnikov s kroničnimi obstruk-
tivnimi obolenji, ki so jih pregledali v
enem letu. Ko so ugotavljali razširje-
nost teh obolenj v dveh podobnih oko-
ljih, ki sta se razlikovali po onesnaže-
nosti zraka, so tam, kjer je zrak bolj
onesnažen ugotovili bistveno več obo-
lenj, razen pri starejših starostnih sku-
pinah, kjer očitno onesnažen zrak po-
spešuje umrljivost kroničnih bolni-
kov.
Zveplov dioksid pa ni edini onesna-
ževalec, ki dosega zdravju škodljive
koncentracije. Tu je še občasno vodi-
kov fluorid, ki je nekoč najbolj ogrožal
Ljubečno, a je. odkar so tam zgradili
čistilno napravo, skoraj ne več in pri
onesnaževanju s fluoridi vodijo drugi,
ter ogljikovodiki v ožjem središču me-
sta ter ob prometnicah. Sploh je one-
snaženost s fluorjem v Celju enako
močno kot z žveplovim dioksidom.
Zanimive so tudi ugotovitve, da me-
sto Celje onesnažuje predvsem indu-
strija, saj iz nje prihaja 4500 ton žveplo-
vega dioksida, 500 ton prahu in 100 ton
dušikovih oksidov, samo mesto pa
ustvari 450-500 ton žveplovega dioksi-
da, 150 ton prahu, 200 ton ogljikovega
dioksida in 50 ton dušikovih oksidov.
Pričakovali bi lahko, da torej ne bo
samo mesto najbolj onesnaženo. Ugo-
tovili pa so, da kar 300 dni na leto
nastopa v Celju toplotni obrat ali in-
verzija - le izjemoma je kotlina že zju-
traj prevetrena. Ob inverziji pa nastopi
toplotni otok: mesto je toplejše od
okolice, prav tako zrak nad njim, zato
se dviguje, z roba mesta pa priteka
zrak v središče. Na robu pa je vsa indu-
strija. Višina inverzije je najpogosteje
pri 150 metrih - to pa pogojuje tudi
višino virov onesnaževalcev.
Očitno bo torej potrebno dosledno
upoštevati že sprejete sanacijske ukre-
pe za varstvo zraka na območju občine
Celje, na ogroženem območju omejiti
industrijski razvoj na objekte brez
emisije škodljivih snovi.'^talno nadzo-
rovati škodljive onesnaževalce in še
kaj. Na osnovi vseh meritev bodo lah-
ko čez dobro leto izdelali model, s po-
močjo katerega bodo naredili sanacij-
ski načrt za Celje. Da je to nuja, so že
dokazali.
MILENA B. POKLIC
Neilellsico
popoiilne na
Starem gradu
Minula nedelja je bila
končno le pomladna. Na
piano je zvabila veliko
izletnikov in tudi celjski
grad je ponovno oživel.
Prav gotovo bo ta turistič-
no-zgodovinski objekt nad
Celjem v času bencinske
krize postal bolj obljuden
kot pred leti, saj je peš hoja
ravno prava zračna prha za
zimsko utrujene ude.
Foto:
Radivoj Klincov
TEDNIKOV INTERVJU
Reševanie nasproti!
vodi ic boljšemu
Pot do vodilnega mesta v
neki delovni ali temeljni or-
ganizaciji je plod trdega dela
in nenehnega študija. To
nam dokazuje tudi delovni
vzpon Alberta Praprotnika,
ki že deset let uspešno vodi
Gradisov tozd v Celju. Po
končani srednji šoli v doma-
či Ljubljani je moral po de-
kretu na delovišče v Šoštanj,
kjer se je pričela gradnja
prve faze termoelektrarne.
Že takrat sem moral pre-
vzemati težje naloge od ti-
stih, za katere sem bil uspo-
sobljen. To je bilo naporno,
toda učil sem se pri starej-
ših sodelavcih in se vedno
trudil, da ne bi delal na-
pak.«
Preko gradbene operative
je leta 1964 prevzel vodstvo
enote na gradbišču. Preselil
se je v Celje. I^ta 1972 pa je
postal direktor tozda. V tem
času je tudi dokončal študij
na visoki tehniški šoli v Ma-
riboru in kasneje še drugo
stopnjo VEKS-a.
»Bolj srečen sem bil, ko
sem imel le praktično zna-
nje. Sedaj, ko sem tudi teo-
retično dobro podkovan,
ugotavljam napake, ki me v
vsakdanjem življenju moti-
jo. Toda nedvomno, človek
s študijem dobi širše obzor-
je in drugače pristopa k
problemom in jih uspešneje
rešuje.«
NT: »S tem vaše izo-
braževanje ni zaklju-
čeno.«
A. Praprotnik: »Se vedno
spremljam dosežke na po-
dročju gradbeništva. Se ve-
dno veliko študiram. Ukvar-
jam se z računalništvom in z
matematiko. To mi je celo
nekakšen hobi. Poleg tega
pa še vedno opravljam razna
mizai-ska dela. Ročno delo
me sprošča.«
NT: Kje vidite izhod iz
težkega položaja, v kate-
rem smo se znašli.«
A. Praprotnik: Trdim, da
je naša prava pot v tem, da
izboljšamo poslovanje, da
povečamo produktivnost, da
vnesemo čim več znanja v
delo. Truditi se moramo, da
bomo med ostalimi najbolj-
ši. V kolikor je urejena proiz-
vodnja, ki dosega dobre po-
slovne rezultate, omogoča to
tudi primerne osebne do-
hodke. To pa končno pogo-
juje boljše delovno vzdušje
in delovno zavest. Danes se
preveč ukvarjamo s proble-
mi, ki so izven nas, premalo
pa govorimo o svojem delu,
o produktivnosti, dohodku
in tako naprej.«
NT: »Vi ste delavec in
član ZK že preko tride-
set let. Ves ta čas ste ak-
tivno vpeti v vse spre-
membe, ki so se intenziv-
no začele po letu 1951 z
razvojem samoupravlja-
nja v delovnih organiza-
cijah. Kako bi vi označili
tisti čas v primerjavi z
današnjim?-
A. Praprot^iik: »Spomi-
njam se prvega delovnega
sveta, katerega član sem bil.
To je bil res občutek, da go-
spodarimo z lastnim delom
in s proizvajalnimi sredstvi.
Ljudje so čutili, da soustvar-
jajo svojo usodo. Sedaj ugo-
tavljam, da smo k stvari pri-
stopili preveč administrativ-
no. Na delavskih svetih
obravnavamo vrste proble-
mov, ob katerih zbledijo
osnovna vprašanja, kot so
razpolaganje v. dohodkom,
odločanje o razporeditvi tega
in podobno. Zbori delavcev
bi morali predvsem spreje-
mati plan, razpravljati o nje-
govem uresničevanju, o za-
ključnih računih, skratka o
zadevah, ki so predvsem po-
membne za delovno organi-
zacijo, delavca in njegovo
produktivnost. Priznati mo-
ram, da smo nekoč imeli
pristnejše stike z delavci.
Odkrito smo se pogovarjali o
problemih in napakah. Priš-
lo je tudi do burnih debat.
Reševanje nasprotij pa je
vselej pripeljalo do boljših
dosežkov.«
NT: »Tudi gradbeniš-
tvo je danes v težkem po-
ložaju. Investicije so se
zmanjšale za dvajset od-
stotkov. Kako gre vaši
delovni organizaciji, po-
sebej še vašemu tozdu?«
A. Praprotnik: Mi moramo
biti v preostalih osemdesetih
procentih. To lahko doseže-
mo s konkurenčnimi cena-
mi, dobro kvaliteto dela in
roki. Že tretje leto sestavlja-
mo natančen proizvodni pro-
gram. Računalniško vodimo
evidenco o opravljenem delu
in o tem, kako dosegamo na-
črte ter plan za naprej. Naš
srednjeročni plan in kar smo
do sedaj iz njega uresničili,
stremi za specializacijo in te-
ži k večji produktivnosti. Ta-
ko uvajamo specializirano
tesarsko dejavnost, moder-
nizacijo železokrivske dejav-
nosti in seveda boljšo orga-
nizacijo dela. V preteklem
obdobju smo obveznosti iz-
polnili in smo ena najbolj
uspešnih temeljnih organi-
zacij DO Gradiš. Menim, da
se naše gradbeništvo lahko
primerja z največjimi evTop-
skimi firmami. Moramo pa
povedati tudi to, da smo s
sodelovanjem z mednaro-
dnimi firmami pridobili dra-
gocene izkušnje in dobro te-
hnološko opremljenost. Ni-
smo pa praktično sledili hi-
tremu razvoju tehnike. Ni-
smo se razvijali organizacij-
sko. Tu so naše rezerve in
možnosti za razvoj.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Prodajni
center
Hudinja
odprt 29. 4.
ob 10. uri.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL 19aa
Strelci iz 2alca in Griž
so med elito v Jugoslaviji
Pred nekaj meseci so v
^alcu ustanovili strelsko
družino. Do danes so strelci
dosegli nekaj zavidljivih re-
zultatov, največji ponos pa
si štejejo to, da sta dva nji-
hova strelca na republi-
škem prvenstvu izpolnila
normo za nastop na držav-
nem prvenstvu, ki je bilo
prejšnji konec tedna v Beo-
gradu. V občini pa se lahko
pohvalijo še z enim dobrim
strelcem, to je Darko Turn-
šek iz strelske družine v
Grižah.^ Takole so se nam
predstavili:
GUSTI MASTNAK, taj-
nik strelske družine v Žal-
cu: "Naša dnižina šteje štiri-
deset članov. Glede na to, da
družina obstoja šele nekaj
mesecev, bi rad izpostavil re-
zultate mladega Mladena
Melanška iz Žalca, ki je le za
krog zgrešil naslov republi-
škega prvaka v streljanju z
zračno puško. Osvojil je tret-
je mesto in se uvrstil tudi na
državno prvenstvo v Beogra-
du, kjer je osvojil osemnaj-
sto mesto'. Z malo več sreče
bi lahko osvojil najmanj tret-
je mesto."
MLADEN    MELANSEK:
"V Beogradu sem zatajil v
prvem krogu. Bo pa nasled-
nje leto bolje! Poudaril bi
rad, da se strelci srečujemo z
mnogimi problemi. V Žalcu
so nam dali na voljo prostore
starega kegljišča. Sedaj se
moramo od tam umakniti in
obstoja več možnosti za to,
kje bi lahko v bodoče vadili.
Občutek pa imam, da v sa-
mem 2alcu premalo vedo
našo dejavnost, njen pomen
in ne nazadnje tudi /jsl naše
uspehe. Za strelce je težava
tudi v tem, da nimamo do-
volj ustrezne municije."
FRANC KOTNIK:   Sem
eden izmed tistih, ki so se
uvrstili na državno prven-
stvo. Poudaril bi rad, da ima
naša strelska družina precej
težav z denarjem. Tudi v Žal-
cu se mi zdi. da nas ne poz-
najo dobro, pa čeprav se
udeležujemo tudi zveznih
tekmovanj in smo v tem po-
gledu eni redkih športnikov
v občini, ki dosegamo takšne
uspehe, Strelstvo je po-
membno tudi z vidika sploš-
nega ljudskega odpora, zato
. ■ mi kar čudno zdi, da se
moramo ubadati celo s takš-
nimi problemi, kot je. na pri-
mer primeren prostor za
vadbo. Za to, da dosegamo
sorazmerno dobre rezultate
ima veliko zaslug naš pred-
sednik Janko Melanšek.«
DARKO TURNSEK, SD
GRIŽE: "Letos sem že dru-
gič dosegel normo za nastop
na državnem prvenstvu. S
samim rezultatom nisem
najbolj zadovoljen, res pa je
to, da je uspeh že sama uvr-
stitev, oziroma izpolnitev
norme za državno prvenstvo.
Strelstvo je šport, ki na pri-
zorišče tekmovanj ne privab-
lja množice gledalcev, zato o
njem ljudje premalo vedo.
Mislim pa. da je prav strel-
stvo tisto, ki bi zaslužilo več
podpore. Materialne i mcjral-
ne. Tudi z vidika SLO, Težav
je precej: od uvoza streliva
do pušk, Ce ne bi bilo veselja
posameznikov do tega špor-
ta, bi lahko takoj nehali,"
JANEZ VEDENIK
»Odtrgane« bratsice vezi
Da ne bo pomote - Čeprav je na tabli, ki stoji ob Ljubljanski cesti med Celjem in Levcern
belo na modrem zapisano, da je samo Doboj pobratena občina Celja, le ni čisto tako. Celje je
namreč ohranilo med NOB stkane bratske vezi tudi s Cuprijo, Siskom in Titovim Velesom.
Kam in zakaj so izginile table z imeni teh občin, ne vemo. L>epo in prav pa bi bilo, če bi se
čimpr»?j spet pojavile na starem mestu, da ne bi okrnjena tiibla po nepotrebnem zavajala
mimovozečih, N. K, Foto: R. Klincov
Sah le ve6 icot lionjičelc
Na letošnjem regijskem pr-
venstvu v šahu je nastopilo
dvanajst šahistov s celjskega
območja. Na turnirju, ki se ga
je udeležilo osem prvokate-
gomikov in štirje mojstrski
kandidati, je zmagal mlad in
nadarjen celjski šahist, IR-let-
ni gimnazijec Tine Prislan.
Osvojil je devet točk oziroma
pol točke več kot drugouvr-
ščeni Štucl, na turnirju pa ni
izgubil nobene partije. Tek-
movanje šahistov iz regije je
omogočil pokrovitelj SOZD
MERX.
"To je moj doslej največji ša-
hovski uspeh," je po tekmova-
nju povedal Prislan. "Bila je
zelo močna konkurenca, uspel
pa sem, ker sem se največ pri-
pravljal za ta turnir."
S Studom, Mikcem in Pri-
slanom je celjski šah spet dobil
novo, nadarjeno generacijo. Ti-
ne Prislan pa je z zadnjim
uspehom postal tudi mojstrski
kandidat.
Kakšni pa so njegovi načrti
na šahovskem področju?
»Sah mi precej pomeni. Je
zelo prijeten konjiček. Celo
malo več. Brez šaha mi je tež-
ko, da pa bi živel od njega, še
nisem razmišljal," je povedat
mladi prvak. S. SROT
V Konliškl vasi so asfaltirali
ceste In urejali Icanalizacilo
Naselle Prežigaš, ki nI dobilo še nič, bo prvo
Čeprav obmestna, je kra-
jevna skupnost Konji.ška
vas pretežno kmetijska. S
skupnim delom so v zadnjih
letih predvsem urejali ko-
munalne naprave, njim pa
bodo namenili tudi večino
sredstev sedanjega samo-
prispevka. Potreb je še veli-
ko, a dogovorili so se, da bo-
do najprej uredili cestne po-
vezave v naselju Prežigal.
Pri vsem, kar se v krajevni
skupnosti dogaja, pa ima
pomembno vlogo krajevna
organizacija Socialistične
zveze.
Krajevna skupnost vklju-
čuje naselja Konjiška vas.
Breg, Prežigal, Novo vas in
Spodnjo Pristavo. Tu živi
okoli 500 krajanov, med nji-
mi pa je 170 zaposlenih, veči-
na v Slovenskih Konjicah in
Zrečah, saj v svojem kraju
nimajo nobene delovne or-
ganizacije, V zadnjih štirih
letih so asfaltirali preko 4 ki-
lometre cest in uredili kana-
lizacijo v Konjiški vasi, kjer
je bilo prej leglo različnih
obolenj. A dela je še veliko.
Pri delu v krajevni skup-
nosti sodeluje večina kraja-
nov, ki so organizirani v treh
vaških odborih, Tu se tudi
vse dogovore, v krajevni
skupnosti pa šele potem od-
ločajo preko, svojih delega-
tov. Krajevna samouprava in
krajevna organizacija Socia-
listične zveze sta neločljivo
povezani.
V zadnjem času so v kra-
jevni skupnosti največ raz-
pravljali o komasacijah v
Dravinjski dolini in o osnut-
ku zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
V prihodnjih petih letih
nameravajo v skladu z refe-
rendumskim programom še
naprej urejati komunalne
naprave. To pomeni še več
kilometrov asfaltiranih cest,
popravilo vodovodov, ki si-
cer oskrbujejo vsa gospo-
dinjstva s pitno vodo in po-
stavitev      transformatorja.
Prvo pa bo na vrsti naselje
Prežigal, ki je bilo doslej ta-
ko rekoč izločeno iz urejanja
v krajevni skupnosti. Z ure-
ditvijo cestnih povezav za
Prežigal so doslej odlašali za-
radi melioracij na tem po-
dročju, saj bi z njimi ceste
uničili. Pa še eno dolgoletno
željo imajo v Konjiški vasi -
ureditev prostorov krajevne
skupnosti, željo, ki jo bodo
uresničili čisto na koncu, ko
bodo vse drugo, pomemb-
nejše za življenje krajanov,
že naredili,
MILENA B, POKLIC
Politični aktiv
Celja na
obisku v
uredništvu
Najodgovcjrnejši družbe-
no-politični in skupščinski
delavci celjske občine so v
torek obiskali naše ure-
dništvo. Obisk sodi v redno
prakso obiskov OZD v ob-
čini, pogovor pa je posebej
osvetlil pomembnost in od-
govornost sredstev množič-
nega obveščanja v sedanjih
zapletenih gospodarskih in
tudi političnih razmerah.
Sredstva obveščanja so iz-
jemno odgovorna za obli-
kovanje javnega mnenja,
zato morajo družbena in
gospodarska dogajanja
spremljati s kritično in ce-
lovito • jasno besedo. Oba
medija, tednik in radio sta
na širšem celjskem območ-
ju odmevna, čeprav se mo-
rata prav sedaj oba ukvar-
jati z velikimi materialnimi
in kadrovskimi problemi.
Skrb za kakovostno novi-
narsko informacijo in ra-
zvoj v tehnični opremljeno-
sti so podprli tudi družbe-
no-politični in skupščinski
delavci Celja. UM
Ana Ratajc
OBBAZi
Ana Ratajc je doma s
Ponikve pri Grobelnem,
zdaj pa že nekaj let živi v
Šentjurju, od koder v Šol-
skem letu vsak dan odide
med kuštrave glavice na-
debudnih učencev osnov-
ne šole Frana Vrunča v
Gorico pri Slivnici.
Ko je končala Pedago-
ško gimnazijo v Celju in
kasneje še študij matema-
tike in fizike na Pedago-
ški akademiji v Mariboru,
se ji je ponudilo mesto
učiteljice matematike v
tem, od Šentjurja 5 kilo-
metrov oddaljenem kra-
ju. Rada opravlja svoj po-
klic, čeprav še zdaleč ni
tako lahek, kot siga mno-
gi zamišljajo. Delo v pro-
sveti nosi s seboj celo
vrsto odgovornosti do
mladega rodu in učite-
ljem ni vseeno, kakšen
učni uspeh, predvsem pa
koliko znanja bodo vložili
v učence. Še potem, ko le-
ti odidejo z osnovne v
srednjo šolo, spremljajo
njihov učni uspeh. Vese-
lijo se, če je dober in ra-
zmišljajo, kaj bi bilo treba
storiti, da bi bil še boljši.
Izkušnje, tako pravi tudi
Ana Ratajc, so vodilo za
učiteljevo delo. Tega pa
ne zmanjka niti v pro-
stem času.
Sploh pa so minute
prostega časa Ani Ratajc
pičle odmerjene. Ce ni
pred šolsko tablo ali na
kakšnem sestanku v šoli,
jo boste našli na kakšni
drugi seji v Šentjurju.
Vseh funkcij, kijih zavze-
to opravlja, se s temi vr-
sticami skorajda ne bi da-
lo zapisati, saj bi zavzele
preveč prostora. Med
drugim je tudi sekretar
osnovne organizacije ZK
na šoli, od letos tudi pred-
sednica akcijske konfe-
rence delavcev s področja
vzgoje in izobraževanja v
občini Šentjur. Pri Občin-
skem sindikalnem svetu
Šentjur pa opravlja funk-
cijo podpredsednice. Na
tem področju je znana
predvsem po tem, da sku-
paj z ostalimi stanovski-
mi kolegi bije bitko za
izenačitev osebnih do-
hodkov delavcev v pro-
sveti z republiškim pov-
prečjem. Problem je star
že vrsto let, pravi Ana Ra-
tajc in razlike se večajo,
namesto da bi se manjša-
le. To aktivnost bo po-
trebno voditi še naprej,
vzporedno z drugimi pro-
blemi, ki se bodo porajali
ob tem.
Kadar Ana Ratajc ni v
šoli ali na kakšnem se-
stanku, rada vzame v ro-
ke dobro knjigo in bere.
Tako tudi iz knjig črpa
moč za nove napore v šoli
in na družbeno-politič-
nem področju:
MATEJA POD JED
V Baski bo tudi letos
lepo in poceni
Letovanje otrok bo subvencionirala
skupnost otroškega varstva
Odbor za razvojne, sploš-
ne in skupne naloge ter svo-
bodno menjavo dela pri
skupnosti otroškega var-
stva občine Celje je na svoji
zadnji seji razpravljal med
drugim tudi o stroških le-
tošnjega letovanja celjskih
predšolskih in šolskih otrok
v počitniškem domu v Ba-
ski na otoku Krku.
Izračun je pokazal, da bo
ekonomska cena na otroka
letos za dobrih 22 odstotkov
višja od lanske, kar je, glede
na splošno porast cen, ra-
zumljivo in upravičeno. Eko-
nomska cena na otroka zna-
ša letos 5.490,70 dinarjev.
Odbor je podprl predlaga-
no ceno ter način^ubvencio-
niranja ekonomske cene le-
tovanja po merilih občinske
skupnosti otroškega varstva
Celje.
Stroške letovanja predšol-
skih otrok naj bi Skupnost
krila stoodstotno, torej v vi-
šini 5.490,70 dinarjev. Za
otroke, katerih starši preje-
majo minimalne denarne po-
moči v I. in II. skupini, naj bi
Skupnost otroškega varstva
pokrila stroške letovanja
prav tako v celoti, za otroke,
katerih starši prejemajo mi-
nimalno denarno pomoč v
višini 450 dinarjev (III, sku-
pina) pa v višini 51% to je na
otroka 2,790,70 dinarjev. Za
otroke, katerih starši ne pre-
jemajo minimalnih denarnih
pomoči bo po sedanjem
predlogu, Skupnost otroške-
ga varstva občine Celje pri-
spevala 1,490,70 dinarjev,
starši pa bi v tem primeru
plačali razliko v višini 4,000
dinarjev. Tudi letos bodo
imeli prednost otroci staršev
z nizkimi osebnimi dohodki,
M,A.
Cinralmo okolje
Pod tem geslom so konec te-
dna v Braslovčah pripravili
obrambni dan. O tem je ravna-
telj šole Emil Ribič takole po-
vedal: »V okviru obrambnega
dne smo pripravili akcijo »Cu-
vajmo naše okolje". V ta na-
men smo formirali več brigad,
ki so čistile po krajevni skup-
nosti Braislovče in Letuš po po-
sameznih vaseh.
V sodelovanjem z NIVO Ce-
lje smo očistili tudi obrežje Sa-
vinje od Letuša do polzelskega
mostu in okolico vseh treh je-
zer. Poleg odpadkov smo zbi-
rali tudi železo, ki ga je bil"
zelo veliko, V akciji je sodelo-
valo okrog 360 učencev, uči-
teljski kolektiv Ofi Vlado Ba-
gat Braslovče in več kraja'
nov,«
21. APRIL 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Po jeseni nov dilaški dom v Sentiurlu
Ob Kmetijski šoli v Šent-
jurju raste nov dijaški dom.
pil je nujno potreben, saj
stari že zdavnaj ni več iz-
polnjeval normativov za bi-
vanje. Z novim domom, ki
\)0 imel na voljo 120 ležišč,
l)odo pridobili tudi kuhinjo,
jedilnico in prostor za inte-
resne dejavnosti. Tako bo-
do mladim dane tudi nove
možnosti za doseganje bolj-
ših učnih uspehov.
Sredstva za izgradnjo do-
ma so iz združenih sredstev
za izgradnjo dijaških do-
mov v Sloveniji in tako je
investicija v celoti polu-ita.
Dom ob Kmetijski šoli je
bil še toliko bolj potreben,
ker šolo obiskujejo dijaki iz
oddaljenejših krajev celjske
regije. Zasavja in Obsotelja,
poleg tega pa imajo mnogi,
zaradi specifike praktičnega
in teoretičnega pouka slabe
avtobusne zveze in to nema-
lokrat krni delo na šoli. Dom
bo omogočal nekakšno celo-
dnevno, kontinuirano šolo in
mladi se bodo laliko bolj kot
doslej vključevali v družbe-
ne dejavnosti. To svoje zna-
nje in novo pridobljene spo-
sobnosti bodo učencem v
marsičem prišle prav pri
vsakdanjem delu na doma-
čih kmetijah in v krajevnih
skupnostih, saj danes še ta-
ko oddaljena vas potrebuje
splošno izobraženega in na-
prednega kmetovalca in no-
silca družbenega življenja v
kraju.
Marjana Amon obiskuje 2.
letnik usmerjenega izobraže-
vanja srednje kmetijske šole
v Šentjurju. Doma je iz Le-
sičnega, zato čez teden ostaja
v starem internatu: »Ostala
\»m na kmetiji, ker me to
delo veseli. Pouk mi ne dela
prehudih težav, zato mi osta-
ne še dovolj prostega časa,
Marjana Amon
da lahko kdaj pa kdaj prisko-
čim na pomoč pri delu do-
ma. Letos poslušamo v glav-
Stanko Fele
nem program iz splošnih
predmetov, medtem ko pri-
dejo strokovni na vrsto v
ostahh dveh letnikih. Dijaki
se že veselimo novega doma
in upamo, da bo res nared že
do pričetka novega šolskega
leta. Zdaj živim v sobi sku-
paj s še 15 dekleti.«
Stanko Fele obiskuje
skrajšani pouk na Kmetijski
šoli, doma pa je iz Smartne-
ga ob Dreti: »Sola ima nekaj
svojega posestva, učenci pa
opravljamo prakso tudi pri
Kmetijskem kombinatu v
Šentjurju. Čeprav je dela
vselej veliko, nam še ostane
dovolj časa za igro z žogo ali
za kakšne druge interesne
dejavnosti. Delo na kmetiji
imam rad in znanje, ki si ga
bom pridobil v času šolanja,
bom koristno uporabil na
domači kmetiji«
MATEJA PODJED
Čas ob skupnem praktičnem delu na polju hitro mine in dijakinje 2. a srednje usmerjene
šole so skupaj z učiteljico Slavico Plevnik rade na vrtnih gredah. Tako svoje teoretično
znanje poglabljajo ob vsakodnevnem praktičnem pouku. Kot vsi ostali učenci, se tudi
one že veselijo novega dijaškega doma (na fotografiji v ozadju).
Florjan Polico
- Cveto
Sedemdeset let
Cveto Pelko, tako smo v
Celju združili njegov pri-
imek in partizansko ime, da
je za Florjana vedel le malo-
kdo. Zakoreninjen dolenjski
naglas, ga samo po tej plati
ni docela udomil v našem
Celju, kjer je s krajšo preki-
nitvijo zaslužen in ugleden
krajan že od leta 1946.
V revni kmečki družini iz
Podturna, kjer se je v hiši
drenjalo otrok, je zgodaj mo-
ral prijeti /a trdo delo, da je
očetu, gozdnemu delavcu,
pomagal povečati dohodek
z-a kakšne dinarje. Bil je mla-
denič večkrat brezposeln,
prihajal pa je v stik z ljudmi,
ki niso ponižno trpeli krivic
- s komunisti. Bil je delavec
v roški parni žagi, potem vo-
jak in ko je izbruhnila vojna,
je vedel kje je njegovo me-
sto. Najprej aktivist OF, po-
tem pa od maja 1942 borec
zahodnodolenjskega odreda.
Gozdarskemu delavcu in
partizanu Cvetu je poznava-
nje roških gozdov presneto
prav prišlo. Ob vstopu v par-
tizane je bil sprejet v KPS in
se kmalu udeležil partijske
konference na Cinku. Poz-
nejši Cankarjevec je bil ra-
njen in do vstopa v IV. pre-
komorsko brigado je delal v
ekonomatu sanitete pri GS
NOV in POS. V Celje je pri-
šel potem, ko se je ranjenec s
posledicami demobiliziral
kot vodja odseka II. divizije
KNOJ. Od borca se je med
boji povzpel do pomočnika
brigadnega komisarja in po-
litično delo je bilo tudi poslej
njegov interes ter poklic. V
Celju je bil ves čas v partij-
skih vodstvih, nekaj časa taj-
nik na občini, sekretar in
predsednik OF in SZDL, se-
kretar občinskega komiteja
ZKS in podpredsednik
okrajnega ljudskega odbora.'
Tudi po upokojitvi je ostal
aktiven tako v organizaciji
ZK kot razumljivo tudi v
borčevski organizaciji. Je
nosilec partizanske spome-
nice 1941 in več državnih od-
likovanj.
Cveto Pelko je bil tudi na-
šemu časniku dober sodela-
vec, tako s peresom, še bolj s
kritično, odkrito, toda pošte-
no besedo, ki ni morala biti
vselej prijetna za uho. Imel
je namreč rad, da so imeli
nosilci »subjektivnih napak
in težav« svoja spoznavna
imena, vendar preverjeno in
pravično odmerjeno po teži.
Po časih z malo več odgovor-
nosti in partijnosti se mu
kdaj stoži. Marsikaj bi bilo
treba spet predramiti, zato
mu želimo še veliko let, zdra-
vih in ustvarjalnih, kolikor
inu dajo moči in leta.
JURE KRASOVEC
Izšli so Utrinki
Pri Obrtnem združenju v Žalcu namenjajo precej pozor-
nosti informativni dejavnosti. Pred dnevi je izšla prva letoš-
nja številka glasila tega združenja Utrinki, v kateri name-
njajo precej pozornosti nedavni skupščini obrtnega združe-
nja, ustanovitvi lastne obrtne zadruge in tudi nekaterim
praktičnim nasvetom obrtnikom za delo. Tako pišejo tudi o
carinskih novostih in o drugem. Precej prostora so namenili
tudi obiskom nekaterih obrtnikov, športu in humorju.
JANEZ VEDENIK
Praznile KS Petrovče
Zaključna slovesnost v počastitev krajevnega praz-
nika Petrovč bo jutri zvečer ob 20. uri v Zadružnem
domu. Na slavnosti bodo podelili priznanja OF, pokale
in priznanja krajevne skupnosti. V kulturnem sporedu
bosta sodelovala operni pevec Ladko Korošec in do-
mači pevski zbor.
JANEZ VEDENIK
Uubečna - gradilo vodovod
v krajevni skupnosti Ljubečna so krajani sredi naj-
večje investicije v teh krajevni skupnosti. Gradijo
namreč vodovod, ki bo za celotno naselje veljal več kot
staro milijardo dinarjev. Sredstva za to prepotrebno
komunalno investicijo bo krajevna skupnost zbrala s
pomočjo krajanov, referendunskih sredstev in sred-
stev za ureditev zazidalnega območja. Sami krajani
poleg sredstev prispevajo še po 70 delovnih ur. Ves
vod, ki ga gradijo, bo dolg preko 4000 metrov. Krajani
upajo, da bodo vodovod izročili namenu že za krajevni
praznik, ki ga bodo letos prvič praznovali od 15. do 18.
junija v spomin na veliko stavkovno gibanje opekami-
ških delavcev pred 48 leti.
MILAN BRECL
Lilloje iiodo praznovale
v delavskih Libojah je zadnje dni vse »narobe«!
Sestajajo se najrazličnejše komisije in skupine, ki že-
lijo čimbolje (tako kot vedno) pripraviti bližnja prazno-
vanja od 27. aprila do 1. maja in seveda njihovega
krajevnega praznika 3. maja. S prireditvami bodo za-
čeli že v soboto 23. aprila, ko bo njihova strelska dru-
žina Bratov Hrvatin pripravila tekmovanje. Za tem bo
še več športnih in kulturnih prireditev.
Osrednja prireditev bo 30 aprila, ko bodo organizirali
prvi pohod ob meji krajevne skupnosti Liboje ter pri
tem obiskali vse partizanske domačije, zgodovinska in
druga obeležja. Ta pohod bo pripravljen v dveh izved-
bah, krajši in daljši, tako da bodo na njem lahko sode-
lovali prav vsi. Na pohod so poleg vseh domačinov
vabljeni tudi predstavniki sosednjih kraje/nih skup-
nosti, zlasti pa še iz Pod grada v celjski občini, s
katerimi so pobrateni. Oba pohoda se bosta začela ob
9. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah zaključila pa na
Brnici, kjer bo zagorel prvomajski kres!
7. maja pa bo še slavnostna seja vseh organizacij KS
Liboje ob krajevnem prazniku s podelitvijo priznanj.
TV
Sentvišifa mladež rada liodi v šolo
»Ta mali ne dajo miru.
Kar naprej klepečejo!«
»Ta veliki nam nagajajo,
tepsti nas tudi hočejo.« Ta-
ko pravijo mali in veliki šo-
larji, ki družno drgnejo šol-
ske stole v Šmihelu nad Mo-
zirjem.
Malo jih - sedem v prvem
in sedem v tretjem razjedu,
navzkrižja med njimi pa miri
tovarišica Fortunata Skonč-
nik, ki jim vceplja tudi vso
učenost. Saj ni pretežko.
Navzkrižja med otroci so
bolj izjema kot pravilo, vsi
pa radi hodijo v svojo lepo
šolo. Mlada je njihova šola -
šele tri in pol leta je dopolni-
la in v njej je vse tako lepo,
prostorno in svetlo. . Cisto
drugače kot v stari šoli, ki so
jo sedaj kar prepustili zobu
časa, ki se je že krepko zagri-
zel vanjo. No, pa mali šolarji
za to niso krivi. Krivi bi bili,
če bi grdo ravnali s svojo šo-
lo, ki so jim jo starši zgradili
s svojim samoprispevkom.
Tudi za pomanjkljivosti, ki
jih tisti, ki so šolo gradili, še
niso odpravili, niso krivi, pa
okolico šole njihove drobne
ročice tudi ne morejo čisto
same urediti. Čeprav so do-
ma na kmetijah že navajeni
poprijeti za delo.
Otroci, ki so že prerasli
šmihelsko šolo, se vozijo v
šolo v Mozirje. Samo ta vož-
nja še ne bi bila ravno prehu-
da obremenitev, a kaj, ko
ima večina še kar lep kos po-
ti do doma. Pravijo, da je tu-
di ta pot lahko imenitna reč,
zlasti v lepem vremenu.
Matjaž Rastočnik: »Doma
sem z Radegunde, to je do- •
bro uro daleč od Šmihela.
Ob šestih zjutraj grem od do-
ma, doma pa sem ob pol
treh. Najbolj daleč sem do-
ma, pa ni nič težko hoditi.«
Marjan Goličnik: »Pri nas
je sedem otrok. Najmlajši
sem. Starejši brat bo doma,
drugi so pri poklicu, sestra
pa se tudi z nami vozi, ker
hodi v šolo v Celje. Pozimi je
res bolj težko, poleti je pa
krasno. No, vstati je zmeraj
težko, drugo pa ne.«
MILENA B. POKLIC   Matjaž Rastočnik Marjan Goličnik  j
8. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL 19aa
»Znani motivi«
Staneta
Petroviča
v prostorih Turistične-
ga društva v Celju bodo
od 26. aprila pa do 14. ma-
ja na ogled likovna dela
člana društva likovnih
amaterjev Celje, Staneta
Petroviča-Cončija. Avtor
se bo predstavil občin-
stvu z desetimi deli: v
akrilu, akvarelu in seri-
grafilu.
Do 24. aprila pa so nje-
gova dela razstavljena tu-
di v prostorih Komunal-
nega podjetja v Celju,
kjer se slikar predstavlja
ob delih kiparja Lojzeta
Pongrašiča, prav tako čla-
na društva likovnih ama-
terjev, ki se predstavlja s
kamnitimi plastikami.
MP
iVIinifest na ceiisiciii piatniii
oa 22. ao 20. aprila bomo ¥ kinu Union videli Izbor osmih
filmov z letošnjega Festa
Beograjski Fest je, svojim
programskim in organiza-
cijskim težavam navkljub
še vedno največji in najpo-
membnejši jugoslovanski
mednarodni filmski festi-
val. Letošnji Fest je pravza-
prav presenetil z izborom
filmov, saj pred začetkom
ni kazalo na tolikšno pro-
gramsko pestrost, kot jo je
festival slednjič le dosegel.
Toda hkrati je bilo prav za-
radi tega, ker so filme dobi-
vali v zadnjem hipu veliko
težav. Filmi so bili nepo-
dnaslovljeni, spored se je
sproti spreminjal, itd.
Prav zaradi teh težav smo
tudi v Celju morali čakati
kar dobra dva meseca po
koncu Festa, da prihaja sled-
njič na spored izbor osmih
filmov v tradicionalni reviji
Minifest. Nič hudega, da je
trajalo dlje kot običajno, kaj-
ti zato je izbor filmov, ki jih
bomo videli v reviji bistveno
boljši. Dokaj reprezentati-
ven vzorec bomo videli. Mor-
da nekoliko manj komercia-
len, kot bi občinstvo želelo, a
po kakovosti izvrsten. Na
sporedu bodo trije ameriški,
in po en angleški, madžarski,
poljski, film iz nemške de-
mokratične republike in iz
Zvezne republike Nemčije,
V petek, 22. aprila prihaja
kot prvi na spored ameriški
film Viktor-Viktorija, glas-
bena komedija o pevki, ki
hoče biti moški in se kot mo-
ški tudi predstavljati v jav-
nosti. V glavni vlogi tega fil-
ma, ki ga je režiral Blake Ed-
wards je imenitna Julie An-
drews.
V soboto, 23. aprila nas ča-
ka srečanje s šokantno an-
gleško groteskno komedijo
Bolnišnica Britannia, ki jo
je režiral Lindsay Anderson.
Gre za črno komedijo, ki se
norčuje iz medicinskega ek-
sperimentiranja za čast in
slavo.
Častnik gentleman pa je
afneriški film režiserja Tay-
lorja llackforta, ki prihaja na
spored v nedeljo 24. aprila.
Z Richardom Gerejem v
glavni vlogi je to odličen film
atmosfere, obsodba brezduš--
nega vojaškega drila.
V ponedeljek, 25. aprila
nas čaka eden najmočnejših
filmov, madžarska drama
Cas se je ustavil, režiserja
Petra Gotharja. To je film o
mladih, še predvsem o sinu
ubežnika, ki za seboj vlači
pečat očetovega disi-
dentstva.
Poljski film Dolina smrti,
režiserja Tadeusza Konvvic-
kega, prihaja na spored v to-
rek, 26. aprila in je freska
pokrajine ob reki Isi, ki do-
življa hitre družbene in so-
cialne spremembe.
O razvpitem nemškem, fil-
mu Podmornica, ki naj bi
predstavil popolno agonijo
zaslepljenih nemških pod-
morničarjev med 2. sv. voj-
no, je dovolj, da povemo, da
ga je režiral Wolfgang Peter-
son, ki pa ni uspel ujeti proti-
vojnega sporočila istoimen-
skega romana. Film Pod-
mornica bomo gledali v sre-
do, 27. aprila.
V četrtek, 28. aprila pa bo
mo gledali pretresljivo dru-
žinsko dramo o materi, alko-
holistki, ki' izgublja svoje
otroke, ki jo je pod naslovom
Jamstvo za leto dni posnel
Herman Zschoche iz nem-
ške demokratične republike.
V petek, 29. aprila bo revi-
jo Minifest sklenil ameriški
film Zakaj ste me obsodili
na življenje, režiserja Johna
Badhama, ki pretresljivo
predstavlja vprašanje o tem,
kdo sme odločati o življenju
ali smrti človeka.
Čeprav bo revija minila
brez nekaj zelo slavnih del
(E. T., Fitzcanaldo, Delo na
črno, Annie, Hammet, Ragti-
me...), bo imenitna obogati-
tev celjskega filmskega spo-
reda.
BRANKO STAMEJCIC
APZ sekretarja SKOJ Boris Kidrič
ponovno pred celjskim občinstvom
Lani ob tem času se je celjskemu občinstvu prvič predsta-
vil akademski pevski zbor sekretarja SKOJ Boris Kidrič, ki
deluje v okviru Centra za klubsko dejavnost pri občinski
konferenci ZSMS Celje. Od ustanovitvenega koncerta v
Narodnem domu pa do danes je zbor, ki ga sestavljajo
študentje, učenci srednjih šol in mladi delavci številčno in
kakovostno rasel, sodeloval na mnogih prireditvah in mani-
festacijah. Zbor, ki ga vodi prof. Dragica 2var, je lani nasto-
pil tudi na občinski reviji pevskih zborov v Dobrni in se
uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
Ob prvi obletnici delovanja se bo APZ sekretai-ja SKOJ
Boris Kidrič ponovno predstavil na samostojnem koncertu,
ki bo danes, 21. aprila ob 19.30 uri v Narodnem domu v
Celju. Letni koncert bo posvečen 40. obletnici zgodovin-
skega zasedanja AVNOJ v Jajcu in 30-Ietnici smrti revolu-
cionarja Borisa Kidriča.
M. A.
POGLED NA PLATNO
Na zlatem jezeru
Na zlatem jezeru je film ameriškega režiserja Marka
Rydella, ki ni bil kar v prazno obsut z oskarji. Ni zbudil
le sentimentalnih občutij o starih, zlatih hollywood-
skih časih in njihovih zvezdnikih, temveč je kar precej
preračunljivo trkal še na čustva vrnitve k naravi, v
»spravo med generacijami«. To pa je v današnji filmski
proizvodnji dovolj redka stimulacija, čeprav se izkaže
za donosno.
V zgodbi o dveh postaranih zakoncih, intelektualcih,
uglednežih skratka, ki jih ni mogoče postaviti umirat
na pločnik, temveč v udobje, ki so si ga prislužili in se
v njem dobro počutijo, je razsejano hoollywoodsko
zvezdniško nebo. Prvič sta na njem obenem zablestela
Katherine Hepburn in Henry Fonda, ob njem je na
platnu svojo funkcijo zaživela z očetom dolgo let sprta
Jane Fonda in oba predstavnika stare filmske zvezdni-
ške generacije je akademija nagradila z oskarji. Gan-
ljivo, ni kaj reči...
Vse skupaj je sprejemljiva kulisa življenja, ki ga
živimo. Tudi starčevstva z njegovimi muhami, tudi
nerazumevanja s srednjo generacijo in razumevanja z
najmlajšo, kar je čvrsta pot v prihodnost. In vse je kar
se da lepo. Ce se prav spominjam, niti enkrat nad
zlatim jezerom ne zagrmi nevihta, le enkrat je potrebna
bui-ja, da dokaže staremu očetu njegovo življenjsko
opešanost.
Sicer pa velja natočiti tudi kanec pravičnosti v to
posladkano zgodbico. Igralci so jo namreč odlično
sprejeli. Uživali so v svojih ipterpretacijah (Fondova je
še posebej imenitna). Vse skupaj je bilo veselo sreča-
nje med ljudmi, ki si imajo na platnu kaj povedati, kaj
pokazati. Za povedano je skrbel lahkoten, čeprav ne-
skonstruiran dialog, za pokazano pa kamera, ki je zve-
sto ubogala režiserjevo zamisel: ugajati.
In to je navsezadnje težnja vse ameriške proizvod-
nje, ki nima namena šokirati. Takšnih teženj se navse-
zadnje niti ne branimo, ker se razhajajo z upravičenimi
(še večkrat pa neupravičenimi) provokacijami.
STANKA GODNIC
»Naša beseda« v
2alcu
Kulturno gibanje mladih
se je v teh dneh razmahnilo
tudi v žalski občini. V kul-
turnem domu v Vrbju se je v
nedeljo namreč pričela prire-r
ditev Naša beseda 83.po 23.
aprila se bo občinstvu pred-
stavilo 24 skupin iz različnih
društev, šol in tudi osnovnih
organizacij Zveze socialistič-
ne mladine. Nastopi mladih
izmenjaje potekajo v Vrbju,
na Polzeli in tudi na Gomil-
skem.
MP
»Gugalnik«
tUdI v Laškem
v Domu Dušana Poženela
v Laškem bo jutri gledališka
predstava Novaka Novaka
■>Gugalnik". Pripravilo jo je
kulturno umetniško društvo
iz Rečice, ki je z isto predsta-
vo gostovalo že v različnih
krajih te občine.
VVE
Glasbena mladina na peti reviji
v Laškem
Minuli petek je bila v Laškem 5. revija učencev
glasbenih šol celjskega območja. Pod pokrovi-
teljstvom laške pivovarne sta jo organizirala Glas-
bena šola Radeče, ki ima svoj oddelek tudi v Laškem
in pa Zveza kulturnih organizacij občine Laško.
Dvorano so napolnili ljubitelji glasbe iz kraja, gostje
iz občin celjskega območja, med njimi urednik "Gr-
lice« in skladatelj Jakob Jež ter akademski kipar -
medaljer Vladimir Stoviček, ki je za to priložnost izde-
lal spominsko plaketo, kakršno so s priznanji vred
dobile vse sodelujoče glasbene šole. Seveda so bili v
dvorani kot pozorni poslušalci ali pa nekoliko vzne-
mirjeni mentorji mladih, številni glasbeni pedagogi in
ustvarjalci najsibo instrumentalne ali pa vokalne glas-
bene tvornosti.
Revija ni imela tekmovalnega ali ocenjevalnega zna-
čaja, čeprav bi bila takšna priložnost ob možnostih
primerjav primerna in dobrodošla za kakšno analizico,
zlasti za pedagoge in še posebej za vedenje o rasti in
razvoju glasbene kulture med mladimi.
Nekatere šole šo poslale kar pisane skupine po dol-
žini glasbenega študija in temu ustreznega program-
skega izbora, nekatere pa so zastopali že kar utrjeni in
izurjeni učenci višjih razredov glasbenih šol. Prišli so
iz Žalca, Šmarja. Šentjurja, Slovenskih Konjic, Celja,
Titovega Velenja in Laškega (oziroma Radeč). 2e to, da
so se spoznavali, se med seboj poslušali, je bilo vredno
truda organizatorjev. Ob užitku ob glasbi, ob takem
preporedkem večeru v Laškem, pa so prišli na svoj
račun tudi ljubitelji lepe glasbe.   JURE KRAŠOVEC
Po uspeiem srečanju maiih
vokalnih skupin v Vojniku
Vokalno petje, zlasti ma-
lih skupin, postaja vse bolj
popularno in takšnih sku-
pin je vedno več. Pri Kul-
turno umetniškem društvu
France Prešeren v Vojniku
se je mešana vokalna skupi-
na oktet Lokvanj pred tre-
mi leti odločila za srečanje
takšnih skupin na širšem
celjskem območju pa tudi
izven njega. Letos je nasto-
pilo dvanajst skupin, od te-
ga največ, sedem, oktetov,
en sekstet ter po dva kvin-
teta in kvarteta. Nastopilo
je 87 pevcev in pevk iz Voj-"
nika. Rogaške Slatine,
Frankolova, Celja, Kozjaka,
Ostrožnega pri Celju, Ple-
šivca. Polzele, Loč pri Polj-
čanah, Ponikve in Titovega
Velenja, kot gostje pa še Su-
ški oktet iz slovenske vasi
Suha na Avstrijskem Koro-
škem.
Čeprav revija nima tekmo-
valnega značaja pa je po njej
vseeno bil pogovor z vodji
skupin, kjer sta sodelovala
glasbena pedagoga Marjan
Lebič in Vid Marčen. Oceni-
la sta nastop kot celoto in še
vsako skupino posebej.
Marjan Lebič, predsednik
glasbenega odbora pri ZKO
Celje, ki je bila letos pokrovi-
telj srečanja in je to priredi-
tev tudi sprejela v reden de-
lovni program: »Srečanje je
bilo pripravljeno tako, da bi
ga kdo drug težko bolj pri-
pravil in izpeljal. Zdi se mi,
da je letošnje srečanje v celo-
ti storilo korak naprej v pri-
merjavi s prvimi dvemi leti.
Zlasti program je doživel pri-
jetno osvežitev. Vodje so
spoznali, kaj lahko maJe vo-
kalne skupine pojejo. Težko
je delati z velikimi zbori, še
težje z malimi. In tu je bil
dosežen napredek.«
Vid Marčen, predsednik
ZKO Celje: »V mnogih ele-
mentih je letošnje srečanje
boljše in kvalitetnejše, zlasti
glede izbora pesmi in izgo-
vorjave. Vsaka skupina je
pokazala takšno znanje, da
bi lahko nastopila povsod in
ob vsaki priložnosti. Zal so
imele nekatere skupine gle-
de na prejšnje predstavitve
tokrat slabši dan (bolezni, za-
menjave in podobno). Še ve-
dno pa preradi pozabljamo,
da manjše skupine zahtevajo
resnično kvalitetne pevce. V
večini nastopajočih je bil te-
norski del slabši od baso\
Nekatere pesmi so bile s pit-
več kiticami in skupine niso
bile v stanju med njimi nare-
diti razlike. Premalo so
spremljali vsebino. Se vedno
je problem pestre interpreta-
cije, dinamike.,. Tekst je
melodiji enakovreden in za-
to je treba iz tega narediti
celoto. Vodje se morajo zave-
dati, kaj njegovi pevci zmo-
rejo in vzeti takšne pesmi, ki
jih bodo lahko dobro zapeli,
ne pa jemati tiste, ki so ti
sicer všeč,«
T. VRABL
Revija žaiskih pevskih zborov
Pevci so zapeli v Grižah In na Taboru
Zveza kulturno prosvet-
nih organizacij občine Ža-
lec je v soboto pripravila v
sodelovanju s Svobodo Gri-
že in kulturnim društvom v
Taboru revijo odraslih pev-
skih zborov.
V soboto je bila revija v
Grižah, kjer so nastopili zbo-
ri: Oktet KUD Velika Pireši-
ca. Dekliški pevski zbor Po-
nikva, Savinjski oktet Svo-
bode Žalec, Moški pevski
zbor DIU Žalec, Mešani pev-
ski zbor KD Gomilsko, Žen-
ski PZ KD Gotovlje, Mešani
zbor Svobode Polzela, Moški
zbor Svobode Liboje, Moški
PZ KZD »Golding« Prebold,
Dekliški pevski zbor KD Go-
milsko, Študentski mešani"
pevski zbor Svobode Žalec,
in Ženski pevski zbor Svo-
bode Griže.
V nedeljo se je revija nada-
ljevala v Taboru. Tu so na-
stopili: DekUški PZ KD Ta-
bor, Oktet Sentj£inški fantje
iz Vinske gore. Moški PZ
KD Gotovlje, Moški PZ Svo-
bode Prebold, Mešani p>ev-
ski zbor KD Galicija, Moški
PZ KD Petrovče, Moški pev-
ski zbor KD Vinska gora.
Moški pevski zbor Svobode
Polzela, Mešani PZ KD
Vransko, Moški PZ Svobode
Žalec in Moški pevski zbor
KD Tabor.
Revija je pokazala, da
umetniška raven zborovske-
ga petja na tem področju ra-
ste, še posebno razveseljivo
pa je, da se tudi številčno
krepijo in, da jih je vedno
več. Vsekakor je bila revija
lepo doživetje za vsakega lju-
bitelja zborovskega petja.
_______________^ T,.TAVCAR
iladaijuje se teden
Kozjanske kulture
v krajih šmarske in šent-
jurske občine se nadaljujejo
prireditve VII. kozjanskega
kulturnega tedna.
V petek zvečer je bila v
Kozjem projekcija filma Na-
smeh in bolečina. 22. aprila
bodo v Lesičnem odprli
knjižnico in dogodek pope-
strili z nastopom kozjanskih
literarnih samorastnikov in z
otvoritvijo razstave I. pionir-
ske kolonije Titovi kraji - na-
ši kraji. V Rogatcu bo v so-
boto zvečer občinska revija
odraslih pevskih zborov, v
Stojnem selu pa bodo člani
domačega društva uprizorili
igro Vdova Rošlinka. Na-
slednjega dne bo v Bistrici
ob Sotli na sporedu recital
Mi vstajamo, v izvedbi kul-
turnega društva Ilija Grego-
rič in nastop mešanega p)ev-
skega zbora iz Stoj nega sela.
Kulturno društvo iz Kostriv-
nice pa se bo predstavilo z
igro Priložnostni zdravnik,
medtem ko bo v tem kraju
koncert moškega pevskega
zbora. Istega dne dopoldne
bodo na Prevorju s kultur;
nim programom na.stopili
člani Zarje iz Šentvida pr'
Planini.
Na predvečer Dneva OF
bodo v Rogaški Slatini odpr-
li razstavo likovnih del Goca
Kalijdžijskega, nato pa bosta
v okviru VII. kozjanskega
kulturnega tedna še dve pri-
reditvi. 30. aprila bo kultur-
no društvo Zarja iz Šentvida
pri Planini v domačem kul-
turnem domu uprizorilo dra-
mo Matura. Z igro Kam i2
zadreg v izvedbi OO ZSMS
Zšgorje bodo 30. aprila skle-
njene prireditve VII. kozjan-
skega kulturnega tedna.
MATEJA PODJED
g1. APRIL 1983
NOVI TEOMK - STRAN 9
ZVEZA TELESNOKULTURNIH
ORGANIZACIJ
CEUE
Ul. 29. novembra 2
DAJE NA OSNOVI SKLEPA PREDSEDSTVA ZTKO
CELJE
V NAJEM
Gostišče GRIČEK (z gostinsko opremo in vrtom)
Partizanska 59, Celje pod naslednjimi pogoji;
1. Gostišče se daje v najem od 1. 6. 1983 dalje.
2. Gostišče mora biti odprto vsak dan, obratovalni
čas po dogovoru.
3. Mesečna najemnina znaša najmanj 40.000.00 din.
Ugodnejši ponudnik ima prednost.
4 Komisija bo obravnavala samo ponudbe z gostin-
skim programom. Podrobne informacije dobite pri
strokovni službi ZTKO Celje (tel. 24-906)
PONUDBE DOSTAVITE NA ZTKO CEUE NAJKA-
SNEJE DO 9. MAJA 1983.
Razpisna komisija pri
ZTKO Celje
Vera Poličnik
Lojze Belčič
Ivanka Gričar
Rudi Drame i
Albina Furman
Kulturno živlleiUe V manlšlh krajih
Tudi v manjšili Icrajih na Celjsliem je zlasti v zgodnjih
spomladansliih mesecih velilto Icuiturnih prireditev, s lia-
terimi domača ali gostujoča Icultumo umetnišlca društva
predstavljajo svojo dejavnost. Ce so dvorane včasih na
pol prazne, gre Itrivdo pripisati bolj občinstvu kot organi-
zatorjem ali izvajalcem. Na prireditve vabijo plakati in
sredstva javnega obveščanja, tako da krajani vedo kaj se
dogaja na kulturnem polju, vendar odziv še vedno ni tak
kot bi si bilo želeti. Naši anketiranci ugotavljajo, da imajo
v svojih krajih tudi dovolj primerne prostore za kulturno
dejavnost, vendar je škoda, da so ponekod zaspala domača
kulturna društva, ali pa da med ljudmi vlada zanimanje le
za določeno zvrst kulturne dejavnosti...
Vera Poličnik, Spodnja
Rečica: »Mishm da je kultur-
no življenje v našem kraju in
v celotni dolini s središčem v
Mozirju razgibano in živa-
hno. Zgovoren dokaz temu
so letaki, ki vabijo na prire-
ditve, koncerte, razstave.
Knjižnica v Mozirju ima iz-
postave že v skoraj vseh kra-
jevnih skupnostih: Kdor ima
čas in veselje, ima dosti mož-
nosti, za kar so v največji me-
ri zaslužni amaterji v pro-
svetnih društvih, ki združu-
jejo igralce, pevce. Sama se
navdušujem za zborovsko
petje in orgelske koncerte. S
tem v zvezi me moti le nekaj.
Iz znanih orgel v Cankarje-
vem domu po radiu in televi-
ziji ni čuti zvokov Bacha,
Schuberta in Schumana,
temveč le dela novejših av-
torjev.
Zadnja prireditev, ki sem
si jo ogledala, je bila lansko-
letno gostovanje Slovenske-
ga okteta v Mozirju.
Lojze Belčič, Šmarje pri
Jelšah: »Ne bi mogel reči, za-
kaj ne obiskujem kulturnih
prireditev, čeprav bi kot
upokojertec lahko večkrat
šel kam. V Šmarju je teh
možnosti namreč veliko: ak-
tivno je domače kulturno
društvo, zanimiv je izbor gle-
daliških predstav abonmaja
Kozjansko, večkrat pa pride-
jo k nam tudi razne amater-
ske skupine iz drugih krajev.
Imamo lep kulturni dom s
kinodvorano. Edino v kino
grem, kadar je na sporedu
dober film.«
Ivanka Gričar iz Zidane-
ga Mosta takole ocenjuje
kulturno življenje v doma-
čem kraju: »Sama sem pre-
senečena, da je v našem kra-
ju tako pestro na tem po-
dročju. Čeprav je kraj maj-
hen, se v njem nenehno ne-
kaj dogaja. Krajani smo do-
bro obveščeni preko plaka-
tov in oglasnih desk. Te so
razobešene po vseh naseljih.
Sama se ponavadi udeležu-
jem raznih proslav ker tja
lahko peljem tudi otroke.
Zvečer pa sem doma. Zdi se
mi celo, da je pri nas bolj
živahno kot v Laškem.«
Rudi Drame, Loka pri 2u-
smu: »Ce me spomin ne va-
ra, sem bil nazadnje na večji
kulturni prireditvi lani jese-
ni, ko je bil v našem kraju na
obisku pevski zbor iz pobra-
tene krajevne skupnosti Ra-
ce. K nam sicer večkrat pri-
de gostovat kakšna kulturni-
ška skupina iz drugih krajev,
pogrešamo pa ustvarjalnost
domačinov. Domače kultur-
no prosvetno društvo je na- .
mreč zaspalo, kar je velika
škoda, saj imamo lepo dvo-
rano v gasilskem domu.«
Albina Furman iz Sloven-
skih Konjic: »Odkar je kul-
turni dpm v Slovenskih Ko-
njicah obnovljen, je kultur-
no življenje v kraju dosti bolj
živahno, kot je bilo. Piiredi-
tev je precej, tudi dosti raz-
nolike so. Res je še največ
izbire pri filmskih predsta-
vah, pogrešam pa gledališke
predstavo za katere očitno ni
v kraju kaj dosti zanimanja.
Mislim, da se jim je večina
odvadila, saj silno redko naj-
dejo mesto pri nas. Zadnja
prireditev, na kateri sem bi-
la, pa je bila letošnja Naša
beseda.«
Prodajni
center
Hudinja
odprt 29. 4.
ob 10. uri.
Na ljubečni se bodo
predstavili kulbirniki
v teh dneh se v kulturno
umetniškem društvu Lju-
bečna pospešeno priprav-
ljajo na praznovanje oblet-
nice ustanovitve društva.
Ko so lani v tem času v po-
častitev slovenskega kon-
gresa ZK ustanovili druš-
tvo ni nihče pričakoval že v
prvem letu tolikšen ra-
zmah. V društvu namreč de-
luje preko sto aktivnih čla-
nov, ki so vključeni v osmih
sekcijah.
Tako vadi moški pevski
zbor pod vodstvom Matjaža
leleznika, tamburaši pod
1'odstvom Karla Videnška,
godba na pihala pod vod-
stvom Vere Sabec. V druš-
tvu pa delujejo še recitatorji,
likovniki, harmonikarji, na-
rodno zabavni trio Sabec in
vokalno instrumentalni an-
sambel CMOK. V zadnjem
letu so člani tega društva
opravili vrsto javnih nasto-
pov. Sodelovali so tudi pri
vseh proslavah v krajevni
skupnosti.
V nedeljo, 24. aprila, pa se
bodo ob 14. uri predstavili
poslušalcem na prostoru
pred gasilskim domom. V tej
prireditvi, ki bo prva take
vrste v Ljubečni, se bodo
predstavile vse sekcije.
Prvič se bodo predstavili čla-
ni ansambla CMOK in godbe
na pihala. Zlasti velja veliko
zanimanje za predstavitev
godbe na pihala. Posebej še
zato, ker vadijo godbeniki
šele od decembra, vodi pa jih
sedemnajstletna Vera Sabec.
MILAN BRECL
»Tanc« se
predstavi
člani kulturno umetni-
škega društva Anton
Tanc iz Marijagradca pri
Laškem so izredno domi-
selni. Izdali so droben
snopič obvestil s katerim
ponujajo spored letošnje
sezone. To pa je hkrati va-
bilo vsem, ki so ga prejeli,
da iz sedežev v dvorani
spoznajo dejavnost druš-
tva. Program, s katerim
se društvo predstavlja so
razposlali krajevnim
skupnostim, družbeno-
političnim skupnostim,
družbenopolitičnim orga-
nizacijam in drugim,
MP
SLG Celje in Cankarjev dom
sodelujeta v prid kakovosti
v ponedeljek je bila v Can-
karjevem domu v Ljubljani
tiskovna konferenca, na ka-
teri so predstavniki obeh
ustanov predstavili javnosti
obe skupni gledališki upri-
zoritvi, katerih premieri bo-
sta ta teden v Celju in Ljub-
ljani. Gre za premiero krstne
japrizoritve izvirnega angaži-
ranega in aktualnega besedi-
la Miloša Mikelna TOV.
GUBCA v režiji Francija Kri-
ža ja, ki bo v četrtek, 21. apri-
la, ob 20. uri v SLG Celje, in
za premiero Queneaujevih
VAJ V SLOGU ali AVDICI-
JE v odrski priredbi Alek-
sandra Zorna in režiji Jurija
Součka, ki bo v petek, 22.
aprila, ob 21.45 v okrogli
dvorani Cankarjevega doma.
Obe uprizoritvi sta rezultat
programskega, organizacij-
skega in finančnega sodelo-
vanja med SLG in Cankarje-
vega doma, s katerim bo
obogatena gledališka ponud-
ba obeh ustanov.
Po izjavi Miloša Mikelna je
njegovo najnovejše besedilo
dokument družbenega tre-
nutka z izrazito politično an-
gažiranostjo, ki se ne želi
izogniti nobeni živi in žgoči
aktualni družbeni dilemi, za-
to terja tudi ustvarjalno so-
delovanje in opredeljevanje
gledalca. Po mnenju Janeza
Zmavca, dramaturga uprizo-
ritve smo Slovenci po Mikel-
novi zaslugi dobili pravo
dramsko besedilo za naš raz-
giban družbeni trenutek, ki
daje celovito podobo druž-
bene zavesti tega trenutka. V
uprizoritvi, ki jo bo jeseni
prevzel v svoj program tudi
Cankarjev dom, bosta poleg
večine ansambla SLG nasto-
pila tudi gosta Dare Ulaga in
Branko Miklavc.
Aleksander Zorn. ki je pri-
redil Queneaujeve VAJE V
SLOGU, je poudaril, da je te-
žišče besedila in predstave
na prikazu najrazličnejših
oblik gledališke pripovedi,
saj avtor že v besedilu opisu-
je en sam dogodek na 99 na-
činov. Taka predloga je mo-
čan izziv igralskim sposob-
nostim in živahnemu gleda-
liškemu ustvarjanju. V upri-
zoritvi, ki jo bo že maja pre-
vzelo v svoj program za
'zven SLG Celje, bodo nasto-
pili: Anica Kumer, Iztok Va-
lič (novi član SLG), Polona
Vetrih in Jurij Souček.
S, P.
SuSkI oktet v
Volniku
Na tretjem srečanju
malih vokalnih skupin v
Vojniku je kot gost nasto-
pil tudi moški Suški ok-
tet iz slovenske vasi Suha
na avstrijskem Koro-
• škem. Čeprav so vsi mla-
di fantje rojeni v Avstriji,
govorijo in pojejo sloven-
sko tako, da še največji
strokovnjak težko ugoto-
vi od kod so.' Z veseljem
so povedali, da njihova
vas Suha (skupaj z zaselki
Zvabek in Potoče) šteje
1400 v glavnem sloven-
skih prebivalcev. Vas leži
na naj vzhodne j šem delu
dvojezične Koroške v sre-
dini med Pliberkom in
Labotom. Gospodarski
vpliv iz še nemške labot-
ske doline je zelo močan,
tako da je vsako sloven-
sko kulturno nastopanje
ter udejstvovanje otežko-
čeno. Kljub temu pa ima-
jo svoj oktet, kjer radi po-
segajo zlasti po koroških
slovenskih napevih, v re-
pertoarju (trenutno okoli
20 pesmi) pa imajo tudi
pesmi slovenskih in dru-
gih avtorjev.
V Vojniku so se pred-
stavili z venčkom kmeč-
kih pesmi po suških mo-
tivih, z dalrnatinsko naro-
dno Milane, Milane in
šopkom ziljskih narodnih
v priredbi Jakoba Jobsta.
V oktetu pojejo; Engel-
berg in Jakob Logar. Pe-
pej Krop, Sigej in Branko
Kotler, Franc Opetnik,
Lenart Kac in Herbert
Kulmeš.
Dostikrat so že nastopi-
li v Sloveniji, tako lani tu-
di v Celju. Vadijo enkrat
, na teden, sicer pa so člani
slovenskega društva Dra-
va v Zvabeku.
T. VRABL
Jubilej žalskiti pevcev
1 ^.sobotnim koncertom v dvorani Hmezad je moški pevski zbor Svobode iz Žalca proslavil 15-letnico obstoja ter 100
^•^ico ustanovitve pevske zadruge v Žalcu. Pevci so se predstavili z novim programom borbenih, umetnih in ljudskih
P^smi. Poželi so zaslužen aplavz. JENEZ VEDENIK
10. STRAN - NOVI TEDNIK
21„ APRIL
Živllenie, povezano z domačim krajem
Srečko Sok o svojem delu In o mladih v Kozjem
Srečko Sok je gotovo
eden najmlajših tajnikov
krajevne skupnosti. Doma
je iz Kozjega in se je odločil
tam tudi ostati. Srečko pa
ni le tajnik krajevne skup-
nosti Kozje, ampak aktiven
član mladinske organizaci-
je v svojem kraju, športne-
ga društva Partizan Kozje
in nepogrešljiv povsod tam,
kjer se kaj dogaja.
Najbolj neposredno si se
vključil v življenje domače-
ga kraja. Je tebi podobnih
mladih ljudi v Kozjem ve-
liko?
Res je in prav, da se tudi
mi mladi vključujemo v ak-
tivnosti na vseh področjih
družbenega življenja in dela
v naši krajevni skupnosti,
zlasti preko samoupravnih
delegacij v občinskih inte-
resnih skupnostih, v družbe-
nopolitičnih organizacijah v
kraju in preko organov kra-
jevne skupnosti. Odločil sem
se, da sprejmem mesto tajni-
ka krajevne skupnosti, ker
sem želel bolj zaživeti s kra-
jem, kar mi je sedaj v polni
meri omogočeno. Opažam,
da so tudi ostali mladinci vse
bolj aktivni v naših skupnih
prizadevanjih, zlasti pa me
veseli, da vse več mojih vrst-
nikov ostaja doma in si išče
zaposlitev v domačem kraju.
Kaj pa mladinska organi-
zacija v Kozjem?
Vse bolj živahna je, pro-
gram njenega dela je zelo ši-
rok, najlepše pa se delo mla-
dih odraža v našem kultur-
nem društvu in v sekcijah
športnega društva Partizan
Kozje. Tudi mladih gasilcev
je v našem društvu vse več.
Imate v krajevni skupno-
sti Kozje kakšne posebne
načrte?
Mislim, da bo že dovolj, če
nam bo uspelo letos uresni-
čiti vse naloge, ki so zapisa-
ne v planskem dokumentu
razvoja krajevne skupnosti
Kozje. Ta program je na-
mreč, z ozirom na sedanje te-
žavne razmere tako obsežen
in zahteven, da bomo resnič-
no lahko zadovoljni, če bo
šlo vse po programu.
Mladi si želijo tudi zaba-
ve in sprostitve. Kakšne so
tovrstne možnosti v Koz-
jem?
Do sedaj so bile te možno-
sti bolj skromne, odpirajo pa
se nove s predvideno grad-
njo gostinskega objekta v
Kozjem, ki ga ima namen po-
staviti Zdravilišče Rogaška
Slatina. V tem objektu bo tu-
di sodobno dvostezno avto-
matsko kegljišče. Obeti za
več zabave in rekreacije torej
so. Sicer pa mladi radi tudi
zaplešemo. Jaz sicer plešem
bolj malo, včasih pa me le
zamika in pridem na ples.
M. AGREŽ
Pivo in pizza v
Sentiuriu
Pred mesecem dni je Merx
- tozd gostinstvo Celje v
Šentjurju odprl iz nekdanje
kavarne preurejen lokal
»Pivnico«. V tem času se je
že izkazalo, da je bila adapta-
cija potrebna, saj zdaj Sent-
jurčani radi zahajajo v ta lo-
kal. Najbolj gredo v promet
pizze, saj so jih, zlasti v prvih
dneh po otvoritvi, prodali
več kot 100 na dan. Seveda
pa gostom nudijo tudi druge
prigrizke.
Lokal, ki mu daje toplino
in domačnost, les je zasnoval
arhitekt Žare Presinger, s sli-
kami pa ga je opremil Stane
Petrovič. Do poletja bodo pri
Merxu uredili ob pivnici še
vrt in tako bo skupaj na voljo
40 sedežev.
M.PODJED
Nov avto za gasilce v Loki
Bernard Zeme je pred-
sednik vaškega odbora in
predsednik Gasilskega
društva v Loki pri Zu-
smu: »Čeprav je naše ga-
silsko društvo uradno sla-
vilo 50 letnico obstoja že
lani (ustanovljeno je Dilo
leta 1932) pa bo uradna
proslava šele letos in si-
cer junija ali julija. S po-
močjo krajanov. Krajev-
ne skupnosti in SIS za
požarno varnost občine
Šentjur smo uspeli zbrati
dovolj denarja za nakup
novega avtomobila. Tako
bomo v bodoče lažje
opravljali zahtevna dela
pri požarih in morebitnih
elementarnih nesrečah.
Trenutno imamo 50 ak-
tivnih in okoli 300 pod-
pornih članov. Imamo de-
setine starejših članov in
mladink ter dve pionir-
ski. Poveljnik društva je
Mirko Mastnak, najstarej-
ši član pa Ivan Arbajter.«
T. VRABL
Na Ponikvi novo ob starem
Kmetijski kombinat Šentjur gradi na Ponikvi pri Grobel-
nem nov objekt, v katerem bo trgovina s kmetijskim repro-
dukcijskim materialom, skladišče, zbiralnica rnleka in pro-
stori za TOK. Gre za nadomestno gradnjo po potresu. Pred-
računska dela znašajo 15 milijonov dinarjev. Dela izvaja
Ingrad - tozd Šentjur, končana pa bodo do poletja. Na kar
velja pri tem objektu biti posebno pozoren, je spajanje novo-
gradnje z okoljem, v katerega se novi objekt prilega. Projekt
so zasnovali v Projektivnem biroju v Rogaški Slatini.
MATEJA PODJED
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
VELIKO ZANIMANJE
ZA VEZANE VLOGE
Ni naključje, če se vse več varčevalcev odloča za vezavo svojih
prihrankov. Ni naključje zato, ker so višje obresti tiste, ki spodbujajo
k razmišljanju in odločanju. Vsekakor pa k odločitvi, da je vezava
vlog na daljše časovno obdobje boljša.
Od prvega januarja letos dalje veljajo pri Ljubljanski banki Splošni
banki Celje nove, višje obresti za dinarske hranilne vloge, vezane
To pa tudi ponneni, da se hranilna vloga podvoji že prej kot v treh
letih. Sicer pa poglejmo, kaj se dogaja z vlogo 50.000 dinarjev, če je
samo na vpogled, se pravi, da velja zanjo 7,5% obrestna mera,
oziroma če jo vežemo na več let:
Primer je zgovoren, sicer pa povprašajte v svoji enoti Ljubljanske
banke Splošne banke Celje o najugodnejši obliki varčevanja.
»Obrtniki nismo
zajedaici družbe«
Tako nravi Zdravko Zagožen Iz Maik
Obrt dobiva v zadnjih letih
večjo veljavo, velikokrat tu-
di zato, ker obrtniki lahko
ponudijo izdelke, ki smo jih
morali še pred časom uvaža-
ti. Vendar pa so uvozne ome-
jitve, predvsem pri uvozu
strojev, precej zavrle razvoj
obrti.
Tako meni tudi 37-letni
strugar Zdravko Zagožen iz
Matk.
»Zaradi tega bo obrt nekaj
časa stagnirala. Uvoženih
strojev ni, domači so predra-
gi. Menim, da je to precejš-
nja škoda,« je dodal.
Zdravko se je odločil za sa-
mostojno obrt pred petimi
leti. Najprej za popoldansko,
da ne bi preveč tvegal. Ka-
sneje se je izkazalo, da bo šlo
in je zaposlil še enega delav-
ca. Doma je ostala tudi žena
Anica, ki pridno dela v de-
lavnici v kleti nove hiše.
Zdravko je uspel in danes
veliko dela v kooperaciji s
Feralitom, Sigmo, Železarno
Ravne. Nekaj je še manjših
naročil od drugod.
Nova hiša, dobro oprem-
ljena delavnica. Premoženj-
sko stanje, kot se spodobi za
obrtnika - prispodobo za
imovitega človeka.
»Ljudje obrtnike gledajo
kot nekakšne z^edalce druž-
be. Pa ni tako. Že res, da kot
samostojen obrtnik zaslužim
več kot prej v tovarni. Toda,
tudi delam precej več. Vča-
sih, ko se mudi z naročili,
sem v delavnici cele dneve
in tudi ob nedeljah. Prav tu
pa smo obrtniki na slabšem.
Ce sem prej v tovarni delal
nadure, so mi k dohodku pri-
maiknili še 50 odstotkov, se-
daj pa mi davkarji v takih
primerih vzamejo 50 odstot-
kov.
Zdravko ne zanika, da v
teh petih letih ni uspel kot
obrtnik. Poudarja pa, da s
kar precejšnjim samoodpo-
vedovanjem.
»Lani smo si po štirih letih
prvič privoščili deset dni
morja, a smo morali zato prej
nekaj dni trdo delati, da smo
izpolnili vsa naročila.«
Zaslužek?
Zneska, ki ga je prijavil
davkarjem, ni povedal. Dejal
je le, da je njegov zaslužek že
tolikšen, da bo obdavčen po
najvišji lestvici.
»Veste, ljudje tega ne bi ra-
zumeli, saj je to le bruto do-
hodek, od katerega moram
precejšnjo vsoto odšteti dav-
karjem.«
Seveda tudi brez pritožb
čez davčni sistem ni šlo.
»Poglejte, naše davčne le-
stvice so na žalost zelo nesti-
mulativne. Poznam nekaj
obrtnikov, ki zaradi tega de-
lajo samo pol leta.«
Zdravko Zagožen veliko
dela tudi v družbenopolitič-
nih organizacijah v Matkah.
Najbolj aktivni so gasilci in
tudi Zdravko je vključen v
tamkajšnje gasilsko društvo.
»Obiskujem tečaj in postal
bom podčastnik," je pono-
sno povedal.
S. Sprot
Foto: R. PANTELIC
21. APRIL 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Prizidek k šoli v Gorici pri Slivnici
Osnovna šola Franja Vrunča v Gorici pri Slivnici je za 364 otrok, ki jo obiskujejo, postala
že zdavnaj pretesna. Izhod iz stiske vidijo na šoli, pa tudi v občini, edinole v gradnji
prizidka, ki je že dlje časa načrtovan, a je bil pomaknjen v ozadje zaradi ukrepov, ki so
prepovedovali gradnjo neproizvodnih objektov. Graditev prizidka je najprej zavrl tudi
zakon o obveznih zakloniščih. Naslednje leto pa naj bi ta vse večji poblem le rešili. Polovico
sredstev za to bo prispevala republiška izobraževalna skupnost, ostalo polovico pa bodo
zbrali v občini Šentjur.
S prizidkom bo šola pridobila osem nujno potebnih kabinetnih učilnic in novo kuhinjo in
t^ko bi tudi učenci te šole, prav tako pa tudi učitelji, imeli za svoje delo bolj izenačene
pogoje z ostalimi šolami.
Kljub temu, da delo na šoli poteka v utesnjenih pogojih, se na tej šoli lahko pohvalijo z
dobrimi učnimi uspehi. Ti so 95-odstotni m morda bi bili še boljši, vendar je treba
upoštevati, da se kar dve tretjini učencev pripelje k pouku iz oddaljenih krajev, kar po svoje
zavira aktivnosti pri sicer pestro razvitih interesnih dejavnostih na šoli.
MATEJA PODJED
Bogatejša žalska tržnica
SOZD Vinkovci, TOZD plantaža Borinci je na žalski tržnici odprla novo prodajalno vseh
VTst sadja in zelenjave. To je že 61. prodajalna v Sloveniji. Cene v začetku tedna pa so bile:
krompir in jabolka (3 sorte) po 20 din, zelje v glavah 28, nova čebula 100, pomaranče 83,
limone 97 din itd. Ob delavnikih je odprta od 7. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.
T. TAVCAR
Pilberški zadružniki so
iztižili manj kot so računali
Kupce iz maUčne domovine privabila kakovosbia postrežba v
Slovenskem Jeziku____________________
Kmečka gospodarska za-
druga iz Pliberka na avstrij-
skem Koroškem praznuje le-
tos že 35-letnico obstoja, če-
prav je sedanje nove prosto-
re za javnost odprla šele lan-
sko jesen. V njej je našlo za-
poslitev veliko mladih Po-
djuncev, z novo in moderno
blagovnico pa je postala
fiiočno jedro podjunskega
kmečkega in slovenskega
^narodnostnega življa na av-
strijskem Koroškem.
Ta slovenski kmečki živelj
tudi v celoti nosil bremena
izgradnje novih zadružnih
prostorov. Novo blagovnico
So večino financirali s posoji-
li Zveze slovenskih zadrug
Koroškem v Avstriji, del-
tudi s podporo avstrijske-
ga urada pri zveznem kanc-
i^rju oziroma iz fonda za ne-
razvita območja ter ragumlji-
vo z deleži članov zadruge v
Pliberku.
Mlado vodstvo
K. G. ZADRUGE Pliberk je
skupaj z zavzetim delom
osebja in z izkušnjami starej-
ših članov prevzelo breme
nove in prihodnje rasti za-
druge, ki s svojo blagovnico
lahko v celoti konkurira s tr-
govsko ponudbo in storitva-
mi v tem delu avstrijske Ko-
roške.
Resnici na ljubo je treba
priznati, da je pliberška za-
druga, oziroma njena nova
trgovina računala pri svoji
ponudbi tudi na zamejske
nakupe iz matične domovine
Slovenije, še posebno iz ko-
roške in celjske regije. Zara-
di lanskih jesenskih ukrepov
zveznega i2rvršnega sveta,
zlasti tistih, ki so priprli meje
z našimi sosedi (depozit), pli-
berški zadružniki niso toliko
iztržili, kot so računali. Večje
možnosti nakupov vsaj za
prebivalce obmejnega pasu
so stvari sedaj zanje že
izboljšale.
Res je, da bo v prihodnje
nakupe iz matične domovine
uravnaval v glavnem odnos
med dinarjem in katero koli
trdno konvertibilno valuto,
vendar bosta pestra trgovska
ponudba in kakovostna po-
strežba mladih zadružnikov
iz Pliberka še vedno privab-
ljali tudi kupce iz Slovenije.
Pa to ne glede na namene
popotovanja po Podjuni in
Koroški, ali bodo turistični,
ali pa bolj nakupovalski.
V K. G. ZADRUGI Pli-
berk bodo vedno postreženi
z nasmeškom - in v sloven-
skem jeziku.
MTTJA UMNIK
Celjski športniki
za Triglavski
dom
Odbor za svobodno menja-
vo dela in razvojne naloge pri
TKS Celje je odobril 100 tisoč
din za posodobitev Triglav-
skega doma, za to pa je že do-
bil zahvalo Planinskega druš-
tva Ljubljana - matica.
»Zdrav duh v zdravem tele-
su« - to je tradicionalna deviza
mesta Celja. To velja tudi za
gorništvo kot pomembno tele-
snokulturno zvrst. Pomoč, ki
ste nam jo dodelili za posodo-
bitev Triglavskega doma na
Kredarici v višini 100 tisoč din
nam je posebno draga, saj ve-
mo, da ste jo odtrgali od finan-
ciranja lastnih telesnokultur-
nih potreb. Vaša odločitev po-
trjuje, da dom na Kredarici ni
samo najvišja gorska postojan-
ka, temveč tudi izraz sloven-
ske zavesti in narodnega pono-
sa. Široka prostovoljna podpo-
ra in razvijanje Aljaževe dedi-
ščine je dokaz, da nas Triglav
resnično združuje in jekleni.
Hvala vsem športnikom Ce-
lja za plemenito vrec^gtenje
slovenskega planinstva.«
TV
2ab]l koncert
v 2aicu in Celju
Znano je, da se spomladi ža-
be pogosto oglašajo s svojim
regljanjem. Tudi Celjski plesni
orkester Zabe se jim bo ta te-
den pridružil s svojim igra-
njem. In sicer bodo nocoj na-
stopili v Žalcu v dvorani doma
SLO, jutri zvečer pa v Naro-
dnem domu v Celju. Razen
Žab bodo na obeh koncertih
nastopili še Tatjana Dremeij,
Ditka Haberl in Jože Završnik.
F. P.
Občinski »Kaj veš o prometu?«
Svet za preventivo v cestnem prometu pri Skupščini
občine Žalec je v soboto pripravil v Šempetru tradicio-:
nalno občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Sodelo-^
valo je 71 učencev vseh osnovnih šol občine Žalec. 1
Ekipe so najprej odgovarjale na pismena vpra.šanja, zatem"
so imeli vožnjo po prometnih površinah, končncj pa še spret-i
nostno vožnjo na avtopoligonu. Večina sodelajočih je poka-]
zala veliko znanja, kar kaže, da prometni krožki na posamez-l
nih osnovnih šolah precej dobro delajo. ]
Prvo mesto med ekipami pri mlajših je pripadlo o.snovnij
šoli Braslovče, drugi so bili fantje iz osnovne šole Šempeter, ■
tretja pa ekipa iz Vranskega. Pri starejših pionirjih je ekipno ■
zmagala prav tako osnovna šola Braslovče, pred ekipo iz OS:
iz Polzele, tretji pa so bili učenci OS Žalec.
Med posamezniki pri mlajših pionirjih so bili najboljši i
učenci OS iz Braslovč. Prvi je bil Miran Cizej, dmgi Marjan;
Donko in Jretji Matija Debelak. Pri starejših pionirjih pa jej
zmagal Tomaž Hočevar iz OS Polzela, drugi je bil Marjan j
Pustoslemšek iz OS Braslovče m tretji Darko Cilenšek iz OSj
Šempeter. Republiškega tekmovanja se bo iz občine Žalec^
udeležil Miran Cizej in Braslovč. ]
TONE TAVCAR^
12. STRAN - NOVI TEDNIK
21 APRIL 1983
Dvatisoč udeležencev je bilo na
celjskem spomladanskem krosu
Predstavnikom cetjske občine so se na krosu »HT - RC" prikijučiii tudi predstavniki iaške in
šmarske občine ter gostle iz i¥laribora
Na travniku ob OS Ivana Kovačiča-Efenke, na Dolgem polju v Celju, je
bilo letos mnogo bolj živahno kot lani, ko smo pripravili prvi celjski
spomladanski kros pod pokroviteljstvom NT - RC ter v organizaciji AD
Kladivar in ZTKO Celje. Lani je nastopilo blizu 1000 tekmovalcev osnovnih
in srednjih šol samo iz celjske občine (pa čeprav so bile povabljene tudi
druge), letos pa že 2000! Osnovnim in srednjim šolam so se pridružili še
predstavniki delovnih organizacij. Partizanskih društev in JLA. Prvič so
prišli tudi šolarji iz laške občine ter posamezniki iz šmarske in Maribora.
Zmagovalni ekipi pri osnovnih in srednjih šolah sta dobili pokal pokrovi-
telja, zmagovalna ekipa JLA pa pokal ZTKO. Med mladirrii je bilo veliko
takšnih, ki še niso člani Kladivarja, bodo pa to z^adi svojih velikih atletskih
sposobnosti prav gotovo kmalu postali. Med osnovnimi šolami so znova
slavile zunanje (Vojnik, Dobrna itd.), medtem ko »mestne« šole zaostajajo.
Organizacija je bila dobra. Samo tekmovanje pa bo treba v bodoče še bolj
razširiti in zagotoviti nastop tudi ostalih občin ter večjo udeležbo iz delov-
nih organizacij. Poskušati pa bo treba urnik vsaj delno prilagoditi tudi tako,
da bodo šolarji navzoči pri teku vojakov, ki je bil prava paša za oči. Na
svidenje na 3. krosu NT-RC, aprila 1984!
Tekst: TONE VRABL, Foto: TONE TAVCAR
Majda Trobiš je zmagala med
letniki 1971: »Obiskujem 5.
razred OŠ Vojnik, nastopila
sem že večkrat, vendar je to
moj doslej največji uspeh.«
Tanja Kavčič, zmagovalka let-
nik 1970: »Obiskujem OŠ Što-
re, sem članica Kladivarja, na-
stopila sem že tudi lani in tudi
zmagala. Treniram še odbojko
in rokomet.«
Liljana Mihovljanec, zmago-
valka letnik 1969: »Sem z OŠ
Fran Roš. Zmagala sem že lani,
sem tudi republiška prvakinja
v krosu, treniram pa petkrat na
teden.«
Jožica Blazinšek, zmagovalka
letnik 1968: »Sem iz Malih Dol,
obiskujem pa OŠ Vojnik. Te-
čemi že od 5. razreda. Doma je
pet otrok in imamo veliko dela
na kmetiji. <<
Miro Kocuvan mL, zmagova-
lec letnik 1971: »Sem z OŠ
Veljko Vlahovič. Treniram pri
Kladivar ju. Proga ni bila pre-
težka, vendar je imela preveč
lukenj. Treniram šestkrat na
teden.«
Beno Krajnc, zmagovalec let-
nik 1970: »Sem iz Vojnika, tre-
niram pri Kladivarju in sicer v
vojniški selekciji. Rad imam
srednje in dolge proge, igram
pa tudi košarko.«
Tomaž Jošt, zmagovalec letnik
1969: »Obiskujem OŠ na Hudi-
nji. Zmagam vsako leto, sicer
pa je najprej šola. potem šport.
Igram rokomet, košarko, lo-
vim ribe, vsega po malem. -
Zlatomir Milošev, zmagovalec
letnik 1968: »Tudi jaz sem z OŠ
na Hudinji. Zmagal sem že la-
ni, zdaj bom šel v tehnično šo-
lo. Treniram košarko pri KK
Libela. <<
Ivica Pevnik, zmagovalka pri
ml mladinkah: »Obiskujem
SŠTD, sem članica Kladivarja,
doma pa na Polzeli. Z atletiko
se redno ukvarjam, obačsno
igram še košarko.«
Marija Štravs, zmagovalka pri
st. mladinkah: »Obiskujem
SŠTD, doma sem v Strmecu
pri Vojniku, z atletiko pa se
redno ukvarjam štiri leta pri
Kladivarju.«
Bojan Krajnc, zmagovalec pri
ml mladincih: »Obiskujem
Tehnično šolo, treniram pri
Kladivarju, doma sem v
Šmartnem v Rožni dolini, sicer
pa sem specialist za srednje
proge. <<
Aleš Lotrič, zmagovalec pri st.
mladincih: »Obiskujem 4. let-
nik Tehnične šole, član Kladi-
varja, kandidat za mladinsko
evropsko prvenstvo, jeseni pa
me čaka JLA.«
Pavle Zubelič je zmagal
med vojaki: »Sem iz Som bora,
v Celju sem že 376 dni, redno
treniram, specialnost pa sta mi
progi na 800 in 1500 m. Sicer
sem zaposlen v tiskarni. <-
Zmagovalci so bili tudi starejši
Prvič so letos nastopili tudi predstavniki delovnih orga- J
nizacij. Partizanskih društev in krajevnih skupnosti. Ni jih ]
bilo veliko, vendar se je pokazalo za pravilno odločitev \
organizatorja, da tudi njih vključi v celjski spomladanski '
kros. \
Irena Iršič je zmagala med članicami: »Zaposlena sem v ,
Gozdnem gospodarstvu. Zjutraj sva se s kolegico Jelko i
Žagar (bila je druga - op. p.) pogovarjali, da bi šli nastopit. ;
Saj veste, pisarna, cigarete, sedenje, nič dobreega za dobro ]
počutje. Nastopila sem prvič in zmagala. Sicer pa sem iz \
Spodnjega Doliča.«
Franjo Šparaš je bil najboljši med člani: »štirje smo i
prišli iz Maribora, kjer rekreativno nastopamo za Bodoč- \
nost. Vsako leto sodelujemo na približno 20 maratonih '
sirom po Sloveniji. V Večeru smo prebrali, da bo tek v ■
Celju in smo šU. Proga je bila sicer kratka, vendar izredno
primerna za lažji trening pred prvimi letošnjimi maratoni. |
Se bomo prišli.«
Zlata Centrih je bila najboljša med veterankami: »Zapo-;
slena sem na Srednji pedagoški šoli in po štirih letih sem i
se ponovno udeležila krosa. Letos moram veliko trenirati, j
saj se pripravljam, da bom kot alpinistka sodelovala v •
celjski odpravi v Himalajo. Sicer pa rada smučam.« j
Stane Vavda je bil najboljši pri mlajših veteranih: »Sem
iz Maribora, nastopam za Bodočnost, v Celje pa sta poleg
mene in Sparaša prišla še Bogo Arzenšek in Marjan j
Marksl. Treniramo v prostem času, nismo člani nobenega j
kluba, mnogokrat pa nas jezi, ker je po več trim tekov na;
en dcin. Veliko kolescirimo, tečemo na smučeh, v teku pa •
imamo najraje maratone. Nismo več hitri, smo pa vztrajni. \
Tu je bilo zelo prijetno, še startnine ni bilo treba plačati.«  •
Janez Gobec je bil najboljši med starejšimi veterani,;
prišel je iz Rogaške Slatine, kjer ima znano »optično« '
delavnico: »2e pred leti sem atlet pri AK Ljubljana, zdaj >
pa tečem zaradi boljšega počutja. Prav prijetno je.«
Rezultati ml. pionirke (let.
71): 1. Majda Trobiš, sledijo So-
nja Koželj, Vida Pesjak, Bo-
gdana Žaler, Bernarda Pevnik,
Barbara Cokan, Maja Radma-
novič, Marta Kovačič, Marjana
Fogler, Jerneja Pere itd.
MI. pionirke (let. 70): 1. Ta-
nja Kavčič, sledijo Monika
Fevžer, Jožica Dolar, Natalija
Žerjav, Helena Močenik, Miri-
ca Spilak, Alenka Zupane^,
Zdenka Cerenak, Mihelca
Zdolšek, Alenka Logar itd.
St. pionirke (let. 69): 1. Lji-
Ijana Mihovljanec, sledijo Ma-
teja Mesarec, Julijana Roje,
Ivica Korenak, Marta Polenek,
Mihela Špegelj, Mojca Košto-
maj, Simona Martinčič, Andre-
ja Farčnik, Irena Križnik itd.
St. pionirke (let. 68): 1. Joži-
ca Blazinšek, sledijo Milka
Anclin, Zvonka Kenda, Sonja
Korenak, Cvetka Kristanšek,
Ivica Anclin, Romana Rečnik,
Cveta Pavšar, Marinka Viden-
šek, Irena Ferle itd.
Ml. pionirji (let. 71): 1. Miro
Kocuvan ml., sledijo Alojz Ko-
renak, Bruno Dujič, Martin
Jurkošek, Boštjan Vukan,
Klavdij Cepuš, Jože Zdolšek,
Roman Pušnik, Robi Felicijan,
Roman Komplet itd.
Ml. pionirji (let. 70): 1. Beno
Krajnc, sledijo Andrej Lin-
dner, Peter Jošt, Robi Kidrič,
Andrej Skamen, Jože Bunder-
la, Amadej Kujan, Dolfi Tržan,
Dušan Deželak, Boris Repas
itd.
St. pionirji (let. 69): 1. To-
maž Jošt, sledijo Bojan Sirk,
Renato Kramperšek, Damjan
Lednik, Zvonko Vidmar, Mat-
jaž Vinder, Aleš Hrastnik,
Uroš Privšek, Miran Srebočan,
Peter Petelinšek itd.
St. pionirji (let. 68): 1. Zlato
Milošev, sledijo Toni Noner,
Boris Jevševar, Tomi Krem-
puš, Stanko Resner, Iztok Ri-
zmal, Branko Kozinc, Matjaž
Prestor, Dani Pavčnik, Albin
Simončič itd.
Ml. mladinke: 1. Ivica Pev-
nik, sledijo Mira Javernik. Ma-
teja Podgoršek, Bernarda Fi-
deršek. Milica Turk, Jožica
Blas, Jožica Svetelšek, Zvez-
dana Potočnik, Alenka Turn-
šekT Jasmina Majhen itd.
St. Mladinke: 1. Marija
Štravs, sledijo Breda Kampuš,
Marija Lah, Darja Radič, An-
dreja Avbreht, Vera Flis, Nada
Vrhovski, Brigita Guzej, Cveta
Ocepek, Brigita Petauer itd.
MI. mladinci: 1. Bojan
Krajnc, sledijo Bogdan Trupej,
Tomaž Sorčan, Boris Knez,
Andrej Verhovšek, Franci
Straže, Stanislav Ivič, Andrej
Turk, Boris Laubič, Andrej
Bojovič itd.
St. mladinci: 1. Aleš Lotrič,
sledijo Igor Tumšek, Samo
Naraks, Vlado Artnka, Jurij
Atelšek, Ferdo Jelen, Marjan
Salamon, Rafko Zupane, Si-
mon Zdolšek, Samo Ulaga itd.
Ekipni vrstni red osnovne
šole: 1. Vojnik 49 točk, 2. Dobr-
na 36, 3. V. Vlahovič 24 (uvr-
ščenih je bilo trinajst šol iz
celjske in laške občine) itd.
Srednje šole: 1. TŠC 21 točk
(dve zmagovalni ekipi), 2.
SSEU 21 (ena zmagovalna eki-
pa), 3. SSTD 18 (uvrščenih je
bilo sedem ekip) itd.
JLA: 1. Pavle Zubelič, sledi-
jo Goran Rajčevič, Alija Dža-
fič, Begzad Muslijaj, Predrag
Jankovič, Zeljko Matahlija.
Nelman Memič, Mirsad Cekič,
Slavoljub Obradovič, Draško
Tvovič itd.
Ekipno: 1. VP 2420/4.
Tako kot lani je tudi letos zmagala med osnovnimi šolami
ekipa OŠ Vojnik in prejela pokal, ki ga kapetanu ekipe izroča
direktor in glavni urednik NT-RC Boris Rosina
21. APRIL 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Konjiške gasilce združujeta
prostovoljnost in prijateljstvo
Letos praznuje GD Slov. Konjice 110 let dela
Med desetimi gasilsliimi
društvi v l(onjišl(i občini je
društvo v Slovensltih Ko-
njicah najstarejše - letos
slavi že 110 let obstoja in
dobrega dela, s tem pa se
uvršča tudi med najstarejša
slovenska društva. Visok
jubilej so pričakali dobro
usposobljeni in opremljeni
ter z velikimi razvojnimi
načrti.
Pretekla leta so bila veči-
noma uspešna. Vseskozi je
na delo društva vplivala pod-
pora občanov in delovnih
kolektivov, še posebej
uspešno pa lahko delajo, od-
kar je v občini samoupravna
interesna skupnost /.a var-
stvo pred požari. Člane druš-
tva ves čas povezuje medse-
bojno tovarištvo in prija-
teljstvo, še zlasti pa prosto-
voljnost njihovega dela. Pri
tem ohranjajo približno ena-
ko jedro pri članih, medtem
ko se močno spreminja pri
pionirjih in mladincih. Flav-
no njihova vzgoja in uspo-
sabljanje pa je eno najza-
htevnejših del.
S podporo združenega de-
la in z razumevanjem v kra-
jevni skupnosti se je društvo
v zadnjih desetih letih dobro
opremilo. Predvidevajo še
nakup modernejšega avto-
mobila za gašenje s peno in
prahom. Gasilski dom, ki od
nekdaj daje pečat tudi kraju,
je bil zgrajen že leta 1907, le-
ta 1973 pa so ga razširili in
posodobili. Sedaj je že prete-
sen za vso opremo in za vse
naloge, saj gasilci vključuje-
jo v svoj program tudi civil-
no zaščito.
Društvo je povezano z
ostalimi društvi v občini pre-
ko Gasilske zveze in inte-
resne skupnosti za varstvo
pred požari. Dobre odnose in
medsebojno pomoč so v zad-
njem obdobju okrepile tudi
UKV zveze.
2e od leta 1965 je predsed-
nik dru.štva Florijan Jančič.
Za delo je bil že odlikovan z
Redom dela z zlatim vencem
in z Redom republike z bro-
nastim vencem: »Veliko do-
brega me veže na naše druš-
tvo - humani odnosi, medse-
bojno spoštovanje, pa tudi
sprostitev v našem domu.
Tudi s priznanji in napredo-
vanji dajemo drug drugemu
vzpodbudo za delo in ljube-
zen, brez katere ne moreš bi-
ti pravi pripadnik društva.«
MILENA B. POKLIC
SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Skupne strokovne službe CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
PRIPRAVNIKA Z VISOKO
IZOBRAZBO
ekonomske smeri
Rok za prijavo je 15 dni.
Rok obvestila je 15 dni po izteku objave.
Komisija za medsebojna razmerja
DEM-TOZD ELEKTROPRENOS
PODLOG
objavlja prosta dela m naloge
1. KVALIFICIRAN
ELEKTROMONTER ZA
DALJNOVODE -
2 delavca (za enoto Podlog in Laško)
Pogoj:
Kvalificiran elektromonter z najmanj enoletnimi de-
lovnimi izkušnjami pri enakih ali podobnih delih s
sposobnostjo za dela na višini ■>
2. POLKVALIFICIRAN
ELEKTROMONTER oz.
NEKVALIFICIRAN DELAVEC ZA
DAUNOVODE -
1 delavec (za enoto Podlog)
Pogoj:
Poikvalificiran elektnkar oz. nekvalificiran delavec s
končano osnovno šolo z najmanj enoletnimi delov-
nimi izkušnjami pri enakih ali podobnih delth s spo-
sobnostjo za dela na višini.
Kandidati za navedena dela in naloge bodo združili
delo za nedoločen čas v skupinah za vzdrževanje
daljnovodov.
Kandidati naj pisne prijave s potrebnimi dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo najkasneje v 8 dneh
po objavi na naslov:
Dravske elektrarne Maribor
TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG
63311 Šempeter v Savinjski dolini
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
ANGELOSBAŠ
38
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
7
Zdravstvo
Ce je bilo sredi 19. stoletja zapisano, da
»kar se telesne... čverstosti tiče« ni na Slo-
venskem Štajerskem »zdravejega rodu«,
kakor so savinjski splavarji, je to verjetno
pretirano, saj je konec 18. stoletja sporoče-
no, da so prinašali iz Slavonije in Srema
domov malarijo, ki je potrjena nato še v
drugi polovici 19. stoletja. Pozneje ta bole-
zen na ozemlju savinjskih splavarjev ni več
izpričana, pač pa so bile v drugi polovici 19.
stoletja znane kot najpogostnejše bolezni
savinjskih splavarjev (in plavcev) »revmati-
zem. katari in pljučnice«. V omenjenem ča-
su so bili v sodnem okraju Gornji grad »1
doktor medicine (v Gornjem gradu), 3 rano-
celniki (v Gornjem gradu, Mozirju in na
Ljubnem) in 3 babice«.
Tudi v 20. stoletju so po ohranjenem ust-
nem izročilu naštete bolezni najbolj strle
splavarje. Nasploh pa so bile tedaj zdrav-
stvene razmere na obravnavanem ozemlju
Zadosti zadovoljive. Kot smo ugotovili, je
tamkajšnja hrana v poglavitnem ustrezala
temeljnim prehranitvenim potrebam, sta-
novanjska raven je bila v primerjavi s sta-
novanjsko ravnijo drugod na našem pode-
želju visoka in nič kaj drugače ni bilo z
nošo.
Ce velja za čas neposredno po prvi sve-
tovni vojski, da je bilo na ozemlju savinj-
skih splavarjev »vkljub vsemu prav veliko
zdravih in krepkih fantov in deklet«, najbo
ob tem povedano, da je bila takrat in pozne-
je otroška umrljivost manjša kakor v dobi
avstro-ogrske monarhije, zakaj v 20. stolet-
ju se je postopoma zmanjševala. Večjo otro-
ško umrljivost v starejši dobi razlagamo
zlasti s tem, da so tedaj tod le malo vedeli o
pravilnem ravnanju z otroki, babice so ra-
zmeroma redko prihajale v domove, med-
tem ko so bili stiki z zdravniki še malošte-
vilnejši, tako da je vzrejo otrok največkrat
usmerjalo samo izročilo. Za leta med sve-
tovnima vojskama je izpričano, da je bila
tukaj otroška umrljivost omejena pred-
vsem na starost do enega leta. V teh letih je
bilo na obravnavanem ozemlju v povprečju
po pet, šest otrok v družini.
Zdravniško pomoč so iskali praviloma le
v sili. Mimo tega, da po ohranjenem ustnem
»zročilu ne moremo več dognati, koliko so v
ta namen izrabljali zadevne pravice iz so-
cialnega zavarovanja, so bili stiki z zdravni-
ki redki, tako zavoljo izdatkov kakor zavo-
ljo izročila. Navada je bila, da so se zdravili
sami. in prvi in v znatnem obsegu tudi na-
daljnji stiki z zdravniki so bili izpolnjeni s
strahom ali negotovostjo pred neznanim.
Tako so bili tudi še v stari Jugoslaviji v
veljavi zagovori za oči, krvotok, zobobol,
revmatizem, kilo ipd. Tudi zobe so si dajali
pogosto izdirati pri domačih zobarjih.
Na vodi je splavarje kajpada najbolj ogroža-
lo, če se je splav iz tega ali onega razloga
razbil ali tolikanj poškodoval, da so posa-
mezni splavarji (pa tudi vsa posadka) padli
v vodo. A tudi sicer je splavarje pri veslanju
včasih vrglo v vodo. Vendar takšni dogodki
v našem stoletju niso povzročali številnej-
ših smrtnih nesreč, zakaj savinjski splavarji
so tedaj skorajda vsi znali plavati, pravilo-
ma pa je to veljalo za »Mitrovčane« in kr-
maniže. Povsem natančnega števila
smrtnih nesreč za leta med svetovnima voj-
skama ni mogoče ugotoviti. Ohranjeno ust-
no izročilo navaja za to dobo pri splavarjih
iz Zadretja tri. štiri smrtne nesreče, pri spla-
varjih iz zgornje Savinjske doline pa dva-
krat toliko. Glede na že nakazano število
ljudi, ki so se na obravnavanem ozemlju
ukvarajli s splavarjenjem, in na število vo-
ženj je bilo torej smrtnih nesreč razmeroma
prav malo. Ponesrečence so povečini poko-
pali v krajih, kjer so jih potegnili iz vode.
Hujše poškodbe ali bolezni na splavih so
bile precej redke. V takšnih primerih so
poškodovane ali obolele splavarje zamenja-
li in namesto njih poklicali od doma druge.
Ce pa so bile poškodbe ali bolezni lažje
narave, so jih skušali zdraviti z lekarniški-
mi zdravili, ki so jih kupovali v krajih, kjer
so se ustavljali. Včasih je splavarjem škodi-
la tudi »močna«, t. j. težka hrana na vožnji
in sparjeno vino.
Revmatizem ni pomenil nadloge na vož-
nji, temveč pradvsem le doma ali v tistih
mesecih, ko niso vozili. To, najbolj pogost-
no splavarsko bolezen, ki jih je trla nekako
po tridesetem letu, je po ohranjenem ust-
nem izročilu najbolje zdravila voda, »jo je
potegnila ven«. Iz izpričano je, da na spla-
vih ali na vožnji niso čutili revmatizma. K
temu je seveda precej pripomoglo obilno
pitje vina. Doma so zdravili revmatizem
različno (deloma pa ga sploh niso zdravili).
Najbolj je, kot je sporočeno, pomagalo to,
če so hodili spomladi v snežnico, kar bi
pomenilo, da je bila voda zares najboljše
zdravilo zoper to bolezen, toda takšno
zdravljenje so si lahko dovoljevali edinole
najodpornejši splavarji. Sicer so zdravili
revmatizem tako, da so se mazali z arniko,
namočeno v žganje, da so se ribali z žga-
njem ali vinom, da so se oblagali s segreti-
mi vrečicami, napolnjenimi s peskom, da
so legali v koprive ali se otepali z njimi, da
so ležali na soncu, ovsu, segreti opeki ali
vroči peči, da so se kopali v segreti vodi. ki
je bilo v njej čreslo, in da so se dali pikati
čebelam. Zavoljo išiasa so nekateri hodili
tudi k zdravniku in se zdravili z injekci-
jami.
Posledice revmatizma pri splavarjih pra-
viloma niso bile hujše. Poročilo, po kate-
rem splavarji v letih neposredno po prvi
svetovni vojski »tako radi sedijo vsi. mali in
veliki... povsod: na paši, na potu, pred hi-
šo, celo na tleh sredi cerkve... ob lepem in
slabem vremenu, spomladi in v pozni jese-
ni. To je znamenje, da imajo bolne noge...,
in..., med njimi hudo gospodari jetika«, se
nikakor ne da potrditi s pričevanji ohranje-
nega ustnega izročila.
Glede higiene je bila na vožnjah, poleg že
povedanega, podoba naslednja. Kakor do-
ma, so se tudi na splavih po veliki večini
umivali vsako jutro; zlasti velja to za mlajše
splavarje. In kakor doma so se prav tako na
vodi pri umivanju večinoma milili, ni pa
manjkalo takih, ^i so se umivali marsikdaj
brez mila. Milo so jemali le doloma sami na
vožnjo, zvečine jim ga je dajal splavarski
gospodar, največkrat na Rugvici, in sicer za
vso posadko »mitrovškega« splava po en
kos. Podobno so imeli le nekateri splavarji
s seboj svoje brisače, večidel pa jih je oskr-
bel splavarski gospodar. Umivanje zob na
splošno ni bilo v navadi ne doma. kaj šele
na splavih. Vendar so si posamezni splavar-
ji v letih med svetovnima^vojskama ne sa-
mo doma. temveč tudi na vodi umivali zobe
z zobno krtačko in pasto. Higienske razme-
re na vožnjah zaokroža podatek, da so si
krmaniži. preden so kuhali, zvečine umili
roke. _
14. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL 198al
STROKOVNI
NASVETI
Krmlienje telet
Zreja telet z majhnimi količi-
nami mleka in zgodnjim priva-
janjem na suho krmilo starter
in seno se je v preteklem ob-,
dobju uveljavila na mnogih na-
prednih kmetijah. Zaradi po-
manjkanja krmila starter pa se
rejci vračajo na stare, neracio-
nalne načine reje.
Prednost starterja pred dru-
gimi krmili za govedo je pred-
vsem v tem, da je okusnejši,
vsebuje več in bolj kakovostne
beljakovine, več vitaminov, ne
vsebuje pa uree. Za teleta, ki še
nimajo razvitega vampa in se
šele privajajo na suho krmo, je
močna krma take kakovosti
potrebna. Kasneje, ko teleta
pojedo že več močne krme, pa
tudi že nekaj sena, silaže ali
zelene krme, shajajo tudi s kr-
mili, ki so namenjena za krave
ali pitovno govedo.
Težko je zrejati teleta, če
starterja za teleta sploh ni na
voljo. Ce imamo oljne tropine,
si lahko ta starter napravimo
sami. Zmešamo približno 20
odstotkov oljnih tropin, 3 do 5
odstotkov sladkorja, dva od-
stotka rudninske mešanice,
ostalo pa žita, na primer zdrob-
ljeno koruzo ali ječmen. Del
koruze ali ječmena lahko na-
domestimo tudi z ovsom, pše-
ničnimi otrobi ali pšenično kr-
milno moko. Zadostuje, da
krmo v priporočeni količini
trikrat z lopato premešcimo.
Večini pa odpade zaradi po-
manjkanja oljnih tropin tudi ta
možnost in bomo morali zreja-
ti teleta z večjo količino mleka.
Da bi bilo tele oskrbljeno z za-
dostno količino beljakovin, za-
dostuje poleg druge krme že 5
do 6 litrov polnega ali posnete-
ga mleka na dan. Poleg mleka
pokladamo še žito, ki mu pri-
mešamo približno tri odstotke
rudnin ali eno veliko žlico ru-
dninskega dodatka na dan. Te-
le naj dobi po volji tudi zgodaj
košeno travniško ali lucernino
seno. Mleko naj teleta dobivajo
do 10. ali 12. tedna starosti. Te-
daj so že toliko odraščena in
navajena na voluminozno
krmo, ki jo dopolnimo z moč-
no krmo za odraslo govedo ali
pa z žitom in z rudninsko me-
šanico.
Teletom lahko pokladamo
tudi mlado zeleno krmo ali do-
bro travno silažo. Ko so teleta
težka 160 do 180 kilogramov,
shajajo v skromnih razmerah
tudi samo z dobro voluminoz-
no krmo brez dodatka močne
krme ali žita.
UM
Rešiti vrednotenle dela živinorejcev
v Mozirju so opredelili razvojne možnosti kmetijstva
V občini Mozirje se bo v
skladu s programom razvo-
ja agroindustrijske proiz-
vodnje Jugoslavije in dol-
goročnega plana razvoja v
kmetijstvu še naprej v naj-
večji meri razvijala živino-
reja, proizvodnja mleka in
mesa. Od dosedanjih usme-
ritev, ki so tesno povezane s
prostorskimi možnostmi in
delovno silo, torej ne bo bi-
stvenih odstopanj.
Kot so ocenili na seji Sveta
za kmetijstvo občine Mozir-
je, bo imela pri uresničeva-
nju zastavljenih ciljev naj-
večjo vlogo zadruga, ki bo
preko kooperantskih vezi
morala usmerjati kmete z ni-
žinskih kmetij v proizvodnjo
mleka, na oddaljenejših
kmetijah, kjer ni dobrih
možnosti prevozov, pa naj bi
se usmerjali bolj v proizvod-
njo mesa. S to usmeritvijo
naj bi dosegli intenzivnejšo
proizvodnjo, predvsem pa bi
povečali stalež osnovne čre-
de. Kljub temu, da je kmetij-
ska proizvodnja v Gornje Sa-
vinjski dolini že sedaj visoko
razvita (v ilustracijo le poda-
tek, da v občini Mozirje letno
ustvarijo 8 milijonov litrov
tržnega viška mleka, v po-
krajini Kosovo pa npr. le 3
milijone litrov), rezerve še
ostajajo. Na osnovi analize
po tržnih viških je izkorišče-
nost zemlje in delovne sile 55
odstotna, kar naj bi zvišali na
pribl. 75 odstotkov in se tako
povsem približali razvitim
zahodnim deželam. To naj bi
dosegli z melioracijami, in-
tenzivnejšo obdelavo povr-
šin, z usmeritvijo manjših
posestev v intenzivno vrt-
narsko proizvodnjo, možno-
sti pa so še v izboljšanju
kmetijske mehanizacije in v
zaposlitvi specializiranih kg.
drov.
V sedanjem času je pred.
vsem zaskrbljujoč podatek,
da je 35 odstotkov kmetij v
občini brez naslednika, pri
25 odstotkih pa je nasledstvo
še vprašljivo. Nedvomno je
temu kriv tudi mačehovski
odnos do kmetijstva v prete-
klem času ih tudi nerešeno
vrednotenje dela živinorej-
cev, ki so po nekaterih po-
datkih kar 14 krat slabše pla-
čani od poljedelcev. S pravil-
no cenovno politiko bo to ra-
zliko    potrebno    izenačiti.
Skrajni čas je, da se pomenu
v kmetijstvu, ki ga ima v na-
cionalnem gospodarstvu, da
poudarek tudi v praksi. Na
soji sveta za kmetijstvo se ob
tem tudi niso strinjali s trdi-
tvijo, da se na področju
agroindustrijske proizvod-
nje pojavlja razkorak med
ponudbo in povpraševa-
njem. Ponudba je namreč z.a-
dovoljiva, ni pa zagotovlje-
nih sredstev za odkup tržnih
viškov.
RADO PANTELIC
Živahne sekcijske razprave o kmetijstvu
V celjski SZDL so nadvse ugodno
ocenili žive razprave kmetov, ki so po-
tekale v kmetijskih sekcijskih razpra-
vah po krajevnih skupnostih. Dobri so
tudi rezultati akcije za boljšo obdela-
nost kmetijske zemlje v celjski občini.
Trenutno je neobdelanih samo še 15
hektarjev, slabše obdelanih pa 121.
Kmetje so v razpravah na sekcijskih
sestankih opozarjali predvsem na dol-
gotrajnost postopkov pred sodišči v zve-
zi z dedovanjem, kar je tudi eden od
pomembnih vzrokov za slabo ali slabšo
obdelanost oziroma za drobljenje zem-
ljiške posesti. Kmetje so še vedno pre-
malo sez.nanjeni s programom kmetij-
ske zemljiške skupnosti ter predv.sem z
možnostmi sofinanciranja manjših in
večjih hidro in agromelioracij.
V prihodnje bo zemljiška skupno.st
občine Celje kmete še podrobneje sez-
nanila s programi in pravilniki meliora-
cij, predvsem preko sekretariatov sekcij
za kmetijstvo v krajevnih skupnostih.
UM
V Kozjem tudi
šampinioni
Zadružna enota Kozje je
poslovna enota temeljne or-
ganizacije kooperantov pri
Hmezadovem Kmetijskem
kombinatu Šmarje pri Jel-
šah. Obsega področje šestih
krajevnih skupnosti: Kozje,
Lesično, Podsreda, Buče,
Zagorje in Osredek, V za-
družni enoti Kozje je včla-
njenih 456 združenih kme-
tov, sodeluje pa približno s
600 kmeti-kooperanti na
svojem področju. Glavni
panogi proizvodnje na za-
družni enoti v Kozjem sta
pitanje živine in pridelova-
nje mleka.
Matjaž Libnik je vodja za-
družne enote v Kozjem, ki o
težavah in načrtih pripove-
duje: »Zaradi velike razlike v
ceni pitane živine med našo
in sosednjo republiko Hrva-
ško, v zadnjem času narašča
število krav na račun pitan-
cev. V programu za letošnjo
pomlad imcimo aktiviranje
nove mreže zbiralnic mleka
v oddaljenem Osredku in na
Vetemiku. Tako bomo tudi
tem kmetijskim proizvajal-
cem omogočili vključitev v
tržno proizvodnjo. Uspešno
smo se vključili tudi v akcijo
tržne proizvodnje pšenice in
bomo s pomočjo družbeno-
političnih organizacij in kra-
jevnih skupnosti presegli za-
črtan plan setve za letošnje
leto. Organiziramo tudi pre-
delavo in odkup grozdja .ter
črnega in rdečega ribeza, po-
zornost pa posvečamo še
vzreji pujskov. Pri pridelavi
ribeza smo trenutno v fazi
sanacije nasadov, saj je ribe-
zova pršica prizadela večino
naših nasadov. V zadnjem
času uvajamo tudi nove kul-
ture kot so buče golice, ku-
mairice in gobe šampinjoni.«
Krompir v zemlji
v minulem tednu je bila zemlja že dovolj ogreta za sajenje krompirja. Nekdanje ročno
sajenje je zamenjalo strojno. Tako je delo mnogo hitreje in z manj truda opravljeno. Na sliki:
Pri sajenju krompirja v Zgornjih Grušovljah.
T. TAVCAR
Gornjegrajska pašna
skupnost uspešna
»Ml smo odprti za vse,^ trdi Franc
Bezovšek, reviml kmetijski
pospeševalec.
V Gornjem Gradu in Novi
Štifti obsega pašna skup-
nost pet planinskih pašni-
kov, od katerih je prav vzo-
ren tisti na Menini planini.
Lani se je na njem paslo pri-
bližno 220 glav goveje živi-
ne, pa tudi kmet .je so jo ime-
li na paši še kakšnih 50
glav.
Gornjegrajska pašna skup-
nost ni zaprta in na široko
odpira možnosti paše za vse
zainteresirane živinorejce v
dolini, vse do Mozirja, če-
prav je razumljivo, da se z
oddaljenostjo večajo-težave.
Govedo na paši je težje obi-
skovati in ga prevažati.
Letos so pašnike začeli še
dodatno urejevati tako, da
bodo sposobni na njih pre-
pasti tudi do 3000 glav ži-
vine.
Včasih je bila na Gornje-
grajskem ovčereja močno
razvita, nato je zanimanje za-
njo dlje časa povsem zamrlo,
šele v zadnjem času spet
oživlja, čeprav manj v Za-
dretju, ampak bolj na planin-
skih pašniJi^ih okrog Luč in
Solčave.
Poleg živinoreje, ki je še
posebej v Gornji Savinjski
dolini usmerjena v*mlečno
govedorejo, pa imajo v mo-
zirski kmetijski zadrugi v og-
nju še več dopolnilnih pro-
gramov, kot so pitanje, čebe-
larstvo, konjereja in perutni-
narstvo.
Mozirska občina je dve
tretjini pokrita z gozdovi, le
tretjina je sveta, ki je name-
njen kmetijskim površinam.
Pa še od teh površin je tri
četrtine travnikov in komaj
četrtina njivskih površin. Ce
upoštevamo še kratko vege-
tacijsko dobo, kislost zemlje,
naplavine, potem je jasno, da
to niso bogate osnove za
kmetijstvo. Kljub temu pa so
kmetijstvu v mozirski občini
vedno dajali pomembno vlo-
go, zlasti usmerjenim pro-
gramom v mlečno govedo-
rejo.
MITJA UMNIK
Zaslužek Je dober
Delo v hmeljišču je take narave, da ga je treba spomladi
opraviti zelo v kratkem času, saj je za hmelj značilna izredno
hitra rast. Po spomladanskem obrezovanju in napeljevanju
vodil nastopi premor, ko razen škropljenja in dognojevanja,
vse do obiranja ni večjih opravil. Prav zaradi tega jemlje
Hmezad vsako spomlad na začasno delo več sto delavcev.
Prihajajo iz vseh koncev naše ožje in širše domovine. O
svojem delu so nam nekateri od njih povedali:
MARIJA      BOCICEVIC:
»Na sezonskem delu sem le-
tos prvič. Stara sem osem-
najst let in nimam redne za-
poslitve. V Savinjsko dolino
sem prišla že februarja. Se-
daj, ko bomo napeljali vodi-
la, bom šla za nekaj časa do-
mov, ponovno pa bom priš-
la, ko bo treba hmelj čistiti.«
RAJKO   TRKULJA:   »S
hmeljem sem se seznanil la-
ni, ko sem bil prvič v Savinj-
ski dolini pri obiranju. 2e ta-
krat sem sklenil, da bom pri-
šel tudi letos. To delo je za-
me priložnost, da si nekaj za-
služim. Cepra*' je treba pri-
dno delati, nam ni težko, saj
znamo biti tudi dobre volje.«
DRAGICA      DEKALIC:
»Tukaj sem že od 28. fe-
bruarja, sicer pa že tretjič.
Dela sem se že navadila, zato
mi tudi gre dobro od rok. La-
ni sem zaslužila 1,7 miljona,
starega seveda, letos pa raču-
nam, da bo zaslužek večji. Za
kaj ga bom pa porabila, se še
nisem odločila.«
ZDRAVKO   MATLINAC;
»Doma imamo kmetijo, ven-
dar pridelujemo pretežne
kuruzo, tako, da trenutno n:
posebno veliko dela. Ta čas
sem torej izkoristil za sezon
sko delo, da si zaslužim kak
šen dinar več. Saj veste, da jf
prav prijetno za fanta, če imč
tudi nekaj svojega denarja.«
T. TAVCAJ
21. APRIL 1983
NOVI TEOMK - STRAN 15
V znamenju Piva in cvetja
OitčnI zbor TurIsUčrmga društva Lašito
Osrednjo pozornost na
letnem srečanju članov tu-
rističnega društva Lašito, Iti
se ga je udeležilo 44 članov,
so amatersiti turistični de-
lavci namenili razpravi o
pripravali na letošnjo jubi-
lejno, že 20. prireditev Pivo
in cvetje, ki bo od 10. do 17.
julija.
Pred tem so pregledali
svoje delo v minulem obdob-
ju, se pogovorili o problemih
in načrtih društva. Potrdili
so tudi nov, 16-članski
upravni odbor, ki ga je ime-
novala OK SZDL Laško. Ob
razpravi o minulem delu so
bili posebno kritični do ti-
stih članov upravnega odbo-
ra, ki se niso udeleževali sej.
niso pa tudi izvajali skupno
sprejetih nalog.
Tradicionalna prireditev
Pivo in cvetje presega ne sa-
mo občinske in regionalne
meje, temveč stopa s svojo
pestro turistično ponudbo v
širši slovenski in jugoslovan-
ski prostor. Poudarek letoš-
njega jubilejnega praznova-
nja bo predvsem v cvetju, le-
po urejenem okolju, gosto-
ljubnosti, ter vsekakor v
priznanem in kvalitetnem
pivu. Kjnečka ohcet na
Aškerčevem trgu bo v me-
stece na bregovih Savinje
spet privabila množice turi-
stov, željnih zabave in razve-
jirila.__^..^^
Med novostmi, ki jih pri-
pravljajo v društvu je tudi
lična brošura -Laško skozi
čas«, ki je že v tisku.
Na občnem zboru so pode-
lili tudi priznanja z.a urejeno
okolje in lepe cvetlice. Di-
plome celjske turistične zve-
ze so prejeli: Ana Cede, Jože
Vaši, Leopold Pfajfer, Marija
Krivec in Marica Lesjak,
priznanja laškega turistične-
ga društva za preteklo leto
pa Jožefa Krašovec, Janez
Cerin, Fanči Brulc, Martin
Maček, Leopold Valant, Ani-
ca Pirnat, Pavel Colner, Ka-
rolina Mlakar, Franc Lenko
in Marica Podbevšek.
______„J02EJ^0K0TEC
Ocena turistične
sezone
v osmih občinah celjskega
območja je bilo lani za 12 od-
stotkov manj nočitev tujih
gostov kot leto poprej. Z izje-
mo Celja, kjer je bilo preno-
čitev tujcev kar za 63 odstot-
kov več in Šentjurja, kjer so
zabeležili 52 odstotni porast,
je bilo v vseh občinah manj
tujcev kot v letu 1981. Vzroki
za padec prometa, kot so
ugotovili na seji Izvršnega
odbora Poslovne skupnosti
za turizem, so predvsem v
lanskoletni neredni preskr-
bi, bencinski zmešnjavi, svo-
je pa so prispevali tudi ostali
ukrepi ZIS.
Pri Celjski turistični zvezi
pa so ocenili stanje na po-
dročju kmečkega turizma.
Najdlje so s turizm.om na va-
si v Gornje Savinjski dolini,
tudi v konjiški občini je na-
predek viden, medtem ko je
drugod ta dejavnost še v po-
vojih.
V soboto test
miaillii o
poznavanju
turizma
v soboto 23. aprila se bodo
v prostorih Srednje šole z^
gostinstvo in turizem zbrali
učenci osnovnih šol širšega
celjskega območja, ki se bo-
do poizkusili v poznavanju
turizma. Med testom bo Celj-
ska turistična zveza, ki je or-
ganizator tega srečanja, pri-
pravila tudi posvetovanje z
mentorji, ki vodijo turistične
krožke v posameznih osnov-
nih šolah.
Račice nad
Icegije
Celjski aktiv Društva novi-
narjev Slovenije organizira v
soboto pod pokrovi-
teljstvom sozda Merx in Ko-
vinOtehna tradicionalno sre-
čanje novinarjev severov-
zhodne Slovenije. Srečanje
bo tokrat v motelu Šentjur.
Po predstavitvi gospodar-
skih načrtovanj celjske regi-
je se bodo račke in racmani
pomerili v - kegljanju. Ob
pomoči celjskega združene-
ga d^la je moč sklepati, da
bo sedma sila tokrat - pote-
šena.
Z združenimi
interesi v
enoten nastop
Skupno recepcijo Gor-
njesavinjske doline, .ki so
jo pred kratkim odprli v
Mozirju, so s samouprav-
nim sporazumom skupno
ustanovile Zgornjesavinj-
ska kmetijska zadruga,
Kompas, GTP Turist Na-
zarje, Turistično podjetje
Paka, Sekcija gostinstva
pri obrtnem združenju in
Gornjesavinjska turistič-
na zveza. S sporazumom
združeni interesi zagotav-
ljajo boljše pogoje poslo-
vanja, predvsem pa pove-
zavo prejšnjih razdroblje-
nih interesov, ko je vsaka
organizacija prodajala le
zase in le svoje storitve.
Turistična ponudba
Gornjesavdnjske doline
naj bi bila povezana v
enoten paket, saj je ne-
sporno dokazano, da je
potrebno dolino prodajati
enotno, v tem prostoru ni
možno dopuščati, da bi
npr. zasebni sektor pome-
nil eno, družbeni pa dru-
go. Delo agencije v začet-
ku ne bo lahko, saj je spa-
nje na področju turizma v
dolini pognalo svoje ko-
renine.
Z izletniškim turi-
zmom, kakor pravi Stane
Podsedenšek, vodja po-
slovalnice, bo potrebno
dolino najprej afirmirati
in si s takšno reklamo
ustvariti pogoje za prido-
bivanje stacionarnih go-
stov. Vsi paketi, tudi tisti
z daljšim bivanjem bodo
morali biti zanimivi, kajti
ljudje, ki se odločajo za
počitnice na deželi, se od-
ločajo za intenzivne po-
čitnice. Zanimivosti pa je
v Gornjesavinjski dolini
dovolj.
PP
Na Goro Oijico
Gora Oljka je najvišja vzpe-
tina Ponikevske planote, kot
je ta del poimenoval prof. An-
ton Melik. Je najbolj razgle-
dna gora v tem delu in s svojo
izrazito reliefno obliko nas tu-
di privlači. Na Goro Oljko so
planinci zaznamovali pot že
leta 1897 iz Šmartnega ob Pa-
ki in drugo leta 1904 iz Šošta-
nja. Danes so označene poti na
njo s Polzele čez Vimperk,
kjer drži od leta 1972 SAVINJ-
SKA POT in smo v slabih
dveh urah na vrhu. S Šmart-
nega ob Paki smo čez Podgoro
mimo Zgornjega Matijeca in
Rogelškove kapele na sedlu, v
dobri uri na vrhu.
S Paske vasi gremo čez Gav-
ce in smo v pol ure pri Pocajtu
(kmečki turizem) in na označe-
ni šaleški planinski poti ter po
nji do \Tha. Hoje je okoli tri
ure. S Šoštanja je na novo mar-
kirana pot (obnovljene marka-
cije 1982) čez Lokovico na Sta-
novska, kjer smo na Šaleški
poti, ki pride od Pocajta. Dalje
mimo Turineka, Vedeta, Savi-
neka in Rogeljška, do kapele,
kjer se pridruži pot s Smart-
nega.
Tudi z Velenja je sedaj spo-
mladi lepa" pot. žal ni markira-
na. V starem delu moramo poi-
skati spomenik talcev in po
vkrebrici do Jakca (Sv. Jakob,
528 m, cerkev je dobro vidna z
žel. postaje). Zahodno od cerk-
ve je kamen s spominsko plo^
ščo okiožni konferenci SKOJ
v letu 1939. Od tu v dolino in
čez severovzhodno pobočje
Okonine do Stanovska. Ob ce-
sti nas opozori spominska ta-
bla, da je v tem področju delo-
vala partizanska bolnišnica.
Tudi z Andraža vodita dve
poti. Z vrha Gore Oljke se spu-
sti mimo Juga ir andraške ska-
kalnice šaleška planinska pot
k Gričarju v središče Andraža.
Z glavne ceste Polzela-Titovo
Velenje so polzelski markaci-
sti na sveže označili pot mimo
zadmžnega doma v dolino Ho-
tunjščice in za nekdanjim To-
mažičkim mlinom krene levo
čez Grebence, mimo Zgornje-
ga Stobarja in Grebenška na
sedlo k Rogelj škovi kapeli
Pristopov je še več in si jih
lahko izberete sami. V Podvi-
nu se odcepi asfaltna cesta (do
kužnega znamenja) mimo Ju-
ga na vrh (okoli 6 km).
Na vrhu stoji planinski dom.
V njem je 150 sedežev v petih
prostorih Ln velika razgledna
terasa. Za prenočevanje je na
razpolago 15 postelj v 9 sobah
in še 30 skupnih ležišč. Dom je
odprt ob sobotah in nedeljah
ter državnih praznikih.
B020 JORDAN
PRIREDITVE
Likovni salon Celje
v Ljkovnem salonu' v Celju je odprta razstava likovnih del
slikarjev - zamejcev. S svojimi deli se predstavlja Maric Palli
in Pope, razstava pa bo odprta do 3. maja.
Avla Razvojnega centra
v avli Razvojnega centra v Celju razstavlja akvarele in olja
slikar Viktor Zemljak iz Krškega. Razstava je odprta samo še
danes in jutri.
Kulturni dom Lesifino
v kulturnem domu Lesično bo jutri, v petek 22. aprila ob 19.
uri gostovalo amatersko gledališče Zelezar Celje - Štore. Upri-
zorili bcxio Kozakove tri enodejanke pod naslovom Vrnitev, v
režiji Vesne Arhar. Predstava, ki je bila napovedana za prejš-
njo soboto, je zaradi objektivnih razlogov odpadla, tako da bo
na sporedu jutri.
Kino VoJnIk
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedelo, 24.
aprila popoldan ob 17. uri in zvečer ob 19.30 uri ameriško
kriminalko Oči Laure Mars.
Narodni dom Celje
V dvorani Narodnega doma v Celju bo danes ob 19.30 uri j
samostojni koncert akademskega pevskega zbora Sekretarja <
SKOJ Boris Kidrič, ki deluje v okviru Centra za klubsko;
dejavnost pri občinski konferenci ZSMS Ceije. Koncert hu \
posvečen 40-letnici zasedanja AVNOJ in 30. obletnici smrti \
revolucionarja Borisa Kidriča.
Jutri, 22. aprila ob 20. uri pa bo v dvorani narodnega doma v ^
Celju koncert Celjskega plesnega orkestra Zabe, na katerem
bodo nastopili tudi solisti Ditka Halx?rl, Tatjana Dremeij in ]
.lože ZavTŠnik. ;
.5
Dvorana SLO Zaiec
Celjski plesni orkester pa bo že danes ob 19.30 uri v dvtjrani
SLO v Žalcu imel samostojni koncert s solisti Ditko Haberl,
Tatjano Dremeij in Jožefom Završnikom.
Kulturno umetniško društvo Uubečna
Pred domom gasilskega društva na Ljubečni bo v nedeljo,
24. aprila ob 14. uri pomembna kulturna prireditev, na kateri
bodo nastopili moški pevski zbor, tamburaši, recitatorji. har-
monikarji, narodnozabavni trio Sabac, vokalno instrumentalni
ansambel Cmok in godba na pihala.
Ponikva pri Grobelnem
V domu kulture Ponikva pri Grobelnem bo v nedeljo, 24.
aprila gostovala dramska skupina kulturnega društva iz Voj-
nika s komedijo Zakonski \TtilJak. Predstava se bo pričela ob
19. uri.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini se bo jutri
zvečer ob 19. uri predstavilo s plesi in pesmimi Jugoslavije
kulturno umetniško društvo ^^El^of iz Novega Marofa.
Razstavni salon Rpgaška SiaUna
v Razsta\Tiem salonu v Rogaški Slatini bodo v torek, 26.
aprila ob 20 uri otvorili razstavo ikon Goceta Koladžijskega iz
Šentjurja. V programu ob otvoritvi bo so delovala harfistka
Pavla Uršič.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
v dvorani Pionirskega doma C\'etke Jerinove v Celju bo v
ponedeljek, 25. aprila ob 18. uri dmga revija folklornih skupin
osnovnih šol iz Celja in gostujoče skupine osnovne šole Vuk
Karadžič iz Cuprije.
Kulturni dom Virštanj
Gledališka Skupina kulturnega društva Pristava bo gosto-
vala v nedeljo, 24. aprila v Virštanju. V kulturnem domu bodo
ob 16. uri uprizorili komedijo Marjana Marinca Ad acta.
Dom Dušana Poženela Laško
v dvorani doma Dušana Poženela v Laškem bo v torek, 26.
aprila občinska revija pihalnih orkestrov in tambura%Ke sku-
pine iz Vrha. Pred revijo se bosta predstavili novoustanovljeni
sekciji mažoretk in bobnarjev. V Laškem boste lahko sprem-
ljali prvi del revije, drugi del pa bo 2. julija v Radečah.
Kino Šmarje
Četrtek, 21. 4. ob 20.: ameriški biografski film - Coco Chanel.
Petek, 22. 4. ob 20.: ameriška komedija - Francoske razgle-
dnice.
Sobota, 2^. 4. in nedelja, 24. 4: ameriški akcijski film -
Nemima meja.
Sreda, 27. 4. ob 20.: jugoslovanska drama - Sava mala.
Slovensko ljudsko gledališče
Četrtek, 21. 4. ob 20: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVAUF.
TOV. Gubca. Premiera. Premierski abonma.
Petek, 22. 4. ob 18.: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVAUF.
TOV. GUBCA. Abonma Laško in izven.
Ponedeljek, 25. 4. ob 11.: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVA-
LIF. TOV. GUBCA. IV. mladinski abonma.
Ob 19.: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA.
Abonma Žalec in Izven.
Torek, 26. 4. ob 14.: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVAUF.
TOV. GUBCA. II. mladinski abonma in izven.
Ob 20: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVAUF - TOV - GUBCA.
Abonma torek in izven.
Kulturni dom Vojnik
\" kulturnem domu v Vojniku bo jutri ob 20. uri redni letni
koncert Moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Voj-
nik. V programu se bodo predstavili z umetnimi in narodnimi
pesmimi.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Solidarnostno zrno v rojevajoči zemlji
Po sleai Teanlkove akcile Iz leta 1070, ko smo trem Zorkovim fantom Iz Babne gore pri Loki pri žusmu, ko so ¥ tlesetih
mesecih Izgubili mamo In očeta, pomagali s solMamostno akcijo, tla so se usMrall na kmetiji ter lažje prežl¥ell težak utJarec
Obraz Marjana Zorka je kljub vsem težavam, vendar pa
tudi uspehom, upravičeno nasmejan ^
17. junija 1970 smo na prvi strani št. 24 Novega tednika objavili
otožen obraz mladega fanta s pripisom »MARJANOVE SOLZE RADO-
STI« in nadaljevanjem:
»Po tistem strašnem dnevu, ko je toča stolkla še tisto, kar so imeli v
krajih po Kozjanskem, smo se odpeljali v Babno goro 2, Loka pri
Žusmu. Akcija Novega tednika: kosilnica za Marjana, Branka in Draga
Zorka, ki so pred leti ostali brez matere in očeta na zemlji veliki skoraj
osem hektarov. Marjan in Branko delata sama. Drago je v Vojniku.
Kosilnica jima bo pomagala, da bosta hitreje pokosila travo in nahra-
nila živino.«
Akcijo je izpeljal takratni
novinar NT Janez Sever s so-
delovanjem avtorja današ-
njega reportažnega zapisa o
usodi Zorkovih fantov.
Skrb za družino je moral
prevzeti najstarejši otrok, ta-
krat 15 letni Marjan. Izstopil
je iz šole, da bi lahko kolikor-
toliko vodil »gospodarstvo«.
Najmlajšega, petletnega
Draga je vzel stric iz Vojnika,
v pomoč mu je ostal 9 letni
brat Branko.
Do tragedije je prišlo, ko je
rak pobral skrbno mamo.
Očeta, izvrstnega in poštene-
ga delavca, znanega daleč
naokrog, je nedaleč od hiše
dobrih deset mesecev kasne-
je do smrti povozil avtobus.
Po ogledu, kako delata po
smrti staršev takrat mlado-
letna Marjan in Branko, je
prišlo do akcije, ki se je zače-
la pri telefonu. Nikjer nismo
naleteli na gluha ušesa in po-
leg kosilnice ter denarja se je
nabralo še veliko drugih po-
trebnih stvari. Vse tri fante
smo oblekli v nova oblačila
od nog do glave. Prišli so
kmetijski strokovnjaki, si
ogledali kmetijo in svetovali
za kaj bi bila najbolj pri-
merna.
Fanta sta sklenila, da osta-
neta. Kmetija in dom, v kate-
rega sta toliko truda in dela,
žuljev in solza vložila mati in
oče, ne smeta priti v tuje ro-
ke. Čeprav mlade Marjanove
in Brankove morajo vse
ohraniti kot najlepši spome-
nik pokojnima staršema.
Otroka ste čez noč postala
odrasla! Spopadla sta se z
vsem, kar se pojavlja na zem-
lji, ki zna biti tako čudovito
radodarna, pa tudi skopa in
trmasta. Včasih ji niso kos
niti močne roke starejših, ni-
ti konj, vol ali traktor, kaj
šele roke petnajst in devet
letnih fantov. Obupala nista.
Trmasto sta se zagrizla v
ohranjanje kmetije in doma,
ohranjanje svojega rodu in
lastnega življenja!
Kako je pri Zorkovih fan-
tih po trinajstih letih? To je
bilo osnovno vprašanje, ki
nas je vodilo na ponoven
obisk.
Ob stari domačiji
velika nova hiša
Tik pred prihodom v Loko
pri Zusmu je na levi strani
na manjšem hribu, kjer son-
ce, kadar sije, ves dan ogreva
zemljo, Zorkova domačija.
Hlev, stara domačija in ob
njej velika nova hiša. Ob obi-
sku je bil dan siv, nekako
otožen in neprijazen. Ko smo
se ustavili na dvorišču Zor-
kove domačije, je bilo vse ti-
ho in mimo. Na klic se ni
nihče odzval. Seveda, prišh
smo sredi dopoldneva jn fan-
ta sta prav gotovo na delu.
Mahnili smo jo v Loko pri
Žusmu, kjer zveš takoj za
vsakega, kje je in kje ga je
možno poiskati. Ludvik Dra-
me, ki je sodeloval pri prvi
akciji in je že vrsto let priza-
devni krajevni družbenopo-
litični delavec, je »odkril«
Marjanovo ženo Mihelco, ki
je sicer zaposlena v EMO v
Celju, zdaj pa je od 11. fe-
bruarja doma, kjer skrbi za
prvorojenca Boštjana. Mar-
jan in Mihelca, ki stanuje
pod Zorkovo domačijo, sta
se vzela 28. avgusta lani. Ti-
sti odločilni »da« za skupno
pot sta izrekla v šentjurski
poročni dvorani.
Mihelca hiti pripovedova-
ti: »Veste nimam časa, Bošt-
jan me čaka. Premajhen je
še, da bi ga lahko pustila sa-
mega. Oglasite se pri nas, saj
bo Marjan kmalu prišel. De-
la, tam v Tinskem zida.«
Pokazala je še pot do njene
hiše (»tam pri transformator-
ju zavijete desno, ne morete
zgrešiti« je bila prijazna v do-
povedovanju) in že je ni bilo
več.
»Do Tinskega, kjer dela
Marjan, je slaba dva kilome-
tra,«   pripoveduje   Ludvik
Drame in Doda: »Fanta sta
res vredna vsega spoštova-
nja. Prava delavca, garača
sta, dobra tovariša, vedno
pripravljena pomagati. Takš-
na sta, kot njun oče. Zlasti
Marjan zna narediti vse. Ju-
tri pa nam bo tu v Loki po-
stavljal mlaj. Nobenega dela
ne odreče. Skrbi za kmetijo,
poleg tega pa hodi okoli in
dela vse, kar ljudje rabijo. Zi-
dari, beli, »šlosa«... Skratka,
vse!«
IVIarJana poiščemo v
Tinskem
Našli smo ga, ko je delal v
hlevu. Pri gospodarju, kjer je
delal, smo posedli v kuhinji
okoli velike mize. Marjan je
bil nekam zbegan, saj ni pri-
čakoval, da ga bo kdo obi-
skal zaradi akcije iz leta 1970.
Marjan je danes star 28 let in
poročen, Branko 23 in zapo-
slen v Kovinotehni, kjer vozi
viličarja (izučil pa se je pri
Izletniku), Drago pa 19 in je
izučen za elektrikarja ter de-
la v Klimi.
Marjan naredi vse, poklica
pa nima. 2e v uvodu smo za-
pisali, da je po smrti obeh
staršev izstopil iz šole, da bi
omogočil šolanje bratoma,
sam pa poskušal čim bolje
skrbeti za kmetijo.
»Nekaj sem zaslužil z vož-
njami traktorja, nekaj sem
dobil po potresu, nekaj... Pa
pljunil sem v roke in zrasla je
nova hiša. Leta 1978 sem jo
začel graditi, naslednje leto
sem se že vselil! Domala vse
sem sam naredil, samo
»rušt« so mi prijatelji zve2:ali.
Ste videli balkon? Sam sem
ga zvaril. V hiši imam garažo
in delavnico. Ce si sam, mo-
raš znati čimveč tudi sam na-
rediti. Ce ne bi znal, tudi ne
bi zmogel tega, kar imam.
Vsega se postopim in tudi
drugim veliko pomagam.«
V delavnici Marjan vse na-
redi sam in pove, da z žele-
zom zelo rad dela. Kmetija je
velika osem hektarov in vsa-
kega je pol: obdelovalne s
travniki in sadovnjakom ter
pol gozda. V hlevu ima tri
glave živine.
»Včasih sem oral od jutra
do večera in še pozno v noč
za denar, danes tega ni več.
Začel pa sem tako, da sem
stregel mojstrom, ki so delali
tod okoli. Potem sem začel
sem.«
Oči se mu zasvetijo, ko po-
ve, da je dobil naslednika.
Žena je zdaj doma, na svo-
jem domu, jeseni pa se bosta
preselila v novo hišo, »mojo
hišo«, potrdi.
»Veste, tista pomoč takrat,
ko ste nam jo ponudiU, nam
je res prav prišla. Ne toliko
zaradi dobrin, kot zaradi mo-
ralne opore.«
Vsi trije Zorkovi fantje so
pri kruhu. Dobrem kruhu, ki
so si ga izborili s svojimi
mladimi rokami in s trdno,
neomajno voljo, odločenost-
jo, da ne bodo žalostno pro-
padli. Mati in oče sta živela
trdo življenje. Poznala sta
gciranje in želela sta vsem
trem otrokom dobro. Zal sta
se prehitro poslovila. Njuno
zrno pa je padlo na plodna
tla. Zorkova kmetija na Bab-
ni gori se uspešno upira son-
cu in dežju zaradi pridnih
rok in psimetnih glav!
TONE VFIABL
Staro hišo obnavlja brat Branko, novo je postavil Marjan
Takole je Novi tednik pred 13. leti poročal o nesreči Zorkovih fantov in o akciji za solidarnostno pomoč, kije obrodila
sadove.
NOVI TEDNIK - STRAN 17
lialci
pevkov
Iliste?
J, rfa je uboga občanova pa^
^ vsakršnih prispevkov in
fosebne vrste, pa se ob obiii
^nih pobiralcev prispevkom
vpraša, ali so pobiralci
pravi".
^wed bolj nejevernimi To-
|P tudi kakšna občanka, na
^dinja. ki pobiralca pri-
ti, članarine vendarle poba-
jfjno izkaznico ali kakšno
za katerega bi se spodo^
^ga imel pri sebi. Ne glede
ffc za poverjenika rejonske
jie SZDL, rdečekrižarja, de-
j^v malih živali ali prega-
0bov.
g od omenjenih primerkov
y prispevkov oziroma čla-
fua nikakršnega pooblastila
piizacije. za katere račun
ia na vrata. Tam, kjer so
aflma, je še pričakovati, da
Ifidje poznali med seboj. Tei-r:
I skoraj nemogoče je to v
naseljih, kjer se komaj poz-
Iseboj sosedje v isti stolpni-
ca.
kaže razmisliti tudi o tem,
iakovati je, da se bo kdaj
sašel in začel pobirati člana-
pspevke za razvoj glist v
kakšne domače živali. Vsega
»vajeni občan pa utegne ce-
išne namene seči v že tako
Kaj se ve?
MITJA UMNIK
Mozlrska dekleta v volaSkI suknji
Od sprejetja zakona, ki omogoča
vojaško usposabljanje tudi žen-
skam, je med »šibkim« spolom vse
več zanimanja za odhod k voja-
kom. V občini Mozirje so se prija-
vile tri kandidatke, ki bodo v krat-
kem vpoklicane. Zanimalo nas je,
kako gledajo na svoje odločitve
prve tri bodoče vojakinje in v ka-
tere vojaške veje se bodo usmerile.
Rada Erak je zaposlena v Elkroje-
vem proizvodnem oddelku, doma
pa je iz Srbije, kjer je končala sred-
njo šolo za programerje v računal-
ništvu. Ker doma ni našla zaposli-
tve se je vključila v kolektiv Elkro-
ja, kjer je že delal njen brat. Mlada
je, saj je šolo končala letos.
Ko nanese pogovor na vojaški po-
klic, z nasmehom na obrazu pove,
da si je že od malih nog želela med
vojake. Zanimalo jo je orožje, v pri-
meru potreba pa bi želela koristiti
našim oboroženim silam. Njeni pre-
dniki so bili vojaki dveh vojn in
morda je tako nekaj tega duha preš-
lo tudi na njo. Z veseljem se je vpi-
sala na šolo 7ja rezervne vojaške sta-
rešine. Postala bo častnik za zveze,
kar njeni šolski izobrazbi odgovar-
ja. Ce bo kdaj mogoče, se bo sploh
posvetila vojaškemu poklicu. Ob
vprašanju, če se boji naporov voja-
škega življenja, je hudomišno odvr-
nila, da je že zdavnaj minil čas, ko
smo na ženske gledali kot na meh-
kužna bitja.
Jožica Hudournik, delavka v Gli-
novem tozdu Stavbno pohištvo, si-
cer doma v Dol-Suhi. Po končani
osemletki se je zaposlila. Ko je po-
slušala oddajo na televiziji o žen-
skih poklicih v armadi se je navdu-
šila za usposabljanje v JLA. Na od-
delku z.a narodno obrambo občine
so ji postregli z vsemi podatki in
odločila se je. Za vojaško delo jo je
navdušil tudi brat in tako se bo
usposabljala z.a pehoto. Veliko je k
odločitvi prispevalo tudi branje
knjig, ki opisujejo vojaško življenje,
.seveda so jo zanimali tudi filmi s
takšno vsebino.
Kako bodo na njeno odločitev
gledale vrstnice? Jožica Hudournik
meni, da bo kmalu več zanimanja za
podobne odločitve. Saj smo v začet-
ku tudi miličnice gledali nekam ču-
dno, sedaj pa ni več nič posebnega,
če te ženske v uniformi nagovori ali
ukrepa. Tako bo tudi z vojaščino!
To kar zmore moškj, največkrat
opravi tudi ženska.
Vida Krumpačnik, kmečka hčer-
ka s Planme je že 3 leta vključena v
TO kot mladinka prostovoljka. Vo-
jaška dejavnost jo zelo zanima, /jdio
je bila takoj, ko je zvedela za seda-
nje možnosti usposabljanja v arma-
di odločna in se je prijavila. Tele-
snih naporov se ne boji, saj je doma
v strmih bregih, kjer si je utrjevala
telo in voljo. Pa tudi kmečko življe-
nje ni ravno lahko. Vida bo domačo
kmetijo nekoč vodila in se zato že
sedaj spopada z mnogimi težavami.
ki so njenim vrstnicam prihranjene.
Ze v osemletki je občudo^'ala mi-
ličnice in nekako se ji je priljubila
uniforma. No, sedaj bo oblekla voja-
ško suknjo in se usposabljala v po-
hoti.
Na takšno odločitev je vplivalo
predv.sem okolje v katerem živi.
Ljudje so v pretekli vojni veliko
pretrpeli, tudi njen oče je bil med
borci NOV. Vse to in .še redno bra-
nje Naše obrambe je narekovalo
takšno odločitev. Morda tudi malo
kljubovalnosti, pripomnila j(>, da
mnogi moški podcenjujejo zmoglji-
vosti žensk, pa se motijo!
ALEKSANDER VIDECNIK
Rada Erak Jožica Hudournik Vida Krumpačnik
lloljubna pisarila
fra Goličnika Iz Smihela
tmest, tUdI večja so meti nJImI, Iti ne premorejo človeka, kakršen Je
Lovro
i se o Lovru Goličniku da-
veliko tega, toda omejiti
a eno reč, na njegovo pisa-
Seprav mu tega ni nihče
ttčil, piše, čeprav mu tega
k ni obljubil plačati. Piše
le bilo pozabljeno, kar ve
I drugi - vsi ljudje pa tako
vedo...
i začel zato, ker je menda
!er ga je že otroka dajala
i I in ker mu je mama rekla,
a pa le zapisal rodbinsko
3-ničnikovega rodu. In jo je.
'1828. leta nazaj. To ni kak
1 Zapis; zanimivo, s podrob-
I kano branje je, včasih se-
li I spet resnobno, kakor so
«i dogodki narekovali,
i je lotil kronike kraja -
) lepe planinske vasi, njene
) Udi daljne okolice. Sam se
t Pominja, spomin pa mu je
''star. znal je prisluhniti
' «)šim od sebe, znal pa je ,
i 11 in sicer tako, da je nava- i
1 [Vedel. Pobrskal je tudi po j
5 ^ in tako se v njegovi kro-:
1 ^ najdejo podatki o zidavi
? fegorčevem gradu, o vsaki
i <iruštvih, godbi v kateri so
mu godli predniki, o šoli, gospodarje-
nju, kupoprodajnih dogodkih itd.
Vmes so zgodbe, bržkone resnične,
kot tista o nekem grozljivem obpot-
nem gostišču nekje v okolici sv. I^iža
ali še višje v planini, kjer da so našli pri
nekem kopanju polno kosti nesrečnih
sejmarjev, ki so se na poti s koroških
na savinjske sejme oglašali in kar pre-
več bahali, koliko da so iztržili. Oštir
da je bil hud falot, da jim je denar
pobral in da bi okoli ne pripovedovali,
tudi glavo. Tu je seveda zgodba o kle-
čečih volih in vzroku, da so pri sv.
Križu postavih romarsko cerkev.
Skratka vse, kar je bilo vredno zapisa-
ti. In ker je bil kot zaveden rodoljub
sredi dogajanja, so močno dragoceni
njegovi spomini in zbrani podatki o
medvojnih letih - o NOV.
Posebno mesto v njegovih spisih so
zgodbe pod skupnim naslovom »Strici
pripovedujejo«. To so zgodbe, resnič-
ne, pretresljive, vojni čas opisujoče
pripovedi stricev.
Lovro Goličnik je zbral tudi zgodbe
o gradu pri Gregorcu, nadalje življe-
njepise domačih umetnikov, ki so svo-
je delo ljudske umetnosti opravljali z
ljubeznijo in talentom, zapisal pa je
tudi smešne zgodbe in anekdote iz
daljne in bližnje preteklosti svojega
kraja.
Lovro Goličnik je hodil v šolo, a ne
dolgo. Ko se je začela prva svetovna
vojna, mu je učitelj rekel naj ostane
doma in pomaga materi. Menda je mi-
slil, češ, več bo koristi, kot če bi se
oklepal pisarije in poštevanke. No, pa
je bil Lovro le take sorte, da mu ljubez-
ni do pisanja ni bilo treba vtepati, zmo-
gel je delo, trdo delo na gruntu - in
pisarijo tudi. Jezik in slog sta klena, že
zaradi načina izražanja izvirna, zato za-
ložnik, ki bi mu rokopise izmamil iz
skrinje in razširil med ljudi, ne bi imel
redaktorskih muk.
Lovro Goličnik seveda misli, da to
kar počenja ni kaj posebnega in ne
kaže o tem izgubljati besed. O, saj jih
ne! Nobene preveč nisem zapisal.
Kvečjemu premalo. Na primer to, da je
grunt prepustil bratu, ker z ženo nima-
ta otrok. Prijazna hiška, ki si jo je ure-
dil nad Rženičnikovo domačijo, ni
brez mladine. Vzel je k sebi nečakinjo
z možem in bilo bi vse najlepše, če bi
žene ne mučila bolezen. Tu v teh hri-
bih rod, družina in sosedstvo še zapi-
sujejo z veliko začetnico...
.. .kajti kdo bi pisal kroniko rodbine,
svojega kraja če bi mu vse to ne bilo
tako močno pri srcu?
JURE KRASOVEC
na zemlli topleje?
se zgodi, da se bo
^^fa okoli leta 1990 dvig-
stopinj na celotnem
p površju. Do takšne
3vke so prišli znanstve-
vško univerze po zaklju-
"'ji o povezavi med spre-
•litrostjo rotacije zemlje
''"^turo na njeni površini.
^ se je pojavilo vpraša-
^ Vzrok in kaj posledica.
meritev in opazovanj
^•"ebnih, da so ugotovili,
temu pojavu spre-
jo katere prihaja v Zem-
ljinem jedru. To se odraža na spre-
membi hitrosti njenega vrtenja.
To pa vpliva na zemljino atmosfe-
ro, seveda z določeno zamudo oko-
li 15 do 20 let.
Glede na to, da so koncem prejš-
njega desetletja zabeležili zadnje
spremembe v kvaliteti gibanja
zemlje, se bo dviganje temperatur
na našem planetu začelo čez se-
dem let. Kolikšno bo to povečanje,
lahko trenutno samo ocenjujejo,
lahko pa se zgodi, da bodo v pri-
hodnjih letih ta porast natančno
izračunali.
30 let
voznik
avtobusa
v Gornje Savinjski dolini ni
veliko ljudi, ki ne bi vedeli, kdo
je Šofer Rol(. Iz naših mladih let
ga poznamo, ko smo se z avtobu-
som vozili v razne lu-aje doline
in od tam hodili v planine. Rok
je bil talu'at pojem natančnosti
in dobrega šoferja, vedno se je
bil tudi pripravljen pošaliti z
mladimi, ki so pač na svoj način
prešerno doživljali svoje veselje
in ljubezen do lepot naše ožje do-
movine. Vse do leta 1960 je Rok
vozil avtobus na progi Celje-Lo-
garska dolina. Sedaj živi v Rad-
mirju in je prijazen sogovornik.
Danes 35 letni Rok Kopitar ni
ničesar pozabil; prav vsega se do-
bro spominja, pa še za volan sede
in se popelje s svojo življenjsko
družico. Sicer ne predaileč, kot
sam pravi, promet je pregost.
Včasih, ko je vozil po dolini in
ozkih cestah tja do lepotice vseh
dolin sveta, Logarske, se je naj-
bolj bal srečati novopečenega
voznika. To so bili, kot se danes
spominja najprej tisti »tabogati«,
saj si drugi takšnega luksuza niso
mogli privoščiti. Bili so največ-
krat slabi vozniki in so se avtobu-
sa pogosto prestrašili. Nekoč je
neki celjski zdravnik, ko je zagle-
dal Rokov avtobus, zapeljal kar v
breg, tako da se je vozilo prevrni-
lo, na srečo brez hujših posledic?
Beseda teče, spomini se nizajo
vse tja do leta 1922. ko je Rok
Kopitar kot delavec pivovarne
Union v Ljubljani naredil šofer-
ski izpit. Malo je bilo takrat vozni-
kov s takšnim potrdilom. Kmalu
so ga zvabili k poštni direkciji, ki
je imela svoj sedež v Ljubljani in
mu zaupali avtobus na redni pro-
gi v Brežice. Ze leta 1925 je začel
voziti od Šmartnega ob Paki do
Solčave. Z majhnim vozilom, ki je
sprejelo le 6 potnikov, so vozili
tudi pošto v dolino. Vse do leta
1930 je bil pri poštnih prevozni-
kih. Ker so leto pred tem v Celju
ustanovili podjetje Avtobus me-
sta Celja, so ga pritegnili za vož-
njo na progi Celje-Solčava, poz-
neje pa so progo podaljšali še do
Logarske doline. Okupator je pro-
go skrajšal. Rok pa je z vožnjo
nadaljeval vse do časa, ko se je
odločil za odhod v partizane in se
vključil s sinom v Tomšičevo bri-
gado.
Ko so takoj po osvoboditvi
ostali avtobusarji praznih rok. je
Rok Kopitar delal v delavnicah
na Lanovžu v Celju, kjer se jim je
posrečilo.sestaviti dva avtobusa.
Tako so lahko odprli prvo progo
od Celja do Dobrne, na njej je
vozil Rok, Od leta 1947 pa vse do
upokojitve v letu 1960 je bila Ro-
kova vsakdanja pot spet Iz Celja
do Logarske doline. Ni torej nak-
ljučje, da si je uredil svoj dom v
Radmirju, ob cesti proti Ljubne-
mu. Iz hiše vidi na cesto in kot je
v šali dejal, tako še vedno sodelu-
je v prometu. ^ y
18. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL 1983
Se O nasankanih
gimnaziicih
-Konfrontacija med preza-
htevnim potrošnikom in
normalnim proizvajalcem ali
za malo denarja malo muzi-
ke. < Tako so odgovor na pi-
smo gimnazijcev, ki so jim za
izvedbo šolskega tekmova-
nja v veleslalomu na Rogli
hoteli zaračunati 40 tisoč di-
narjev naslovili v zreškem
Uniorju, ki upravlja smuči-
šča na Rogli. Objavljamo nji-
hov celotni odgovor.
Prepričani smo, da ure-
dništvo NT, ko v pripisu pi-
sma zahteva jasne odgovore,
nima v mislih tudi napačne-
ga pojmovanja gospodarje-
nja z družbenimi sredstvi ali
kakšne zmotne predstave,
da se smučarski centri finan-
cirajo iz družbenih sredstev.
Nimamo namena in ne časa
polemizirati z uredništvom,
vendar poudarjamo, da so
dezinformacija ali polresnice
zelo škodljive za razvoj so-
cialističnega samoupravlja-
nja in objektivnega obvešča-
nja. Morda bi bilo primerno,
da bi nam povedali, kdo je
avtor zahteve, da pripadata
dve brezplačni vozovnici or-
ganizatorjem in prosvetnim
delavcem. Ce nič drugega, bi
bilo prav, da bi tudi šolske in
novinarske hrame končno
dosegla zahteva po izvajanju
stabilizacije, ki vsebuje tudi
boj proti privilegijem in pre-
livanju družbenih sredstev v
privatne roke.
Na tem mestu velja pouda-
riti, da smučarska vozovnica
ne pokrije niti stroškov obra-
tovanja. Kalkulacija vseh
centrov v Sloveniji kaže, da
bi morali biti, če bi hoteli po-
kriti stroške obratovanja, za'
približno 40 odstotkov draž-
ji. (Za primer: tedenska vo-
zovnica stane pri nas l.lOO
din, v Avstriji pa 4.400 din.
Komentar menda ni potre-
ben.) Prepričani smo, da te-
ga najbolj desperatni talenti
niso upoštevali.
V kolikor RTC Unior ne
ustreza njihovim željam, jim
preostane, da smučajo v Ce-
lju na Gričku, kjer je snega
in zraka dovolj in to zastonj.
Miselna zabloda mešanja
naravnih danosti na smuči-
ščih s stvarnimi stroški obra-
tovanja (priprava smučišč,
investicije itd.) kažejo na to.
da tudi na gimnaziji, kjer se
izobražuje na.ša bodoča inte-
ligenca, malo vedo, kaj je
družbena lastnina in kako se
z njo gospodari, kar od nas
zahtevata Ustava in ZZD.
Za širšo javnost pa izpo-
stavljamo tudi vprašanje, po
katerih merilih je spremljalo
66 otrok 21 organizatorjev in
mentorica. So bili organiza-
torji po službeni dolžnosti?
Koliko stane takšen način?
So obračunali dnevnice?
Smučarski center Rogla je
usposobljen za nudenje kva-
litetnih uslug za vse vrste
tekmovanj po primernih ce-
nah. Vsekakor pa so v ceno
všteti vsi stroški, vključno
od OD organizatorjev. Cene
smučarskih vozovnic pri nas
so nižje od vseh drugih smu-
čišč s podobno kakovostjo in
zahtevnostjo.
Morda pa bo kljub vsemu
polemika pripeljala k temu,
da bomo v bodoče koristili
dmg drugemu in da bo raz-
novrstnost človeških inte-
resov pripeljala k temu, kar
je bolj vzrok kot učinek, da
bi vsi skrbeli za dobro go-
spodarjenje in presegli oseb-
ne in egoistične interese.
UNIOR ZRECE
UREDNIŠTVO:
Ce je že Unior vprašanja
gimnazijcev in uredništva ob
neljubem zapetljaju označil
kot polemiko, pa se pojdimo
polemiko. Očitki Uniorja so
namreč, milo rečeno, čudni.
Gremcfc po vrsti? Prav! Zelo
dobro vemo, kako se smu-
čarski centri financirajo in
tudi sami stojimo v prvi
vrsti, ko gre za boj proti pri-
vilegijem. Tudi zato smo za-
stavili vprašanje. Kajti v pri-
meru, ki so ga predstavili v
svojem pismu celjski gimna-
zijci, je pač šlo za prodajo
privilegija, naravnih danosti,
kot jim pravite v Uniorju sa-
mi. Morda ni tako? Gimna-
zijci so s sabo pripeljali so-
dnike, merilne naprave, vrat-
ca. Kaj je torej ostalo vzdrže-
valcem smučišč? Teptanje s
stroji, boste odgovorili. Toč-
no! Teptanje, ki bi ga morali,
če bi se že želeli primerjati z
urejenostjo smučišč onkraj
meje, kot se po ceni smučar-
skih vozovnic, opravljati
vsako popoldne po zaklju-
čku obratovanja vlečnih na-
prav. Ste to letos delali? Tr-
dimo, da ne! Prav neureje-
nost najbolj privlačnega
med smučišči na Rogli ob
novi vlečnici Ostruščica je
marsikomu letos zagrenila
smučarijo na prelepih tere-
nih Rogle. In če se s tem stri-
njamo (upam pa da se), po-
tem je zelo jasno, kdo so bili
v tem primeru »desperatni
talenti«. In kdo je pravza-
prav bil organizator, ki bi
smel v stroške vkalkulirati
tudi svoje osebne dohodke?
Od organizacije je Uniorju
ostala proga za 60 smučarjev.
Je vredno 40 tisoč dinarjev?
Imenujete to primerna cena?
Naj bo teh nekaj misli iz-
točnica za nadaljevanje pole-
mike, kljub temu, da zanjo
menda nimate časa. Morda
ga boste vseeno našli, da se
bomo še pogovarjali o tem,
kaj je škodljivo za razvoj so-
cialističnega samoupravlja-
nja in kdo daje pravico do
prodajanja naravnih danosti,
ki pa menda vendarle so
družbena last. In kdo je
družba?
In če se bomo že šli pole-
miko, potem bi kazalo reči
kaj tudi o sporazumu med
slovenskimi žičničarji in
zborom vaditeljev, učiteljev
in trenerjev smučanja SRS,
v katerega se menda kar kot
edini od pomembnejših cen-
trov niste vključili. Bojda iz
poslovnih razlogov.
Pa je treba že reči, da smo
bili doslej od Uniorja navaje-
ni resnejšega poslovnega ra-
zmišljanja.
Očistili smo
oicolje
Akcija očistimo okolje na
Frankolovem je dobro uspe-
la. V soboto 9. aprila, se je
vse odvijalo po predvideva-
njih. Očiščeno je obrežje pot-
ka in osrčje Frankolovega,
odstranjene so večje količine
odpadne pločevine in stare-
ga železa z odlagališč, odpe-
ljana navlaka, ki so jo že v
petek pred akcijo znosili
skupaj učenci osnovne šole.
Akciji so se odzvali člani
organizacij in društev, po-
sebno priznanje pa velja
mladini, ki je bila zastopana
v največjem številu. Tudi ne-
kateri posamezniki so pri-
spevali svoj delež k olepša-
nju kraja s tem, da so očistili
bližnjo okolico svojih do-
mov. S Frankolovega smo
odpeljali za pet kontejnerjev
navlake.
DRAGICA GREGORC
iMiadi bodo
deiaii
Na Slivnici so prejšnji me-
sec ustanovili aktiv mladih
in za predsednico izbrali
srednješolko Zinko Leskov-
šek. Da bo aktiv deloven, so
dokazali že pred prazniki, ko
so očistili cesto skozi Slivni-
co vse do pokopališča. Kra-
jani si želijo še več podobnih
delovnih akcij, da bo kraj
čim lepši.
STANE KURNIK
Odmevi na izlet
Ko sem se vrnila s tako le-
pega in nepopisnega izleta
100 kmečkih žensk na morje,
sem premišljevala o njem in
sklenila, da vam svoja doži-
vetja popišem.
Na dan izleta sem s svojo
prijateljico stopila v vlak na
postaji Šmarje pri Jelšah.
Vlak je bil nabito poln, naj-
več je bilo mladine. Eden od
mladincev je na glas dejal
svojemu sošolcu: »Pojdi
stran, da te starka ne bo ubi-
la s tisto torbo!« Zelo me je
zabolelo, a sem se premagala
in sem bila tiho. Mislila pa
sem si svoje. Prijateljici sem
rekla, da je to lep začetek
izleta, le kakšen bo konec.
Moram pa vam dati vse
priznanje in se zahvaliti za
vaš trud in požrtvovalnost
ter humano vodenje tako ve-
like »črede«. Vse je bilo ne-
popisno lepo, izlet, hrana in
darila, ki mi bodo v trajen
spomin. Ob tem sem pozabi-
la na psovko omenjenega di-
jaka, zdaj pa se mi znova vra-
čajo spomini na žalostne
odnose do nas, starih. Ob
koncu se želim še enkrat
zalivaliti za lep izlet, pred-
vsem vsem organizatorjem
in pokroviteljem, na katere
ne bom pozabila, dokler
bom živa.
H. OMERZA, Korpule
Lep pozdrav ene izmed
stotih udeleženk izleta na
morje. Rada bi se zahvalila
vsem organizatorjem nepo-
zabnega izleta. Najlepše vti-
se sem dobila o vseh novi-
narjih in delavcih Novega te-
dnika, ker so tako lepo rav-
nali z vsemi udeleženkami,
še najbolj pa s stai-ejšimi. To
sem še posebej videla, ko
smo se peljali z ladjico na
otok in nazaj. Čeprav nas je
bilo vse malo strah, ste nam
znali pomagati, da smo na to
pozabile. Želim, da bi še vna-
prej organizirali takšne izlete
in bili prijazni, kot ste bili
sedaj. Vsako leto bom poši-
ljala kupone, čeprav vem, da
ne bom več izžrebana. Hvala
tudi obema pokroviteljema
tega izleta z upanjem, da se
jim odobreni denar ne bo
poznal pri naslednji proiz-
vodnji.
MAMICA GOREŽ,
Dramlje
Po letih našega dela,
je kmečka žena spoznala,
da je med meščani
vedno bolj priznana.
Domače vino, kruh,
pečenka in klobasa,
se meščan z veseljem,
rad nabasa.
Na izletu bilo je lepo
čeprav malo bilo je možev,
ki znali so nas voditi,
staro, mlado razveseliti.
Tu in tam med potjo
misli ušle so nam domov,
če vse bo opravljeno,
da nam po izletu žal ne bo.
Srčna hvala Hmezad in Šempe-
ter,
zares bila bogata sta pokrovi te-
Ija,
Celjski Poldek in njegov humor,
razveselil je naš odmor.
Novi tednik nas je privabil,
lepe spominke podaril,
vsi, ki s sto ženami so potovali,
da bi srečni, zdravi ostali.
Takoj na Novi tednik se naročiš,
da čez leto lahko pozabiš,
kupone pošlji pravi čas,
tako boš potovala zraven nas.
Poštne zagate
v NT je bilo 7. 4. objavlje-
no pismo bralke T. P. iz Žal-
ca z naslovom Poštne zagate.
Tovarišica T. P. postavlja
dve vprašanji in sicer: Zakaj
je dostavljač za telegram le
obvestilo in ni prinesel tele-
grama, ter zakaj ni bil tele-
gram prej dostavljen, saj je
bila poštnina pošteno pla-
čana.
Dostava telegramov je ure-
jena z zakonom o PTT stori-
tvah, ki predpisuje, da se te-
legrami za širše področje
enote PTT omrežja spreje-
majo le, če pošiljatelj plača
tudi dostavnino z.a posebne
ga sla. Ce enota PTT ne naj-
de ustreznega sla, v treh
urah od prispetja telegrama
o tem obvesti pošiljatelja, te-
legram pa vroči s prvo redno
dostavo. Denar za plačano
potnino se vrne pošiljatelju.
Delavci pošte Žalec so rav-
nali v skladu z veljavnimi
predpisi. Ker jim ni uspelo
dobiti posebnega sla v pred-
pisanem roku, so o tem tele-
grafsko obvestili pošiljatelja,
ki mu je bil znesek za potni-
no tudi vrnjen. Telegram je
bil naslednji dan zjutraj v re-
dni dostavi, vendar vročitev
ni bila možna, ker naslovni-
ka ni bilo doma. Obvestilo je
bilo puščeno ob 9.25 uri in ne
ob 11. kot navaja bralka.
Vprašanje, zakaj ga ni prine-
sel je odveč, saj telegrama ni
bilo možno vročiti, čeprav ga
je dostavljač imel na dostavi.
Tovarišici T. P. iz Vrbja že-
limo povedati, da je bilo stor-
jeno precej, vendar pošti ni
uspelo dobiti človeka, ki bi
bil za ustrezno plačilo pri-
pravljen dostaviti telegram.
Vedno težje je dobiti kurirja
(dijaki, upokojenci, gospodi-
nje), ki bi bil pripravljen do-
stavljati takšne telegrame,
seveda za plačilo, ki je skla-
dno s cenikom potrjenim od
Republiške skupnosti za
cene.
IVAN SLAMNIK,
Direktor
Tozd za PTT promet
Celje
Prodajni
center
Hudinja
odprt 29. 4.
ob 10. uri.
Gradovi in graščine
na slovensicem Štajersicem
Piše: dr. IVAN STOPAR
Vzhodna stena dvorišča je
arkadirana, vendar pa so arkade,
nekdaj počivajoče na slopih, zdaj
v pritličju zazidane iij delno upo-
rabljene za pomožne prostore. V
nadstropju, kjer jih opirajo okro-
gli stebriči, so še ohranjene; rene-
sančni arkadni hodnik se tu zasu-
če proti vhodnemu stolpiču, tako
da je del trakta nad vhodno vežo
tudi tu arkadiran. Od evidentnih
srednjeveških sestavin je na graj-
skem dvorišču videti še kamnitno
konzolo visoko na steni severnega
trakta, ki ji zaenkrat še ni mogoče
določiti prvotne funkcije, nekaj
starejših arhitekturnih elementov
se je ohranilo tudi v notranjščini.
Tu so v pritličju vsi trakti rene-
sančno obokano, v nadstropju pa
poleg posamičnih gotskih prvin -
te so evidentirane le v severnem
trciktu - nastopajo predvsem rene-
sančne arjiitektume sestavine.
Poleg renesančno obUkovanih
portalov velja tu zlasti omeniti bo-
gato obhkovani in z grbom okra-
šeni kamin, ki se je ohranil v zaho-
dnem traktu, posebno mesto v
sklopu celote pa gre nekdaj sv.
Ani posvečeni kapeU. Kot priča
ohranjeno kamnitno šilastoločno
okno v njeni južni steni, predvsem
pa kamnitni talni zidec, ki jo obte-
ka na vzhodni (danes zazidani) in
južni strani, se je nekdaj kot samo-
stojna stavba prislanjala k sever-
nemu traktu, njeno južno fasado
pa so šele pozneje zakrili mlajši
prizidki: zahodni stanovanjski
trakt in stopnišče. Kot priča delno
še ohranjeni naslikani kronogram
DIC, qVo anno renoVatVM pVtas,
so jo 1621 temeljito obnovili ali
bolje prezidali. Takrat je dobila
svoj današnji križnorebrasti obok
v stilu retardirane gotike, ki je ver-
jetno zamenjal prvotni ravni lese-
ni strop, takrat so jo okrasili s fre-
skami (te so pod recentnimi beleži
še ohranjene). Obenem so jo orien-
tirali proti zahodu in prebiU šila-
stoločno neogotsko okno v njeni
zahodni steni.
Stavbno zgodovino gradu je mo-
goče v tem okviru le bežno skici-
rati. Prvotni grad so verjetno pozi-
dali šele v 2. pol. 14. stol. ali morda
nekaj decenijev prej, vsekakor pa
v današnji zasnovi ni sestavin, ki
bi kazale na njegov starejši nasta-
nek. Imel je obliko poznega kaste-'
la in je obsegal obzidano pravo-
kotno dvorišče z enonadstropnim
podkletenim p>alacijem na severni
strani, h kateremu se je kot samo-
stojen objekt prislanjala grajska
kap>ela. Dostop vanj je bil zavaro-
van s fragmentarno še ohranjenim
vhodnim stolpom, katerega vhod
je bil nameščen visoko v steni nad
grajskim jarkom. Po bojih z Ogri
ob koncu 15. stol. so ga temeljito
renovirali in povečali, prezidave
pa so se nato kontinuirano nada-
ljevale vse do konca 17. stoletja.
Na začetku 16. stol. so h kastelu
prislonili prostorni vzhodni trakt,
pozneje pa so izzidali še zahodni
in južni trakt (letnica 1558 na juž-
nem traktu). Najtemeljitejše prezi-
dave pa je grad doživel po tur-
škem navalu 1. 1605, a očitno že
pred tem so grajsko jedro obdali s
pravokotno koncipiranim zuna-
njim obzidjem, opremljenim z le-
senimi obrambnimi hodniki in na
vogalih okrepljenem s stolpiči, ka-
terih severna sta še ohranjena; juž-
na so podrti, ko so zidali renesanč-
no stavbo južno od jedra. Verjetno
pa 1605 so grajsko jedro v rene-
sančnem duhu inodemizirah, vo-
gale stare zasnove okrasih s pomo-
li, že pred tem pa so dvorišče opre-
miU z arkadami in arkadnim stop-
niščem. O intenzivni stavbni de-
javnosti v tem času pričajo števil-
ni viri pa tudi ohranjena letnica
1617 nad portalom nekdanjega
vhodnega stolpa, ki povsem ustre-
za mnogim stilno in potemtakem
tudi časovno opredeljivim arhi-
tekturnim sestavinam gradu. Med
mojstri, ki so pri teh dehh sodelo-
vali, naletimo tudi na Italijane. V
dokumentih iz obdobja 1607-1617
se omenjata Alberto Marcon,
stavbni mojster v Vojni krajini, in
Pietro Valnegra, deželni dvorni
stavbenik v Gradcu, poleg njiju pa
še številni drugi zidarski in ka-
mnoseški mojstri; njihovo vlogo
pri delih na negovskem gradu bo
potrebno še nadrobneje preučiti.
Med najtemeljitejše posege, ki so
bistveno spremenili podobo gra-
du, pa moramo nedvomno šteti
pozidavo gosposkega južnega
trakta, ki so ga neki pričeli zidati
že 1568, pri tem pa njegovo sever-
no steno naslonili na starejše rene-
sančno obzidje. Stavbo, ki je imela
značaj dvorca, so na prednji strani
kmalu utrdili z izrazito trdnjavsko
koncipiranim zapornim zidom, ki
je zalaival istočasno pozidane ka-
zemate v novem medzidju in bil
na vogahh okrepljen s trdnjavski-
mi petami. Temelji tega renesanč-
nega obrambnega sistema so
razvaljeni, a v tlorisu še razvidni.
K zadnji fazi pomembnejših pose-
gov na gradu naposled lahko šte-
jemo še ureditev obzidanega poz-
norenesančnega predgradja z re-
prezentančnim vhodnim porta-
lom iz 1633 in poševnimi pritličji,
ki nastopajo tako pri obzidju kot
pri vogalnih stolpih in ki jih deli
od navpično pozidanih delov zi-
dov kordonska palica. V tej obliki
je grad ok. 1681 upodobil Vischer
in tak se nam je z manjšimi spre-
membami ohranil do današnjih
dni.
Novi kloSter
(Neukloster),
samostan, graščina
Na položni vzpetini v Založah
pri Polzeli. Občina Žalec.
V zadnjih letih svojega življenja
se je pokneženi grof Celjski, Fri-
derik II. odločil, da v bližini Polze-
le bogu v čast in za blagor svoje
duše pozida samostan. Okoli 1449
je pričel v soglasju z oglejskim pa-
triarhom z zidavo samostana in
cerkve, ki je bila januarja 1452 pri
kraju. Vendar pa je Friderik šele
17. januarja 1453 izdal dominikan-
skemu redu, ki se je v samostanu
naselil, ustanovitveno listino, v
kateri so nadrobno popisane tudi
dodeljene posesti. 1479 so samo-
slan napadli in zavzeli Turki. Cer-
kev so uporabili za hlev, njeno
opremo pa razbili. Obenem so
uplenili številne samostanske dra-
gotine in več patrov odvlekli v
sužnost, enega izmed njih pa celo
ubili.
j^APmM983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Palove prigode
Pal je moral napisati domačo
nalogo. Po kosilu bi sicer raje od-
jel v gozd, toda mama ni popu-
stila:
»Najprej naloga! Sele potem se
boš potepal."
Tako Palu ni preostalo druge-
ga, kot da je nejevoljno sedel za
mizo. Toda namesto, da bi brž
končal nalogo in bil potem prost,
je7ačel razmišljati, kako lepo bi
bilo, če bi lahko postal kaj druge-
ga. Takrat je pred oknom njego-
re sobe zapela sinička: -»Ci-ci-do,
ci-ci-do!«
»Ce bi bil pfica,« je pomislil
Pal, "Se mi ne bi bilo treba učiti.
Letal bi po širnem nebu in nobe-
le sk.-bi ne bi imel.«
Takrat je zagledal, da je na
prag stopila teta Agata. Stopil je
k oknu in ji pomahal.
»Kaj pa ti?<< mu je zaklicala.
■Se danes ne boš nič igral?«
»Napisati moram domačo na-
logo," je odvrnil Pal in teta je
videla, kako nejevoljno se je pri
tem držal, zato je rekla:
»Le pohiti, kajti potem te va-
bim k meni na puding. Je že pri-
pravljen.«
Tega Palu ni bilo treba dvakrat
reči. Nekaj časa je še sedel za
zvezki, toda nič pametnega ni
mogel narediti, zato je hitro ste-
kel do sosednje hiše. Ko je vsto-
pil se je teta Agata začudila;
>>Si že gotov? No, to je bilo pa
res hitro!"
»Ah," je zamahnil Pal z roko in
malo mu je bilo nerodno.
»Dragi Pal, učenje ni še niko-
mur škodovalo," je rekla dobra
tetka. »Saj veš - vsa živa bitja se
mcfrajo učiti."
»Kaj še,« je takrat vzkliknil
Pal. »Drobni sinički ni treba na-
pisati ene same naloge v življe-
nju.«
»Misliš?« je teta Agata pogle-
dala izza očal. »Kaj pa takrat, ko
mora sinička preleteli sto in sto
metrov, preden se nauči leteti?
Pa takrat, ko se uči iskati hrano
in skrivati pred sovražniki njene-
ga rodu. Ali misliš, da vse to niso
domače naloge?«
Pal ni nič odgovoril. Pojedel je
puding, se zahvalil in brž stekel
domov napisat nalogo.
Ljubezen
Miha ga piha,
do ušes zardi,
ko vidi Francko
iz sosednje vasi.
Francka ga gleda
in se smeji.
Miha pa -
en, dva, tri,
pred hišo ga ni.
TINA PREGELJ
OS Slavko Slander
CELJE
Pomagamo
vrsbilkom
Veliko smo že slišali o Pa-
lestincih. Strahote vojne naj-
bolj občutijo otroci. Z zbira-
njem starega papirja smo se
pionirji, mladinci in mladi
člani-RK vključili v akcijo za
pomoč palestinskim vrstni-
kom.
Oddelčne skupnosti so ves
teden zbirale papir in ga
spravljale v učilnicah. Nato
smo napolnili kontejner. Pa-
pirja je še ostalo, zato bomo
skušali napolniti še en kon-
tejner. Doslej smo zbrali 996
kilogramov papirja. Nekate-
ri razredi so ga zbrali več.
drugi manj. V našem razredu
smo zbrali 125 kilogramov
papirja. Največ papirja so
pripeljale tri deklice: Ja-
dranka, Betka in Tanja, deč-
ki pa smo papir zvezali v
svežnje. Z zbiralno akcijo
smo zadovoljni. Vendar bi
rajši videli, če takšna akcija
ne bi bila potrebna, saj bi to
pomenilo, da naši vrstniki v
Palestini žive v miru.
MATEJ CERNELC
OS XIV. divizije
Muclka
Kaj je tebi mucika,
da se milo jočeš ?
Zakaj se ne bi jokala,
me gospodinja je nagnala.
MARJANCA CERENJAK, 6.a
OS Vlado Bagat
BRASLOVČE
Nedeljsko popoldne
Mamica je naredila kosilo. Ko
smo se najedli, smo se oblekli in
odšli na sprehod. Mislili smo na-
birati teloh. Ni se nam posrečilo,
ker je bila še cesta proti staremu
gradu polna snega. Nato smo se
obrnili in se odpeljali na Strani-
ce. Tam smo odšli v gozd. Jaz
sem našla samo pet telohov. Bila
KURIRCKOVA TORBICA
Ce bi bil kurir
Ce bi bil jaz kurir, bi nosil razna sporočila parti-
zanom. Partizanom bi rad pomagal. Znam biti pogu-
men. Doma ne bi povedal, kaj delam in kod hodim.
Očka in mamica bi gotovo rekla, da sem še premajhen
za take reči.
Toda: »Pravi kurir je hraber in se ne boji!« bi rekel
očku in svoje delo nadaljeval. Partizanom bi prinašal
razne podatke o sovražniku. Gotovo bi me komandant
partizanske čete pohvalil. Meni bi pa od sreče lica
zažarela.
GREGOR LAH, 2.r.
OS I. celjske čete, CELJE
sem užaljena, ker jih nisem našla
več.
NATALIJA POKER2NIK, 4.a
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Oko
Oko je občutljivo čutilo. Z njim
vidimo vse, kar se dogaja okoli
nas. Čistijo ga veke. Na vekah so
trepalnice. Nad očesom so obrvi.
Očesu škoduje marsikaj; predol-
go gledanje v televizor, gledanje
v sonce, branje pri neprimerni
svetlobi. Kadar se jočeš, ti tečejo
solze. Te solze čistijo oko. Ce ti
pade v oko mušica, se solziš in
oko te rahlo peče. Nekateri so
slepi od rojstva. Zato imajo po-
sebne šole, kjer se učijo brati. Ti-
sti, ki oslepijo v nesrečah, osta-
nejo slepi vse življenje.
JANI MAKOVSEK, 3.b
MoioCe
Moj oče je po pcjklicu rudar.
Ko .se je izučil, je delal zunaj in
sicer devet let. Nato je .šel delat v
jamo. Delo je zelo težk(j in nevar-
no. Dela na transpcjrtu iti ima na
čelu Sest rudarjev.
Nekega dne je ori.šel dom(jv ze-
lo slabe volje. Bil je zelo utrujen,
ker se je dvigalo pokvarilo in so
morali dve uri hoditi iz jame.
Povrh tega pa mu je še železo
padlo na nogo.
IGOR TODVRATNIK, ().a
OS bratov Lctonje
ŠMARTNO OB PAKI
Trikrat hura za
Sbela
"Danes bo prišel na šolo Boris
Strel!«
Ta novica se je kot strel razne-
sla po šoli. In res je prišel. Po
pozdravu je podelil našim naj-
boljšim smučarjem SKI kluba
Zlatorog pokale in medalje za
najboljše dosežke v šolskem alp-
skem pokalu. Potem je odgovar-
jal na naša mogoča, nemogoča,
smešna in resna vprašanja. Naj-
bolj smo se smejali ob vprašanju:
»Boriš, si poročen, in če si, koli-
ko otrok imaš?« Boris je odgovo-
Til: »Ne, zaenkrat še nisem poro-
čen in tudi otrok nimam. Ne da
bi vedel zanje.«
TANJA 2ABKAR. 5.d
OS Primož Trubar
LAŠKO
Mlaili šaliisti so se pomerili
Pretekli teden je bilo v Celju občmsko ekipno tekmovanje mlajših pionirjev in pionirk v šahu. Pri
mlajših pionirkah je zmagala OS Vojnik (8 točk) pred OS Veljko Vlahovič (7), OS Store (5,5) in OS Strmec
(3,5). OS Veljko Vlahovič pa je z 21. točkami zmagala pri mlajših pionirjih. Sledijo: I. OS 18,5 točk, OS
Ivana Kovačiča-Efenke 17, OS Slavko Slander 15,5, COS 12, OS Store 10,5, OS Vojnik 10 inOS Šmartno
7,5 točk.
Na sliki dvoboj med prvouvrščenima ekipama OS Veljko Vlahovič in I. OS.
Ko bom velika
Hodim komaj v četrti razred.
Komaj čakam, da dorastem. Ra-
(la bi videla, da bi leto minilo
tako hitro kot en mesec. Upam,
da se bom dobro učila, in da mi
bo pri delu šlo dobro. Ko bom
velika, bom šla na delo. Po pokli-
cu bom napovedovalka na televi-
ziji ali radiju. Zelo rada bi postala
Napovedovalka. Mamica mi go-
vori, da se moram dobro učiti,
^di brati moram lepo. Komaj
i^akam, da bom prišla do'tega po-
Itlica.
MELITA B02ICNIK, 4.r
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
V torek
z MAMO SVA SLI V TOREK
l^POLDAN NABIRAT RE-
GRAD. jaz SEM GA NABRA-
U VEC KOT MAMA. POTEM
JE PRIŠLA JASNA. SLI SVA
SE VOZIT S KOLESOM. JASNI
SEM REKLA: NE VOZI SE TA-
■^0 HITRO, KER LAHKO PA-
^Eg. NATO SEM GLEDALA
Risanko, potem sem sla
spat.
MAJA CERNEC, l.a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
^ba v šoli
.^anja je prinesla žabo v šolo. Z
^,'0 je strašila otroke. Tudi tovari-
'ci smo jo nastavili v torbo. 2a-
^ je potovala po šoli sem in tja.
' bila živa, ampak plastična.
Nato smo jo spustili v zbornico.
TovEirišica Majda jo je vzela. Po-
tem smo šli k tovarišici in jo pro-
sili, naj nam jo vrne. Tovarišica je
rekla, da jo je vzela zato, da bi
prestrašila svoje otroke.
MARJETKA KONEC, 2.r
OS STRANICE
Pozornost
SOŠOLCI IN SOŠOLKE SO
BILI BOLNI. V SOLO NISO
PRIŠLI. V SOLI SMO JIM NA-
RISALI RISBE IN JIH POSLA-
LI DOMOV. POKAZAU SMO
JIM, DA JIH IMAMO RADI.
NINA JEVSEVAR, l.d
OS ŠENTJUR
v kinu
Učenci od prvega do četrtega
razreda imamo približno enkrat
na mesec kino ali gledališko
predstavo.
Do kinodvorane so nas vodili
razredniki. Med potjo smo se po-
govarjali. Film, ki smo ga gledali,
je bil v kinu Metropol. V kinu se
ne smemo glasno pogovarjati.
Ogledali smo si Sneguljčico.
Film je bil posnet po znani prav-
ljici. Film je bil kratek, toda, lep.
Žalostna sem bila, ker se je
film prehitro končal. 2elim si, da
bi še večkrat šli v kino ali v gle-
dališče.
SIMONA STENICNIK
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Po dolgem času je v naše uredništvo spet prispelo nekaj
prispevkov za to rubriko. Nasmejmo se danes šalam, ki so jih
napisali učenci L in 2. razreda OŠ ŠPITALiC.
Pri uri slovenskega jezika.
Simonca; »Tovarišica, ali pišemo s penkalom?«
Tovarišica: »Kako se pravilno reče?«
Simonca: »Nalivno pero.«
Tovarišica: »Kako pa rečemo pravilno - kuli?«
Matjaž: kokoš!«
Tovarišica: »Kaj ste imeli danes za malico?«
Sandi: »Smorn."
Matjaž: »Ja. Sandi, kako pa govoriš! Smarn se reče!«
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkiiia zanica
Atka je dobila pismo. Poslala ji ga je TATJANA ZAL02NIK z VITANJSKE osnovne šole.
Tatjana je sestavila križanko, ki jo Atka danes objavlja kot nagradno uganko.
Kot vedno, čaka tudi tokrat v uredništvu lepa nagrada tovarne AERO. Rešitve pošljite na
dopisnici najkasneje do torka, 26. aprila 1983 na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a.
63 000 CELJE. Ne pozabite pripisati svojega naslova, razreda in šole. ki jo obiskujete.
V prejšnji številki ste morali ugotoviti, da je Atka utrgala TULIPAN. Nagrado pa je žreb tokrat
prisodil: Gregu Koscu, ul. 29. novembra 11. 63000 Celje.
a STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL
Rokometne \
vzporednice
Piše: Vlado Bojovič
v soboto smo v Zagrebu preskočili še eno visoko oviro, j
Premagal smo domačine 22:20 (14:11) ter tako osvojili novf
par pt)membnih točk. i
2e pred tekmo smo se zavedali, da bo težko ponoviti,
tako dobro igro kot smo jo prikazali na zadnji tekmi v'
derbiju s Krivajo iz Zavidovičev. Edipa Zagreba je namreč ;
sestavljena iz mlajših igralcev, ki jim je bila tekma z nami j
vsekakor glavni motiv in priložnost 7.a dokazovanje.        i
Zato smo k tekmi pristopili z vso potrebno resnostjo in i
zavzetostjo. Spet smo izredno dobro začeli! Po desetih;
minutah smo že vodili s 4:0 in 6:1. Toda domačini se niso|
predali in po zagrizenem boju se je polčas končal s 14:11 v
korist našega moštva. Tudi v nadaljevanju nismo uspeli i
občutno povečati razlike. Zagreb je vztrajno zmanjševal j
razliko in deset minut pred konce je bilo 20:20. Ko so se j
začeli že gledalci, ki so nas iz Celja prišli vzpodbujati, bati'
za končni rezultat, smo zaigrali zre!o in zasluženo zmagali. ;
i
Sama tekma je bila ostra, fair in zaradi razpletov v zad-i
njih minutah dokaj kvalitetna. 2e dolgo namreč nismo i
igrali proti tako zagrizenemu in v igri discipliniranemu";
nasprotniku, ki ima v svojih vrstah nekaj zares obetajočih]
mladih igralcev. ]
V naslednjem kolu igramo verjetno eno odločilnih sre-
čanj v Prijedorju z Moštvom Bosnamontaže. Nasprotnik je
glede na trenuten položaj na lestvici v hudih škripcih.
Tekma z nami jim je verjetno ena zadnjih priložnosti v
boju za obstanek. Zato se bomo v teh nekaj preostalih
dneh pripravili in odpravili še manjše napake v igri. Pri
tem predvsem mislim, da bo treba preprečiti večje padce v
tempu igre, kar se nam lahko v tako pomembnih tekmah
maščuje.
Dan ženske košarke v Rogaški
v šmarski občini je prav go-
tovo šport številka 1 ženska
košarka. Z resnim večletnim
delom je uspelo v tej občini
pripeljati nflada dekleta celo
do naslova republiških prva-
kinj, kar drugim ni uspelo,
zlasti pa ne nogometašem, ki
nastopajo v drugi slovenski
ligi vzhod. Ženska košarka se
je razvijala pod težkimi pogo-
ji (tudi finančnimi, saj so dru-
gi ■ močnejši in kvalitetnejši«
zahtevali in zahtevajo več,
kot si glede na kvaliteto za-
služijo!), vendar je kljub temu
uspela.
Mlada dekleta so se košar-
karsko izobraževala z delom in
premočno »privihrala« do r^
publiškega trona, od koder jih
pot vodi v 11. zvezno ligo. Vse
tekme so igrale^ v sosednjem
Šmarju in upajo", da bodo.vsaj
čez leto dni že zaigrale v novi
večji telovadnici, ki jo gradijo
ob osnovni šoli v Rogaški. V
novi telovadnici ali športni
dvorani (menda bo za 800 lju-
di), bo možno igrati tako, kot
se spodobi. Največ pa bo z
dvorano pridobila Rogaška
kot turistično zdraviliški kraj.
Na Dnevu slovenske ženske
košarke, ki je bil v Šmarju, so
dekleta Rogaške dobile pokal
kot republiške prvakinje, Zori-
co Pešič so proglasili za naj-
boljšo kadetinjo v Sloveniji,
nato pa je Rogaška v velikem
stilu premagala republiško ka-
detsko reprezentanco Sloveni-
je 87:49. Pokrovitelj Dneva slo-
venske ženske košarke je bil
KORS iz Rogaške Slatine, tako
kot vedno pa je pomagala tudi
Steklarna Boris Kidrič.
Po slavju bo nastopil odmor,
nato pa trdo delo, kajti tekmo-
vanje v 11. zvezni ligi bo mnogo
težje kot v republiški. In ker
igralke Rogaške nočejo biti
»muhe enodnevnice« v takšfii
■'cliti« morajo vestno trenitrati
pod starim vodstvom, morda
se tudi okrepiti, predvsem pa
dobiti pomoč kraja, občine,
TKS in ZTKO, kjer delajo in
kamor »nosijo« uspehe.
TONE VRABL
Vesna, Darja in
Barbara
prvakinje
Jugoslavije!
Na državnem prvenstvu, i
je bilo v Beogradu so nasiopji
tudi najboljši strelci celjsktjj
gije ter dosegli lepe rezultat
in uvrstitve z zračno pusi^j
Ponovno so blestele mladin),
Celja, ki so že tretje leto zap
red postale ekipne državne p
vakinje. Mlade Celjanke so j
stopile v postavi: Barbara J
ger 3.50, Daija Kačnik 353
Vesna Cucek 359 krogov. C
1 Janke so to pot zmagale le
en sam krog pred Titograjča
kami! Nastopilo je 17 ekj
Med posameznicami se je V
sna Cucek uvrstila na 7. mes|
Imia Kukovič iz Slovensk
Konjic pa je š 358. krogi b
deveta. Ekipa članov Celja
je med 27 nastopajočimi ui
stila na 12. mesto. Strelci »K
VINARJA« iz Stor so bili s
demnajsti, nastopili pa so v p
stavi: Vili Dečman 347, Ivai
Kočevar 363 in Branko Mal«
370 krogov, kar mu je prinesl
uvrstitev na solidno 14. mest
med 135 posamezniki. Solide
je bil tudi Damjan Pader izR(,
čice pri Laškem s 365. krog
Med mladinci sta še zadovoip
la Zalčan Mladen MelanSeki
Renato Šterman iz Titovej
Velenja, ki sta dosegla 363 kri
gov. Med članicami se je Alei
ka Jager s 360 krogi uvrstila i
7. mesto. V izredno izenačen
borbah so se tekmovalci
celjske regije dobro di-žali, i
zlasti si vse čestitke zasluži
borbene mladinke, ki so mes
Celju priborile novo zlato o
ličje.
T.
Hokej ob torkih in petkih
Težka hokejska oprema po-
čiva očiščena v skladiščih ju-
goslovanskih hokejskih klu-
bov. Toda dejavnost ne miruje.
Te dni se bodo hokejisti na le-
du odločili o novem sistemu
tekmovanja v prihodnji sezoni.
Predlogi so zelo zanimivi in če
jih bo skupščina sprejela, bodo
prijatelji te igre prišli na svoj
račun.
V prvi vrsti se bodo hokejisti
»izognili« športnemu vrvežu
ob sobotah in sredah. Tekme
naj bi igrali vsak torek in pe-
tek.
V prvi ligi naj bi igralo osem
ekip. V prvem delu bi se pome-
rile v dvokrožnem tekmovanju
za uvrstitev med prve štiri in
druge štiri ekipe. Potem bi
prva in druga četverka odigra-
la med seboj še dodatnih 12
srečanj v štirikrožnem tekmo-
vanju. Ko bi tako po 26 skup-
nih tekmah dobili vrstni red bi
se prva in druga ekipa pomeri-
li v končnici na tri dobljene
tekme, medtem ko bi se za
tretje do četrto in peto do šesto
mesto razigravali v končnici
na dve dobljeni zmagi. Sedma
in osma ekipa pa bi razigravali
s prvaki dmgih lig za preostala
prosta mesta v 1. ligi.
Po takšnem sistemu bodo
vsi prvoligaši odigrali vsaj 29
srečanj in to bi jim dalo nove
možnosti za pridobitev čim-
boljših rezultatov in napredek ^
mlajših igralcev. Cilj Cinkarne
je že sedaj, da pfiipravi takšno
moštvo, ki se bo zagotovo uvr-
stilo med najboljšo četverico.
Potem bi tudi končnica tek-
movanja v skupini z Olimpijo
in Jesenicami med drugim pri-
nesla tudi finančni rezultat.
Sistem je znan. Toda še pre-
cej negotovosti je okrog celj-
ske ekipe novo sezono. Gra-
bler je kaznovan, nekateri sta-
rejši igralci, ki še zdaleč niso
■ prestari« za igranje hokeja že
razmišljajo o slovesu, mladi si-
cer stopajo pogumno neprej,
toda sami ne bodo zmogli bre-
men v novem prvenstvu. Zato
velja o novi ekipi razmišljati že
sedaj. J. KUZMA
I NAlOmiKO
Bezgovšek in
Leskošek izpolnila
normo za EP
Člani modelarskega kluba pri
LT EMO Celje so uspešno starta-
11 v novo sezono. Nastopili so v
Doboju na zveznem prvenstvu v
vezanih modelih. V kategoriji
modelov F2C (ekipna-dirka) sta
premočno zmagala pilot Peter
Bezgovšek in njegov mehanik
Branko Leskošek s časom 3,32
minute, kar je doslej daleč naj-
boljši čas v Jugoslaviji. V najbolj
razburljivi kategoriji F2D (zračni
boj) je po dolgotrajnih kvalifika-
cijah in finalu postal prvak član
LT EMO Roman Robič z mehani-
kom Sinišo Zaričem.
Dvojica Bezgovšek - Leskošek
je z doseženim rezultatom dose-
gla normo za nastop na EvTop-
skem prvenst^al na Nizozem-
skem od 13. do 17. julija.
SINISAZARIC
Strelci v Rečici pri
Laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo občinsko prvenstvo
Laškega v streljanju s serijsko
zračno puško. Nastopilo je 39
strelcev. Rezultati člani: 1. Ro-
man Matek (Skupščina občine
Laško) 176 krogov, sledijo Jože
Završnik (PM Zidani most) 176,
Vinko Lavrinc (Bor Laško) 174,
Toni Kožar (Pivovama Laško)
174, Ivan Kraševec 171 krogov,
itd.
Članice: 1. Zora Lavrinc (Bor
Laško) 158, sledijo Marjana Vr-
hovšek (TIM Laško) 157, Marica
Gračner (OMP Laško) 140, Rozi-
ka Hajdiga (Bor Laško) 139, Bre-
da Verhovc (Zdravstveni dom
Laško) 122 krogov, itd.
\TNKO LAVRINC
XIX. Frenkov
memorlal v
namiznem tenisu
Memorial bo v nedeljo, 24.
aprila v dvorani Zavoda Ivanke
Uranjekove ob Ljubljanski cesti
v neposredni bližini kegljišča
GIP Ingrad. Ob 8.30 bodo nasto-
pili mlajši člani, ob 10.30 bo slo-
vesna otvoritev, nato pa se bodo
pomerili še starejši člani, vetera-
ni, mlajše in starejše članice. Or-
ganizator je Partizan Gaberje Ce-
lje, društvo za športno rekreacijo
in telesno vzgojo. Nastopijo lah-
ko vsi neaktivni oz. neregistrira-
ni igralci namiznega tenisa v Slo-
veniji.
Kot »predtekmovanje« je Par-
tizan Gaberje Celje pripravil in-
terni nastop, kjer je nastopilo 58
igralcev dinamične igre z malo
belo žogico. Rezultati pionirji:
1. Aleš Trebičnik, 2. Borut Zim-
šek, 3. Robi Jeranko. Pionirke: 1.
Alenka Mole, 2. Mojca Žitnik, 3.
Valerija Vidmar. Člani do 30 1.
Gorazd Stor, 2. Vojko Zupanec,
3. Roman Kristan. Člani nad 30
let: 1. Ciril Trebičnik, 2, Toni
Zimšek, 3. Manan Mirnik. Člani-
ce: 1. Zdenka Zimšek, 2. Danica
Kocijan, 3. Erna Tominc.
Vodi Emo pred
Obnovo
Po 8. kolu II. moške lige ob-
močne kegljaške skupnosti Celje
je vrstni red ekip naslednji: vodi
EMO 16 točk, sledijo pa Obnova
14, Rogaška in Obrtniki Celje po
12, Kovinar Store 10, Tim Esot
Laško 9, Avto Celje, Kovinoteh-
na in Cinkarna po 8, Šentjur 7,
Savinja Celje 4, Žična in Klima
po 2 točki, medtem ko je Libela
še vedno brez točk.
MARTIN OJSTERSEK
Zoran Veber dvakrat
uspešen
v Kutini je bil tretji turnir Full
Contact prvenstva Jugoslavije,
na katerem je celjski tekmovalec
Zoran Veber kot izzivalec prema-
gal dosedanjega državnega prva-
ka v kategoriji do 89 kg Ln mu
tako odvzel naslov. Prvo mesto
je Veber osvojil tudi dan kasneje *
v Ljubljani, ko je v semi contactu *
premagal vse nasprotnike v kate-
goriji do 89 kg.
Naprej CŠK -
Gimnaziia Celie
v celjskem šahovskem klubu
so odigrali srečanja za Pokal
Maršala Tita za celjsko območje.
Sodelovali so prvaki občin celj-
skega območja. Zmagala je kom-
binirana ekipa Celjskega šahov-
skega kluba in Gimnazije Celje
8,5 točke, sledijo pa Žalec 6, Ve-
lenje 5, Šempeter 4,5. Zmagoval-
na ekipa bo zastopala celjsko ob-
močje v republiškem, finalu, ki
bo v Lipici od 22. do 25. aprila.
Mikac premagal
Mohra
v Mariboru sta se srečali mla-
dinski ekipi šahistov Maribora in
Celja, ki sta se pomerili na štirih
šahovnicah, zmagali pa so Celja-
ni 2,5:1,5. Pravo presenečenje je
pripravil Mikac, ki je premagal
lanskega republiškega mladin-
skega prvaka in člana mladinske
državne reprezentance Mohra
Stud je premagal Osmanbegovi-
ča, Zidanšek je izgubil z Musi-
lom, medtem ko sta Zdovc in
Vombek remizirala.
V Celju zopet dirke v
kartingu
Športna komisija pri AMD
Slander iz Celja prireja v nedeljo
24. aprila, s pričetkom ob 14. uri
na avtopoligonu v Ljubečni pri
Celju prvo dirko za republiško
prvenstvo v kartingu za letošnje
leto. Dopoldan istega dne se bo
pričel ob 9. uri uradni trening
vseh nastopajočih. Prijavljenih
je 80 tekmovalcev iz 14 AMD
društev in klubov Slovenije. Za-
nimiv za Celjane bo predvsem
nastop državnega prvaka Jožeta
Mesarca v razredu 90 ccm nacio-
nal. Tekmovali bodo v štirih tek-
movalnih razredih. Ljubitelji av-
to moto športa so vabljeni, da si
dirko ogledajo v čim večjem šte-
vilu. Vstopnice si lahko nabavite
že v predprodaji v turistični pi-
sarni AMD Slander na Ljubljan-
ski cesti v Celju.
G. F.
Uspeh V Beogradu
Dva mlada plavalca celjskega
Neptuna - Tanja Fermentin in
Peter Radanovič, sta sodelovala
v republiški pionirski reprezen-
tanci na turniriu reprezentanc v
Beogradu. Skupaj s svojimi so-
vrstniki sta osvojila prvo mesto
in potrdila visoko vrednost slo-
^nskega plavanja v kategoriji
do deset let starosti. Oba Celjana
sta tudi med posamezniki osvoji-
la vsak po štiri medalje.
Nastop Invalidov
v zelo dobri organizaciji Druš-
tva za rekreacijo in šport invali-
dov Celje je bilo v Celju republi-
ško kegljaško prvenstvo invali-
dov. Nastopilo je 76 tekmoval-
cev! Med tekmovalci so bili tudi
štirje celjski invalidi, ki so dose-
gli lep uspeh. V skupini »C« je
zmagal Ciril Lubej iz Celja s 417.
keglji, medtem jo je Anton Na-
glic s 396 keglji osvojil četrto me-
sto. V skupini invalidov »A« je
Matija Vili osvojil 19. mesto z 278
keglji, v skupini »B« pa je bil
Senad Ejup osmi s 389 keglji.
Mladincem Libele ni
uspelo
Mladim košarkariem Libele ni
uspelo osvojiti naslov republi-
škega prvaka, čeprav so z igro
proti Slovanu v prvem delu po-
kazali največ. V precej izenače-
nem četveroboju, kjer je o zma-
govalcu srečanja odločala le toč-
ka, so imeli Celjani najmanj
športne sreče in so tako osvojili
le tretje mesto.
Danes odločitev o
prvaku
Danes in v soboto se bo konča-
lo letošnje republiško prvenstvo
v kegljanju. Celjske kegljavke, ki
so bile med tednom precej neraz-
položene v Mariboru in so visoko
izgubile prot Konstruktonu, se
bodo danes med 17. in 19. uro
pomerile v odločilni tekmi proti
Ljubljani za naslov prvaka. To bo
težko srečanje, ki pa lahko po
letu dni ponovno prinese Celju
republiški naslov.
Fantje KK Celje bodo končali
tekmovanje v soboto ob 16. uri,
ko se bodo srečali proti Tekstil -
Slovanu.
J.K.
2eiite postati atletski
sodnik?
Zbor atletskih sodnikov Atlet-
skega društva Kladivar bo tako
kot vsako leto tudi letos organizi-
ral seminar za atletske sodnike
Seminar bo trajal tri dni in sicer
v popoldanskem času v društve-
nih prostorih na stadionu Borisa
Kidriča. Vodili ga bodo priznani
atletski delavci - sodniki. Po
uspešno opravljenem testu - iz-
pitu ob koncu seminaria, bo vsak
udeleženec seminarja prejel na-
ziv »atletski sodnik«. Seminar
bodo organizirali v mesecu maju,
zato vabimo vse tiste, ki se želite
udeležiti seminarja, da se prijavi-
jo za seminar - osebno v pisarni
Atletskega društva Kladivar na
stadionu Borisa Kidriča ali po
telefonu 32-200 najkasneje do
konca aprila.
MATEJA ZALOŽNIK
20GA JE OKROGIA
V republiški nogometni ligi smo v 18. kolu doživeli nov
neuspeh ekip s celjskega območja. Velenjski Rudar je
kljub vodstvu (gol je dal Boškovič) izgubil v Murski Soboti
proti Muri in iz kola v kolo vse bolj tone proti repu lestvice.
Obstaja celo možnost, da bi ob nadaljnjih tako slabih in
neučinkovitih igrah celo izpadel iz republiške lige. Slava
brez dela žal kaj hitro mine.
V Smartnem je bilo srečanje med domačini in Nafto pri
rezultatu 1:1 (za domačine je dal gol Matko) v 75. minuti
prekinjeno, ker je prišlo do pretepa. Živci so popustili in
ogenj nogometne strasti se je vnel. Kdorkoli je že kriv,
takšni izpadi na naša športna igrišča ne sodijo in je treba
nestrpneže najstrožje kaznovati. Kdor ni sposoben za
zdrav športni boj (pa čeprav kdaj pa kdaj z napakami), se
naj raje iz športnih aren umakne. Šmartno je brez registi-
rane tekme četrto. Rudar sedmi.
Vzhodna liga: dva poraza in dve zmagi. Skratka »remi«
ekip s celjskega območja. Steklar in Dravinja sta izgubila z
2:0 proti Dravi in Aluminiju, Kladivar je doma s 4:0 prema-
gal Brežice, Elkroj pa je uspel na tujem proti Fužinarju 3:2.
Vodi Kladivar, peti je Elkroj, sedma Dravinja in deveti
Steklar. 16. kolo: dva lokalna derbija sta na programu. V
Mozirju med Elkrojem in Kladivarjem ter v Slovenskih
Konjicah med Dravinjo in Steklarjem. TV
Dobili smo kar 105 odgovorov   I
Za 39. šahovsko nagradno igro smo dobili kar 105 kuponov, od te
verjetno doslej najmanj nepravilnih, saj sta bila samo dva. Gos
oddaji Francija Pešca je bil strokovni sodelavec pri ZTKO Celje
znani celjski športni delavec Viki Dom, ki je poleg tega, da
povedal veliko zanimivega o sebi in športu nasploh tudi izžrebal
nagrajence, katerim tokrat podarja nagrado Zveza telesno kulturi
organizacij občine Celje.
Nagrajenci;
1. nagrada: RUDI OBLAK, Zagrad 49, Celje,
2. nagrada: Drago Bradač, Ljubljanska 10, Celje in
3. nagrada: Jože Snajder, Malgajeva 12, Celje.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA     40
Ljubomir Ljubojevič je na lanski olimpiadi v
Luzernu izgubil le eno partijo, sicer pa je kot
jugoslovanski tekmovalec dosegel največ točk
na prvi deski. Kdo je edini premagal našega
Ljubojeviča?
A.Kaiiiov G.Ka$iiarov V.Korčnoj
Pravilni odgovor obkrožite in kupon nalepljen
na dopisnico pošljite na naše uredništvo naj'
kasneje do 10. maja. Tokrat nagrajuje Žele-
zarna Štore!
i^PRIL 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 21
^OCNE
CVETKE
• Iz zapora je prišel 36-
jgtni Silvester S., sicer sta-
len gost naše rubrike. Da
ga ne bi pozabili, se ga je
prejšnji torek dobro nace-
dil. potem pa razgrajal v re-
stavraciji Ribič. Ker je bil
preveč vztrajen, hotel pa je
tudi polulati natakarico, so
ga miličniki pridržali.
• Prejšnjo sredo zvečer
gi je skupina mladeničev
privoščila motokros na
Aljaževem hribu. Ker so
vozili tudi po travnikih in
l^er so motili nočni mir, so
trening prekinili miličniki.
• Marta G. s Kristan
Vrha je hotela priti zastonj
do obleke. Ukradla jo je v
veleblagovnici TEKO v Ce-
lju. Očitno pa še ni vešča
takšnih kraj, saj so jo trgov-
ci takoj odkrili in prijeli. V
njeni omari tako zaenkrat
ne bo nobene nove obleke.
• V petek ponoči so nez-
nanci vlomili v Merxov
Market na Dečkovem nase-
lju. Poskušali so odpreti
blagajno, a za to niso imeli
dovolj vlomilskega znanja.
Tako so se oskrbeli le s hra-
no, pijačami in cigaretami,
I naredili {ja so za 25.000 di
narjev škode.
• Branko B. je v resta-
vraciji Pošta razbijal prejš-
nji petek. Njegova zabava
se je končala na Postaji mi-
lice v prostorih za iztrezni-
tev.
• Anton P. si je v soboto
privoščil vožnjo z rešilcem.
To si je zaslužil tako, da se
ga je že dopoldan nalezel
[čez mero, nato pa obležal
ipred trgovino Slovenijales
^ Zidanškovi ulici.
• V restavTaciji na Sta-
rem gradu so razgrajali in
se pretepali mladoletni R.
V., M. K., M. R., M. P. in J.
B. Drugi del »zabave« jih
čaka pri sodniku za prekr-
ške.
Sodišče je odiočiio: za igranje nogometa
ni mogoče prejemati osetinega doliodica
Končano le sojenle funkcionarjem NK Rudar. Braniiec najavii priiožlio
v Titovem Velenju se je
pred petčlanskim senatom
Višjega sodišča iz Celja
končalo sojenje na drugi
stopnji štirim funkcionar-
jem nogometnega kluba Ru-
dar iz Titovega Velenja. So-
dišče je vse štiri spoznalo za
krive kaznivega dejanja
razsipništva na škodo druž-
benega premoženja in jim
izreklo denarne kazni: Jože-
tu Šuhlju 25.000 dinarjev,
Mustafi Topčiču 23.000 di-
narjev, Francu Druksu
20.000 dinarjev in Matiji
Blagusu 20.000 dinarjev. Vsi
bodo morali tudi povrniti
stroške sojenja.
Vsi štirje so bili obtoženi,
da so kot odgovorne osebe
odredili oziroma dovolili, da
so nekaterim nogometašem
neupravičeno izplačali šti-
pendije, prav tako pa so ne-
katerim nogometašem raz-
delili denar iz »črnega skla-
da-, ki so ga formirali iz
sredstev, ki so jih dobili ob
prestopu njihovega nogome-
taša Dubovina v švicarski
klub ISPA.
Sodišče je najprej zaslišalo
vse tri obtožence (Jože Su-'
helj se zaradi bolezni ni mo-
gel udeležiti obravnave), ki
so večinoma ponovili zago-
vor z obravnave pred prvo-
stopenjskim sodiščem. Se-
nat je zaslišal še nekaj prič in
izvedenca Staneta Me-
dveščka.
Zadnji dan obravnave so
potem imeli zaključne bese-
de višji tožilec, branilec in
obtoženci.
Višji tožilec je menil, da
denar, ki so ga razdelili iz čr-
nega sklada ni bil dan kot
posojilo, čeprav so nogome-
taši podpisali nekakšne listi-
če, na katerih so se obvezali,
da ga bodo vrnili. Da to ni
bilo posojilo, dokazuje tudi
dejstvo, da nihče izmed no-
gometašev tega denarja še ni
vrnil.
Glede štipendij je tožilec
menil, da imajo tisti, ki so v
službi, pravico do nadome-
stila za izpad osebnega do-
hodka, ne pa do štipendij.
Obojega hkrati ni mogoče
dajati oziroma prejemati. Za-
to so bile .štipendije v nesora-
zmerju z vloženim delom.
Prav tako pa za igranje nogo-
meta ni mogoče prejemati
osebnega dohodka.
Obtoženci so bili podpisni-
ki finančnih listin, brez kate-
rih ni bilo mogoče izplačati
štipendij. Tožilec je pouda-
ril, da je zato vsak izmed njih
odgovoren.
Glede sredstev, s katerimi
je klub razpolagal, se je toži-
lec strinjal s prvostopenjsko
sodbo in menil, da so bila
družbena. Glede družbene
nevarnosti pa je menil, da je
bila pritožba javnega tožilca
na mestu: takšno dejanje to-
rej je družbeno nevarno.
Lanska akcija SDK je odkri-
la, da je takih kršiteljev kot
je bil Rudar veliko oziroma,
da je to splošen pojav, ven-
dar pa zato ne moremo reči,
da so taki pojavi družbeno
nenevarni.
Branilec Jernej Goričan je
menil, da Rudar ni razpola-
gal z družbenimi sredstvi in
da tako določa tudi zakon.
Za znesek, ki so ga razde-
lili iz črnega sklada, je se-
nat menil, da so nogometaši
morali vedeti, da je ta de-
nar predmet kaznivega de-
jaiija. Zato je odločil, da
morajo tisti, ki so se okori-
stili, denar vrniti. Tako bo-
do morali vrniti Rudarju:
Purač 20.000 dinarjev, Ru-
smir 50.000 dinarjev, Kikič
31.500 dinarjev, Mišetič
20.000 dinarjev, Raukovič
40.000 dinarjev, Djurič
25.000 dinarjev in Djurovič
15.000 dinarjev.
Prav tako bi bil za to kaznivo
dejanje potreben direkten
naklep, ki pa je v tem prime-
ru izostal. Glede nagrad iz čr-
nega sklada je menil, da je
šlo dejansko za posojila. Bra-
nilec je zato predlagal sodi-
šču, da vse obtožene oprosti.
Višje sodišče je vse štiri
obtožence spoznalo za krive
in jim izreklo denarne kazni.
Senat je menil, da so obto-
ženci vsaj pri razdeljevanju
sredstev iz črnega sklada
ravnali naklepno. Glede šti-
pendij pa so odgovorili, ker
so odredili, da so jih izpla-
čali.
Senat je menil, da je bilo
premoženje, s katerim so
razpolagali v Rudarju, druž-
beno. Pri izreku sodbe pa so
upoštevali nekatere olajše-
valne okoliščine in dejstvo,
da so vsi, razen Topčiča, de-
janje priznali.
SREČKO SROT
Na prvi stopnji je Temeljno sodišče Celje, Enota Titovo
Velenje, spoznalo funkcionarje za krive oziroma menilo,
da so razsipali z družbenim premoženjem. Tričlanski se-
nat pa je menil, da to ni tako nevarno, da bi zahtevalo
kazen. Senat je še menil, da bi morali na zatožni klopi
sedeti tudi nogometaši, ki so se okoristili na račun nezako-
nitih sklepov štirih obtožencev.
Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo,
da je velenjska zadeva oziroma nepravilnosti majhne v
primerjavi z nepravilnostmi v drugih klubih, ki jih je lani
odkrila SDK.
Na sodbo prvostopenjska sodišča sta se pritožila javni
tožilec in branilec. Višje sodišče iz Celja, ki je pritožbi
obravnavalo, je ugotovilo, da so bile na prvi stopnji bi-
stveno kršene določbe zakona o zakeznskem postopku
(prejšnja sodba je prekoračila obtožbo). Vrhovno sodišče
SRS je ugodilo prošnji Višjega sodišča za ponovno sojenje
in petčlanski senat Višjega sodišča je potem prejšnji teden
po dvodnevni obravnavi izrekel vsem štirim obtoženim
denarne kazni.
Zoper to sodbo je možna pritožba na Vrhovno sodišče SR
Slovenije, zagovornik treh obtoženih, Jernej Goričan, pa
je pritožbo tudi že najavil.
Skaiič ie 2e
dnigič
pobegnil rolfi
pravice
Stjepan Skaiič je osum-
ljen že za nekaj vlomov,
predvsem v bencinske čr-
palke (njegovega pajdaša
Mateja Babica je celjsko
sodišče že obsodilo, o če-
mer smo pred časom po-
ročali), vendar je uspel*še
pravočasno pobegniti.
Tokrat si je izbral druga
dva pajdaša - Josipa Sča-
peca in Josipa Tomašiča,
oba iz Zagreba - skupaj
pa so na območju Roga-
ške Slatine in Šmarja pri
Jelšah zagrešili kar 22
vlomov, največ v trgovine
in gostinske lokale.
Ukradli so tudi tri osebne
avtomobile, ki so jih po-
tem v Zagrebu prodali po
delih.
Tomašiča in Sčapeca so
miličniki prijeli in ju pri-
prli, medtem ko je Skali-
ču uspelo že drugič po-
begniti.
S.S.
Roparsiia trojica Je za zapaiii
Ceijski kriminalisti so razrešiti primer ropa preti ceUsko SDK,
Trije roparji - Radoslav
Bacanovič iz Žalca in pri-
ložnostna delavca Alija Ba-
hti ter Mujo Ajdini - so že v
priporu. Osumljeni so pet-
najstih kaznivih dejanj,
med drugim tudi ropa pred
stavbo SDK v Celju.
O tem roparskem podvigu,
ki so ga izpeljali 2. novembra
lani ob približno 19. uri zve-
čer, smo že pisali, na celjski
Upravi za notranje zadeve pa
so povedali še nekaj podrob-
nosti.
Organizator podviga je bil
Alija Bahti, poslopje SDK
oziroma tiste, ki so prinašali
kasete z denarjem v nočni
trezor, pa so opazovali deset
dni. Ugotovili so, da ravno
prodajalka iz mesenice Nare-
zek največkrat prinese kase-
to sama.
Zvečer, 2. novembra, ko je
bilo na Trgu V. kongresa ma-
lo ljudi, so se odločili za po-
dvig. Bahti in Ajdini sta stala
na - straži, rop pa je izvedel
Radoslav Bacanovič. Proda-
jalki je grozil z vzmetnim no-
žem, vendar se mu je ta vsee-
no pogumno uprla. Med pre-
rivanjem je Bacanovič izgu-
bil kapo in nož, uspelo pa
Delavci celjske Uprave za
notranje' zadeve so iskali ro-
parje, ki so pred stavbo
SDK ukradli kaseto, pet
mesecev. Krog osumljen-
cev, ki je bil sprva precej
velik, se je postopoma ožil.
Delno jim je pri iskanju po-
magala tudi fotorobot ski-
ca, ki so jo pripravili oziro-
ma narisali na podlagi opi-
sa prič ropa.
mu je ukrasti kaseto, v kateri
je bilo nekaj več kot 90.000
dinarjev.
Vsi skupaj so potem zbeža-
li proti Savinjskemu nabrež-
ju, kjer so parkirali osebni
avtomobil. *
Plen so si razdelili, kaseto
pa zakopali na srnetišču. Ba-
canovič je prav tako zakopal
obleko, v kateri je izvršil rop.
Po ropu so izvedli še nakaj
vlomov in tatvin, potem pa
so jih izsledili in prijeli kri-
minalisti. Trenutno so vsi tri-
je v priporu.
S. SROT
Zbil kolesarja
JULIJAN KERBES, 24, iz
Titovega Velenja se je peljal
s kolesom proti Šoštanju. Pri
odcepu ceste proti REKU,
pa mu je z zavijanjem v levo
iz nasprotne smeri izsiljeval
prednost voznik osebnega
avtomobila JURIJ GLO-
BOCNIK, 46, iz Topolšice.
Kolesar, ki je trčil v desni
bok avtomobila je padel in
se težje poškodoval.
Mrtev pešec
Iz Celja proti Šentjurju je
'ozil z osebnim avtomobi-
om ANTON PODKRI2-
^'IK, 40, iz Šentjurja. Na Te-
larjih je na desni strani ceste
bil pešca ANTONA RAC-
HANA, 36, iz Marijine vasi
)ri Jurkloštru, ki ga je vrglo
la travnik, tu pa je obležal
nrtev.
PRAVNIKI ZA BRALCE
Športne ilejavnosti in iz njih
izvirajoče šlcoile
V drugem primeru je v
okviru kolesarske trim
akcije prišlo do trčenja
med mladoletnim kole-
sarjem kot udeležencem
trimske akcije ter tožni-
kom kot motoristom. Ta
motorist si je ob trčenju
poškodoval roko in zato
zahteval za negmotno
škodo 20.000,00 din od-,
škodnine. Tožbo je nape-"
ril zoper organizatorja
trimske akcije »Vsi na ko-
lo za zdravo telo« in mla-
doletnega udeleženca ak-
cije. Prvostopno sodišče
je ugodilo zahtevku tožni-
ka zoper mladoletnika, za-
vrnilo pa njegov zahtevek
Zoper prireditelja omenje-
ne kolesarske akcije, ker
Sodišče ni ugotovilo niti
prirediteljeve krivdne niti
njegove objektivne odgo-
vornosti (odgovornost
brez krivde, odgovornost
Po načelu vzročnosti). Pri-
tožbo tožnika v tem obse-
gu je pritožbeno sodišče
zavrnilo kot neutemeljeno
iz enakih razlogov kot pr-
vostopno sodišče. Zoper
tako drugostopno sodbo
je tožnik vložil revizijo,
češ da drugostopno sodi-
šče sploh ni odgovorilo na
pritožbene trditve o ob-
jektivni odgovornosti pri-
reditelja oziroma o dej-
stvih, ki tako objektivno
odgovornost ustanavljajo
(udeleženih je bilo preko
1000 kolesarjev, med nji-
mi mnogo mladoletnih,
tako povečana prometna
frekvenca pa je povzročila
povečano nevarnost). Po
mnenju revidenta je tudi
napačno sklepanje obeh
nižjih sodišč, da priredi-
telj ni zagrešil nobenih
pomembnih opustitev.
Glede uporabe material-
nega prava je revident
ostal pri trditvah, da prire-
ditelj take akcije odgovar-
ja tako krivdno, kakor tu-
di objektivno. Kot organi-
zator take mnoZične akci-
je bi moral namreč izvesti
več varnostnih ukrepov: v
pn,'i vrsti bi moral zapreti
cesto za ves promet iz na-
sprotne smeri, za mlado-
letne kolesarje • bi moral
organizirati predhodne in-
štruktorske sestanke, na
sami akciji pa jih razdeliti
v skupine pod nadzor-
stvom vodičev. Krivdo
prireditelja kot organiza-
torja je treba presojati iz
teh vidikov in ločeno od
krivde toženega mJadolet-
nega povzročitelja nesre-
če.
Piše Boris Debič
Revizijo je Vrhovno
sodišče SRS zavrnilo. Bi-
lo je mnenja, da prireditelj
ni zagrešil takšnih opusti-
tev, da bi imele za posledi-
co njegovo krivdno odgo-
vornost. Ukrepi, ki jih je
predlagal revident (pred-
hodni poučni sestanki z
udeleženci, zapora prome-
ta iz nasprotne smeri itd.),
bi bili sicer koristni, ven-
dar pa bi po kriterijih pov-
prečno skrbnega organi-
zatorja presegli tisto obi-j
čajno skrbnost, ki se za ta- j
ko akcijo lahko zahteva, j
Po drugi strani je or-
ganizator upravičeno lah-
ko predpostavljal pri ude-
ležencih kolesarsko zna-
nje in zlasti poznavanje
cestnoprometnih predpi-
sov. Po revidentu predla-
gani ukrepi bi presegli
vsebino in okvir obravna-
vane prireditve.
Ko se revident sklicuje na
analogno uporabo določi-
la člena 181 ZOR o odgo-
vornosti organizatorja pri-
reditve (ta določa: Organi-
zator shoda večjega števi-
la ljudi v zaprtem prosto-
ru ali na prostem odgovar-
ja za škodo, nastalo s
smrtjo ali telesno poškod-
bo, ki jo kdo pretrpi zara-
di izrednih okoliščin, ki
lahko nastanejo ob takih
priložnostih, kot je giba-
nje množic, splošen nered
in podobno), je revizijsko
sodišče poudarilo, da za
ustanovitev objektivne
ogovornosti organizatorja
že po prejšnji sodni praksi
ni zadoščal že sklic prire-
ditve oziroma večjega šte-
vila ljudi sam po sebi,
temveč je moral nastopiti
še dodatni pogoj: neka
neobičajna oziroma izre-
dna okoliščina.
Uspešni IcriminallstI
Celjski kriminalisti so bili v začetku tega leta zelo uspešni
pri delu, daj so raziskali več kot 180 kaznivih dejanj, ki so jih
izvršile razne skupine.
Tako so med drugim odkrili tudi skupino dvanajstih mlado-
letnikov, ki je dlje časa vlamljala in kradla, največ v Celju in
Šentjurju. Skupina je bila dobro organizirana, mladi tatici -
večinoma izhajajo iz dobro urejenih družin - pa so posamič ali
skupaj izvršili kar 68 kaznivih dejanj, od tega 32 vlomov. Vlam-
Ijali so v vikende, planinske koče, kioske, kradli pa so tudi
avtomobile in motorna kolesa.
Nakradene predmete so potem kupovali nekateri polnoletni
občani in to kljub temu, da so bili zelo poceni. Zaradi tega so
osumljeni prikrivanja.
Prisvojen ilenar je uspel zapraviti
Hasan Jukič iz Gračanice je bil nekaj časa inkasant pri mozir-
ski delovni organizaciji VEZ. Pobiral je vodarino. Lani decem-
bra pa se je odločil, da bo spravil nekaj denarja tudi v svoj žep.
Prilastil si je za 112.366,60 dinarjev vodarine, v delovni organiza-
ciji pa je potem ta znesek prikaizal kot neizterjan.
Kmalu potem se je odselil nazaj v Gračanico. Ko pa so v
Mozirju odkrili, da jim dolguje še precej denarja, je bilo že
prepozno. Hasan je uspel ta čas potrošiti že ves denar.
S.S.
Vodja graitbišča osumljen grabeža
Vodja gradbišča GIP Vegrad, Tozd Gradbenik Ljubno Miloš
Skomšek je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja grabeža v
zvezi z zlorabo položaja odgovorne osebe. Kot vodja gradbišča je
namreč omogočil obrtniku zidarju Saliju Ademovskem iz Make-
donije, da si je od julija do novembra lani pridobil za več kot 1,5
milijona dinarjev protipravne premoženjske koristi.
Ademovski oziroma njegovi delavci so namreč v tem času na
'.gradbišču opravili 10.577 ur dela, Skomšek pa jim jih je napisal
Kar 20.476. Kaznivega dejanja grabeža v zvezi s kazmvim deja-
njem napeljevanje je utemeljeno osumljen tudi Ademovski. Zo-
per oba pa je namestnik temeljnega javnega tožilca iz Titovega
Velenja že zahteval preiskavo. ^
TITOVO OROŽJE
Piše Janez Hartman
Zvesta spremljevalka
Josipa Broza Tita je
orožje - takšno ali dru-
gačno - spremljalo skozi
vse življenje. Že kot mlad
fante je z očetovo lovsko
puško uplenil jerebico in
to tako rekoč pred nosom
grofovega lovskega čuva-
ja; ta stara dvocevka se je
očuvala in je na ogled v
Titovi rojstni hiši v Ku-
mrovcu.
Leta 1913 je Josip Broz
začel služiti vojaški rok v
avstro-ogrski vojski in se
tam dodobra spoznal z
raznimi vrstami orožja; s
sabljo tako dobro, da je
maja 1914 v Budimpešti
na vojaškem sabljaškem
prvenstvu zasedel odlič-
no drugo mesto. Ko je
kmalu nato izbruhnila
svetovna vojna, je moral
sabljo zamenjati za puško
manliherico in se kot av-
stro-ogrski podoficir po-
dat s svojim 25. domo-
branskim polkom januar-
ja 1915 na rusko bojišče.
Najprej je sodeloval v
protiofenzivi v Karpatih,
zatem pa v borbah v Bu-
kovini. Pri mestu Oknu je
15. aprila med ruskim na-
padom okusil ost konje-
niškega kopja, ki mu je
prizadejala skorajda
smrtno rano. Trinajstme-
sečnemu zdravljenju v
bolnišnici je sledilo ujet-
niško taborišče, pa okto-
brska revolucija in pripa-
dnost v enoti Rdeče gar-
de. Leta 1920 se je, prepo-
jen z revolucionarnimi
idejami in zavestjo, vrnil
v domovino.
Ilegalno delovanje med
obema vojnama je zahte-
valo, da se tovariš Tito tu-
di tedaj ni ločil od orožja:
pištola, dve in nekaj roč-
nih bomb je moralo biti
vedno pri roki. V septem-
bru 1941 je odšel tovariš
Tito kot komandant naro-
dnoosvobodilnih parti-
zanskih odredov Jugosla-
vije na osvobojeno ozem-
lje, v zahodno Srbijo; voj-
na pot ga je kasneje vodi-
la v vzhodno Bosno, v Fo-
čo in dalje... Na fotogra-
fijah iz pr\dh let vojne ga
vidimo v enostavno kro-
jeni uniformi brez oznak
čina; na opasaču s preko-
ramnikom se na levi stra-
ni lepo vidi torbica z veli-
ko nemško pištolo kali-
bra 9 mm. To zvesto Tito-
vo spremljevalko lahko
imamo morda za njegovo
najznačilnejše orožje nas-
ploh, saj ga je spremljala
v najodločilnejših trenut-
kih naše polpreteklosti.
V dolgih letih vojne pa
je tovariš Tito imel, upo-
rabljal ali nosil tudi drugo
orožje; nekaj tega si bo-
mo na tem mestu ogledali
prihodnjič.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL I9ih
RECEPT TEDNA
Brodet po ribiško
Ribiči kuhajo brodet iz več vrst rib in sicer iz vseh, ki so jim
pri roki. Jed pripravljajo najraje v lončeni posodi. Trdijo, da
je jed v njej najboljša in najokusnejša.
V posodo nalijejo obilo olja (olivnega), dodajo čebulo, česen,
sol, paradižnike in ribe. Dobro premešajo in zalijejo z vodo, na
morju tudi kar z morsko. Vse skupaj počasi kuhajo, dokler se
voda primerno ne ukuha. Ce ni vode, se zaliva z vinom.
Ribe očistimo in operemo. Na olju zarumenimo na listke
zrezano čebulo. Ko porumeni, dodamo sesekljan česen, peteršilj
in žlico moke ter vse prepražimo. Zalijemo z žlico vode in
kozarcem vina. Primešamo pretlačene paradižnike ali kar
mezgo. Začinimo z lovorovim listom in poprom. Solimo. Vse
skupaj naj vre pol ure, nato pretlačimo in v dobljeno omako
vložimpribe in počasi kuhamo eno uro. Jed lahko ponudimo kot
samostojno ali pa ponudimo zraven še skodelo polente.
Drugo dognojevanje:
in nega posevicov
pšenice
Letos so posevki pšenice do-
bro prezimili. Ob koncu zime
smo jih prvič dognojili in s tem
omogočili, da so se primerno
razrasli in razvili. Tako nego-
vani posevki imajo zdaj pri-
merno gostoto in bujnost rasti.
Zaenkrat vse kaže, da imamo
letos možnost za dosego viso-
kih pridelkov.
V razvoju pšenice se nam
približuje čas začetka kolenče-
nja in s tem obdobje bujne ra-
sti, ko bodo posevki potrebo-
vali veliko rastlinskih hranil,
zlasti dušika.
Dušik, s katerim bomo gno-
jili v začetku kolenčenja (ko v
spodnjem delu bili otipamo
prvi dve kolenci, navadno pa
je to v dmgi polovici aprila) bo
omogočil razvoj zrnja v zasno-
vah klaskov, kar bo vplivalo na
povečanje pridelka. Zagotovili
berr^o tudi bujnejšo rast bili in
li«tja in s tem prav tako pove-
čali možnost za večji pridelek.
Za drugo dognojevanje pri-
poročamo odmerek
40-60 kg/ha čistega dušika, to
je 150-220 kg na hektar KAN-a
(27%N). Z manjšimi odmerki
gnojimo posevkom srednje in-
tenzivnih sort, z večjim pa zelo
intenzivTiim sortam. Zelo buj-
ne posevke dognojujemo šele
10-14 dni po začetku kolenče-
nja.
Učinkovitost večjih odmer-
kov dušika omogočimo z upo-
rabo hormonskih pripravkov
(stabilan), ki skrajšajo in utrdi-
jo bili, in sredstev za zaščito
pred glivičnimi boleznimi, kar
vse vpliva na zmanjšanje mož-
nosti za poleganje posevkov.
Pri intenzivnem pridelova-
nju pšenice se moramo boriti
proti glivičnim boleznim, saj te
močno zmanjšujejo pridelek.
Bolezni, kot so žitna plesen,
rja, pšenična listna pegavost in
deloma rjavenje pšeničnih
plev, uspešno zatremo s fungi-
cidom bayletom WP
25(0,5 kg/ha) ali tilt 250 EC (0,5
l/ha). Škropimo, ko se pojavijo
prvi znaki bolezni, to je pri nas
ponavadi v mesecu maju, pred
klasenjem.
Pri zelo intenzivnem pride-
lovanju, ko dognojujemo z du-
šikom dva do trikrat, zlasti pa
pri sortah z nekoliko daljšo sla-
mo in, ki so slabše odporne
proti poleganju (Sutjeska, Ju-
goslavija, Kragujevška, Novo-
sadska rana 2), pa priporoča-
mo še uporabo rastnega hor-
mona stabilan v količini 1-2
l/ha (v sušnih območjih 2 l/ha,
v vlažnejših pa 1 l/ha).
Škropimo v razvojni stopnji
ob koncu razraščanja, to je
pred začetkom kolenčenja,
lahko sočasno s herbicidi, kot
so aniten DS, monotrel DP
ipd.
KMETIJSKI INšTTTUT
SLOVENIJE
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vrt v aprilu
Aprila vzcveti toliko najrazličnejših vrtnih rastlin, da
vseh še našteti ne bi mogli. Nežno zelenje prekrije vse
lesnate rastline v vrtu in na planem, sadno drevje pa že
daje slutiti, kaj bomo obirali jeseni. Pa ne samo drevje,
tudi drvigo rastje se prebudi - zlasti plevel. Marsikatero
kapljo znoja si bomo prihranili, če plevel pravočasno za-
tremO. To seveda ni tako preprosto, kakor se zdi. Dovolj bo
že, če s potmi ne bomo imeli težav, in poti prav v tem času
z največjim uspehom poškropimo s kakšnim kemičnim
sredstvom, ki ga imenujemo »herbicid«. Tudi v trati zdaj
lahko zatremo ves plevel, razen trave. Razlika v uporabi
sredstev je velika. Medtem, ko za poti vzamemo enega
izmed totalnih herbicidov (sredstvo, ki uniči vse rastline«
brez izjeme), smemo za trato uporabiti le tistega, ki uniči,
širokoUstne rastline, travi pa ne škoduje. O uporabi sred-j
stva se moramo vselej informirati tam, kjer ga kupimo. Na
gredah pa je vsa umetnost zatiranja plevela v tem, da ga ne j
pustimo zrasti in dozoreti. <
Zdaj uredimo tudi trato. Ko se dovolj osuši, jo temeljito '<
pograbimo in po potrebi pognojimo s kakšnim popolnim
gnojilom. Trata potrebuje predvsem dušik, z apnenjem pa
bodimo previdni. Apno pospešuje razvoj plevelov (detelj
in širokohstrvih rastlin), ki v lepi trati niso zaželeni. V
cvetje ne škropimo s sredstvi, ki so čebelam nevarna. Na
zelenjavnih gredah bo vsak dan bolj živahno. Aprila sa-
dimo že skoraj vse zelenjavnice, razen poznih sort in tistih
vrst, ki za mraz niso dovolj trdne. Danes je na razpolago
dovolj pripomočkov, da tudi za mraz občutljive rastline
lahko prej sadimo in po potrebi zavarujemo. Poleti, ko je
povsod dovolj zelenjave, nam domač pridelek ni tako zani-
miv kot takrat, ko je zelenjava draga.
Proti koncu aprila posadimo dalije, gladiole in kone.
Tudi večino poletnih cvetlic lahko sejemo v zaprto gredo,
če te nimamo pa na sončno gredo na planem. Zaprto gredo
lahko napravimo hitro in poceni tako, da prozorno PVC
folijo napnemo prek okvirjev, s katerimi potem prekri-
jemo grede setvenice.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
MODIf iJAgVETI
Vse več je kostimov
v marcu je bil tudi v Mila-
nu Pret-a-porter. Italijanski
stilisti so nam prikazali nove
in zanimive modele, ki so, za
razliko od francoskih, bolj
uporabni in tudi več jih opa-
zimo v modnih časopisih.
Pripravlja
Duška Sorn_
Med kreatorji prednjačijo
imena kot so: Luciano So-
prani, Giorgio Armani, Gian-
ni Versace, Issey Miyake,
Gianfranco Ferre, San Lo-
renzo. Res, da so ta imena
izbrana iz vsega sveta, toda
na vseh velikih sejmih so se-
stavni del in propagirajo svoj
stil oblačenja za vsako sezo-
no posebej.
Letošnjo sezono je kosti-
mov več kot prejšnja leta,
prav tako hlačnih. Za poletje
je aktualna kombinacija rav-
nega krila, dolge srajce čez
krilo m lahkega nepodlože-
nega paletoja. Uporabni in
praktični so kompleti hlač in
krila, srajce s privihanimi ro-
kavi in dolgega nezapetega
telovnika iz enakega ali po-
dobnega platnenega blaga.
ZDRAVILNE RASTUNE
Cemaž
Cemaž je eden izmed naših divje rastoCih predstavnikov
rodu lukov. Raste v senci gozdov, med grmovjem in po vlažnih
soteskah. Ponekod raste v velikanskih množinah, tako da
njegovi široki listi, ki so podobni listom šmarnice, skoraj pre-
krivajo tla. V takih primerih že od daleč opozarja nase s svojim
ostrim vonjem po česnu. Dva centimetra široki cvetovi so
jasno beli in združeni v kobul, ki ga obdajajo kožnati ovršni
listi. Od šestih prašnikov so trije čisto blizu plodnice m prvi
proizvajajo pelod. Okus je podoben česnovem, vendar je bolj
oster in pekoč.
Zdravilne so pri čemažu čebulice, ki se nabirajo pozno po-
mladi, ko vsebujejo čebufice največ zdravilnih substanc. Ce-
maž ima precej eteričnega olja, ki vsebuje razne žveploorgan-
ske snovi, kot so vinilsulfid, viniipolisulfid itd., nadalje rastlin-
sko vezane jodove spojine in v sledovih še kompleksne organ-
sko kremenčeve spojine. Te snovi učinkujejo na sluznico in
kožo dražeče in zbujajo vnetje. V manjših količinah pa pospe-
šujejo prekrvavljenost sluznice, s čimer spodbujajo tudi pre-
bavne organe k večji dejavnosti.
Cemažev sok ima izredno razkuževalno moč in zavira nepra-
vilen razvoj gnilobnih bakterij v črevesju. Pri tem se uredi tudi
črevesno floro. Zato priporočam čemaž podobno kot česen pri
prebavnih motnjah, trebušnih krčih, če vas napenja. Cemaž je
odličen tudi kot naravno sredstvo zoper črevesne zajedalce.
Ker pospešuje prekrvavitev vseh organov, je neverjetno dobro
poživilo za organizem in ureja vse njegove bistvene funkcije.
Ugodno vpliva pri boleznih jeter in težavah z žlezami z notra-
njim izločanjem, pri protinu, išijasu, vrtoglavici, šumenju v
ušesih, navalu krvi v glavo itd.
Cemaž urejuje tudi delovanje krvnega obtoka. Ne znižuje
samo pritiska temveč vpliva tudi na žile, da ostanejo prožne,
uravnava količino holesterola, spodbuja delovanje krvničk in
dviga splošno odpornost organizma.
Eterično olje v čemažu redči gost sluz v pljučih in ker
istočasno pospešuje prekrvavitev, se gosta lepljiva sluz v plju-
čih lepo razredči in olajša se izkašljevanje. To priporočam
starejšim ljudem, ki imajo težave z dihanjem in se ne morejo
odkašljati. Iz čemaževih čebulic si pripravljamo najrazličnejše
zdravilne pripravke, tako tinkturo, sirup, čemaževo vino, ma-
zilo. Ljudsko zdravilstvo priporoča mazilo in sicer vzemite
deset čemaževih čebulic in jih strite ter pomešajte s tremi
velikimi žlicamo olja. S tem oljem se masiramo po hrbtenici,
če nas muči vrtoglavica, če pa s tem namažemo aknasto kožo,
se ta kmalu očisti. Lahko si naredimo tudi simp in sicer tako,
da narežemo plast čemaževih čebulic in jo prekrijemo s plastjo
sladkorja. Sledi zopet čemaž, končna plast je sladkor. Damo na
toplo in dobljeni sirup uživamo vsak dan po malih količinah,
če nas muči visok pritisk, če smo preboleli kakšno hudo
bolezen in je naš organizem čisto izčrpan. Cemaž lahko upo-
rabljamo tudi kot antiseptik za rane, ki se nerade celijo. Ljudje,
ki imajo občutljiv želodec, naj čemaževe čebulice narežejo in
namakajo nekaj ur v mleku ter nato popijejo mleko po požir-
kih.
BORIS JAGODIC
DOMAČE PASME PSOV
Dalmatinec
Je bolj poznan po svetu kot
pri nas, čeprav je naše gore
list. Šele zadnja desetletja se
je ta zanimiva pasma nekoli-
ko razširila tudi pri nas. Leta
1950 so pasmo mednarodno
priznali kot našo avtohtono.
Drugače je to zelo stara pa-
sma. Ze v 15. stoletju so ga
uporabljali kot lovskega psa in
ga imenovali »bengalski
brak«, se pravi, da so predniki
našega Dalmatinca prišli iz In-
dije. Več stoletij so ga načrtno
vzrejali v Dalmaciji. Imenovali
so ga dalmatinski brak (brak -
gonič) in ga uspešno uporab-
ljali pri lovu.
Uspešno in tudi množično
pa ga vzrejajo v Angliji že celo
stoletje, zato lahko štejemo to
deželo za njegovo drugo domo-
vino.
Dalmatinec je zelo elegan-
ten, skladno grajen, srednje
velik pes. Je mišičast, živahen,
vzdržljiv in vitek. Njegov ka-
rakter: zelo prisrčen, poslušen
in nežen, za šolanje dovzeten,
toda občutljiv, zato potrebuje
veliko naklonjenost in topline.
Krasi ga kratka, trda, gosta in
priležna dlaka. Karakteristična
je osnovna bela bcirva, ki je po-
suta s črnimi pikami, ki naj bo-
do čimbolj okrogle.
Dalmatinca je užitek pogle-
dati - zelo je eleganten, občut-
ljiv in aktiven ter rad ugaja.
Čeprav ceni udobje, je priprav-
ljen prestajati precejšnje neu-
dobje, samo da bi bil z gospo-
darjem. Posebno je prijazen do
otrok, ob kakršnihkoli igrah z
njimi ohrani neko posebno do-
stojanstvo.
Za nego Dalmatinca ne bo-
mo porabili dosti časa, več pa
za njegovo gibanje, ki ga rabi
veliko. Do živali ni pošteno, da
jo imamo na kraju, kjer ni mož-
nosti za gibanje brez vrvice.
Dalmatinec ima rad udobno,
suho ležišče. Prepričan pa je,
da je njegovo mesto v vašem
naročju in če ga na to navadite,
ga boste težko prepričalr o na-
sprotnem.
B. BATISTIC
TO IN ONO O RIBAH
Muha, muhar, muharjonle
Muharjenje je ribiško-
športna panoga, ki ima si-
cer v Sloveniji že lepo tra-
dicijo in dosti privržencev,
je pa širšemu krogu ljudi še
dokaj neznana. Muhar je ri-
bič ki muhari, muharica je
posebna, muharienju prila-
gojena ribiška palica, muha
pa je... no, muha pa je
osnova vsega. V letu 1980
so štirje odlični slovenski
muharji izdali priročnik
»Muharjenje«. Knjiga je na-
menjena začetnikom kot iz-
kušenim ribičem in iz nje
smo prepisali nekaj misli in
podatkov.
Muharjenje je predvsem
najbolj human način ribo-
lova, .saj zahteva od ribiča
Piše
Ignac Jevnišek
globje poznavanje narave.
Skoraj vse ribe, v največji
meri pa postrvi in lipani, se
hranijo z žuželkami, ki živi-
jo ob vodi, v vodi ali k njej
zaidejo od daleč. S pomoč-
jo lahke in elastične palice
meče muhar posebno mu-
harsko vrvico na mesta,
kjer pričakuje prijem ribe.
Na koncu vrvice je namreč
privezana umetna muha -
posnetek v naravi živeče
žuželke. Umetne muhe si
izdelajo muharji sami, ali
pa jih kupijo od poklicnih
izdelovalcev. Gradivo za
muhe je dokaj različno, naj-
pogosteje so to peresa per-
jadi, svila, svetleče lamete,
lepilo in volna. Osnova pa
je seveda trnek. Muhe so
lahko majhne kot glava ši-
bice ali pa velike kot cela
šibica. Sama izdelava mu-
he je dokaj zahtevno opra-
vilo. Vsaka muha ima svoje
ime, ali po žuželki ki jo po-
snema, ali po avtorju, ki jo
je prvi navezed, ali pa je ime
izmišljeno. Dober vezalec
muh mora dobro poznati
vodne žuželke, ne samo za-
radi izdelave muhe, temveč
tudi zaradi same izbire mu-
he pri ribolovu. Odločitev,
s katero muho loviti ob do-
ločenem času, je izredno
važna za uspeh.
Da lahko muhar doseže
sorazmerno dolge mete z
muharsko vrvico brez do-
datne svinčene obtežitve, si
pomaga tako, da vrvico me-
če naprej in nazaj, ne da bi
jo spustil na vodo. Tu pride
do izraza dobra palica. Še
daljše mete pa doseže tako,
da tudi z drugo roko ob
pravem času potegne ali
spusti vrvico.
Za začetnike sodobnega
muharjenja se imajo Angle-
ži, zanimivo pa je, da so
umetno muho in lov z njo
opiscili že v času Aleksan-
dra Velikega.
Tudi slovenski muharji
so precej doprinesli k poz-
navanju naše prelepe ožje
domovine po svetu. Pred-
vsem mislimo na sedanjo
generacijo, kjer se posa-
mezniki lahko pohvalijo tu-
di s takšnimi stvarmi, kot
so iznajdba novega načina
vezanja muh, ki posnemajo
ločnice, in izdelava enodel-
ne muharice, ki se lahko
kosa z vrhunskimi izdelki
zunanjih tovarn. Nov način
vezave se imenuje »sloven-
ski način« in je kot tak da-
nes znan po celem svetu,
muharica pa se imenuje
Slovenska muharica SOCA
180, njene izredne lastnosti
pa so potrdila testiranja vr-
hunskih inozemskih mu-
harjev.
. APRIL 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Papirna galanterija
Alojz Jazbec, Lesično
Vemo, da bi ljudje na podeželju, zlasti mladi, raje
ostajali doma, če bi se lahko kje zaposlili. Zato je še
tako majhen obrat v kraju, kjer ni industrije, dobro-
došel. In prav takšen je v Lesičnem na Kozjanskem.
Lani je pravzaprav šele zaživel, danes pa že lahko
govorimo o proizvodnji, ki zahteva več pridnih rok
in več strokovnih moči.
Alojz Jazbec je kot dolgoletni delavec v proizvodnji
grafičnih izdelkov začel razmišljati, kako bi prišel do
lastne delavnice v kraju, kjer je preživel otroštvo in
mladost. Izkušenj je imel v tej dejavnosti dovolj, še več
pa veselja do tovrstnega dela. Oborožen z veliko mero
poguma se je leta 1981 lotil načrta, ki se mu je dolgo
motal po glavi.
Pogojev za samostojno obrt je bilo na začetku malo.
Kar krepko je bilo treba pljuniti v roke in se lotiti
opuščenega gasilskega doma in ga preurediti v delav-
nico. Potem je bilo treba nabaviti najnujnejše stroje za
bodočo grafično obrt. Sprva je delal sam.
Prostori so bili prijetno urejeni za delo, stroji za
knjigotisk m offset tisk pa avtomatični. Dela je bilo iz
dneva v dan več in treba se je bilo kadrovsko okrepiti.
Alojz je dobil prvega sodelavca, pa drugega in tretjega.
Danes so, poleg lastnika, zaposleni še žtirje delavci,
sami mladi ljudje, doma iz Lesičnega, torej domačini.
Zadovoljni so, ker je dela dovolj, ker so delovni pogoji
odlični in ker se med sabo dobro razumejo. So prava
majhna delovna družina, kjer odnosov nadrejenosti in
podrejenosti ne poznajo. Prehrana med delom je ure-
jena, delavci uživajo vse pravice in ugodnosti kot tisti
v družbenem sektorju.
Kaj vse izdelujejo v grafični delavnici Alojza Jazbeca
v Lesičnem?
Iz tiskarskih strojev letijo živobarvni lističi za najra-
zličnejše brošure, prospekte, kataloge, tiskovine,
obrazci, nalepke, tiskovine, vezane v bloke na samole-
pilnih papirjih, sejemski propagandni material in še bi
lahko naštevali izdelke iz široke grafične palete.
Glavno vodilo mladih delavcev je kakovost in toč-
nost dobave, kar naročniki najbolj cenijo. Seveda je
poleg tega tudi pomembna cena, ki mora biti konku-
renčna, zatrjuje lastnik obrata Alojz Jazbec.
V grafični delavnici Alojza Jazbeca so veseli sleher-
nega naročila, ki prispe na naslov: Papirna galanterija
Lesično 9 ali po telefonu na številko 26-471.
GRADNJA ŽALEC
namini za vsaKo
hišo In vsak vrt
Gradnja iz Žalca, ki letos praznuje 30
letnico obstoja vam danes v sliki pred-
stavlja svoje kamine. V tem času se bo
prav gotovo marsikdo izmed vas odločil
za enegga izmed treh vrtnih kaminov:
BREZA GK, BREZA GM in VRBA.
Zakaj bi v lepih in toplih dneh kuhali in
pekli v kuhinji? Ali ni prijetnejše za to iz-
koristiti okolje vaše hiše? V veliko pomoč
vam bodo trije kamini, ki so poleg tega
tudi okras vsakega okolja. Prav gotovo vas
zanimajo tudi cene? Te se gibljejo od 8530
do 14.313 dinarjev.
Vse več ljudi se navdušuje tudi za ka-
mine v dnevnih sobah. O njihovi funkcio-
nalnosti ni treba posebej govoriti. V tem
obdobju so še zlasti pomembni tudi zaradi
varčevanja z energijo, da o romantičnosti
in posebni toplini, ki jo dajejo kamini v
stanovanju, niti ne govorimo.
V Gradnji vam priporočajo odprti kamin
ANTIKA. Podrobnejše informacije dobite
v Industriji gradbenega materiala Gradnja
v Latkovi vasi pri Preboldu, ali po tele-
fonu 701-003. Lahko pa jih tudi obiščete in
postregli vam bodo z vsemi prospekti ter
drugimi informacijami.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE
Obrambni sistem pred
točo bo gotov že v maju
Lepše je slišati, da so bile močne
celjske spodbude »krive« za obli-
kovanje obrambnega sistema pred
točo za področje osrednje Sloveni-
je, kot pa, da je temu krivo lansko
škodno poletje zaradi okleščenih
kmetijskih pridelkov in še česa.
Območna skupnost Celje zavaro-
valne skupnosti TRIGRAV je za
lansko točo že izplačala 280 milijo-
nov dinarjev za povračilo škode, če-
prav ocenjujejo, da je dejansko
mnogo večja in dosega že okroglih
800 milijonov dinarjev. Da bi v Ce-
lju samo zavaiovalnica prispevala
letos okroglih 16 milijonov, je v pri-
merjavi z izplačano škodo dejansko
majhen znesek, četudi vsa zavaro-
valna skupnost TRIGLAV v Slove-
niji že odvaja in namenja za obram-
bo pred točo, za njeno preventivo,
precej večje denarje.
Za širše celjsko območje oziroma
za pred točo hranjenih več kot
190.000 hektarjev površin, so se od-
ločile občine v Posavju, pa na Celj-
skem še Celje, Žalec, Laško, Šent-
jur, Šmarje pri Jelšah in Velenje.
Tako naj bi že letos proti nebu v
točne oblake izstrelili predvidenih
1050 raket, pri čemer bi bilo izstrel-
nih mest več. V Celju bi imeli dvoje
mest za izstreljevanje raket proti to-,
či (najbrž eno v bližini Strmca), v^
Žalcu štiri, v Šentjurju tri, v Šmarju ■
štiri, v Laškem tri in v Velenju eno ^
izstrelno mesto. Posebej pa bi bila ;
takšna mesta še v Posavju, samo v ;
brežiški občini štiri. j
Radarska opazovalna postaja naj
bi bila na Lisci in po vseh predvide-
vanjih ter načrtih naj bi bil obramb-
ni sistem proti toči nared skoraj v
celoti že 15. maja.
Vso akcijo je uspešno vodil svet
občin celjskega območja, ob razu-
mevanju Zavarovalne skupnosti
TRIGLAV, območne skupnosti Ce-
lje in še drugih organizacij v Slove-
niji, saj je končna rešitev obrambe
pred točo zamišljena v samouprav-
ni zaokrožitvi samoupravne intere-
sne skupnosti za obrambo pred to-
čo, ki naj bi pravno veljavno začela
igrati svojo praktično vlogo s 1. ja-
nuarjem prihodnjega leta. Seveda,
če se ne bo kje kaj zataknilo, ostaja-
mo lahko previdni pri tej zapisani
izjavi.
Dejstvo je, da bi se v takšno SIS
za obrambo pred točo vključila tudi
druga območja, ki skoraj zemljepi-
sno ne zaslužijo naziva osrednja
Slovenija, na primer škofjeloško,
kranjsko, litijsko in čmomeljsko
območje. Pa to ^ončno ni bistveno, ^
bistveno je, da se vendar v vsej Slo-
veniji dogovorimo za uspešno
obrambo pred točo, ne glede na to,
da severovzhodna Slovenija brani
svoje površine v glavnem po av-
strijskem vzoru z raketami, med-
tem ko se pri nas bolj ogrevajo za
obrambo pred točo z letali ali vsaj v
kombinaciji letal in raket.
Izkušnje, ki so si jih v nekaterih
deželah že nabrali pač govore v prid
obrambi z letali, ki je cenejša. Koli-
ko stane raketna obramba, naj po-
nazori samo naslednji podatek. Sa-
mo lani so v severovzhodni Slove-
niji izstrelili 2400 raket, pri čemer
letos finančni izračun stroškov na
raketo že prinese 12.800 dinarjev
stroška.
Kakorkoli že računamo stroške
obrambnega sistema pred točo, ve-
dno znova lahko ugotavljamo, da so
neprimerno manjši od škode, ki jo
lahko odvrnemo, četudi so učinki
sedaj spoznanih in oblikovanih
obrambnih sistemov še vedno v
preizkušanju.
Vsekakor je pomembno pred-
vsem to, da je finančna konstrukci-
ja predvidenih letošnjih stroškov za
obrambni sistem pred točo že kon-
čana, zagotovljena so tudi skoraj
vsa sredstva, ki jih bodo za letos
zagotovili: Zavarovalna skupnost
TRIGLAV, območna skupnost Ce-
lje v višini 16 milijonov 75.700 di-
narjev. Zavarovalna skupnost TRI-
GI.AV, območna skupnost Krško
štiri milijone in območna SIS za
pospeševanje osnovne kmetijske
proizvodnje in za preskrbo Celje, ki
je že tudi zagotovila milijon dinar-
jev.
V celoti je potrebno za leto 1983
zagotoviti torej 21.075.700 dinarjev
sredstev, pri čemer zavarovalni
skupnosti zagotavljajo del sredstev
nepovratno, del pa pod najugodnej-
šimi možnimi pogoji. Povratna
sredstva se bodo vračala na osnovi
združevanja sredstev iz (iohodka,
ustvarjenega v kmetijstvoi, gozdar-
stvu in drugod hranjenih občin, del
teh obveznosti pa iz sredstev SIS za
obrambo pred točo v prihodnjem
letu in še pozneje.
Vse naloge pri oblikovanju
obrambnega sistema pred točo
zaenkrat dobro potekajo, prihodnji
teden bodo opravljeni še nekateri
praktični preizkusi, tudi pri radar-
ski opazovalnici na Lisci, tako da
bomo v sredini maja po vsej verjet-
nosti že lahko poročali o dokončno
vzpostavljenem obrambnem siste-
mu pred točo na širšem celjskem in
posavskem prostoru.
STRAN - NOVI TEDNIK
21. APRIL
Franček Knez naskajuje
stene EI Cantaina v ZDA
v soboto je z letalom odpotoval v ZDA Franček Knez,
eden izmed naših najboljših alpinistov vseh časov. Pod
pokroviteljstvom Delavske Enotnosti se je ta vrhunski
športnik skromno, kot živi, poslovil od staršev v Rimskih
Toplicah in prijateljev ter krenil na samotno pot k po-
gorju EI Captaina v Kaliforniji, kjer začenja svoj leto dni
trajajoč podvig. Športni boj plezalca samotarja s stenami,
ki so se ubranile tudi številnih, najsodobneje opremljenih
odprav plezalcev.
Ljudje smo resnično vsak
po svoje ustrojeni. Mene, na
primer, če to priznam ali ne,
notranje vzburi vsaka pot,
akcija aU novost. In zdaj gle-
dam ta obraz, s katerega ne
odseva nič drugega kot do-
bra volja. V smehu razteg-
njena usta in še bolj razprte
oči.
Takšen je bil Franček
Knez, ko sva se nazadnje vi-
dela pred odhodom na nje-
govo samotno pot čez Veliko
lužo. V Ameriko. Celo tisti,
od sten, vetra in snega, dežja
in sonca že zdelan nahrbt-
nik, se mi ni zdel nič druga-
čen kot pred dnevi, ko je jez-
dil na hrbtu Francka na Črni
Kal.
»Končno se je začelo za-
res," je menil Franček.
- Veš, da te nisem nikoli
vprašal, ali znaš angleško.
»Pred leti sem obiskoval
tečaj, nekaj sem se naučil
med ekspedicijami. Za silo
se sporazumevam."
- Sinoči sem spet preme-
taval atlase. Kalifornija je
izredno lepa dežela. Tudi
bogata. O planinah pa ni-
sem našel mnogo podatkov.
"Leta in leta sem zbiral
vse, kar se mi je zdelo za moj
alpinizem pomembno. Tako
sem zbral tudi nekaj gradiva
o tistih stenah. Resnici na
ljubo moram priznati, da po-
drobnosti ne poznam. Toč-
neje, da ne vem niti, kje je
tisto pogorje. Ni vrag, da ga
ne bi našel, če je tako visoko.
Haha...«
Iz Avstrije je pred dnevi
pripeljal specialno opremo.
V resnici sta bili to le dve
večji stvari. Čevlji in plezal-
na vrv. Ostalo so bile malen-
kosti, za katere pa Franček
meni, da so še kako po-
membne. Kajti vsaka malen-
kost, napaka človeka ali ma-
teriala, je v steni usodna.
Medtem, ko je čakal na
prevoz v Ameriko, proraču-
naval kako bi tudi tu prihra-
nil kakšen dinar, je vsak pro-
sti trenutek izkoristi za ple-
zanje. V stene se je zaganjal z
neverjetno vnemo. Nepozna-
valcu bi se zdelo, da z ihto.
Smer za smerjo, meter za
metrom, malo počitka in
spet v steno.
In zdaj je napočil veliki
trenutek njegove odisejade.
Z letalom do Londona, v igri
je tudi Amsterdam, nato
New York in San Francisko.
Kako naprej, tudi Franček ta
hip ne ve.
»To ni nobena odisejada.
Jaz sten ne ločim po zemlje-
pisni legi. Vsaka zase zahte-
va enako pozornost, moč in
znanje. Prav tu je bistvo tega
športa. V. razliki med planin-
cem in alpinistom plezal-
cem. Planinci pogosto prece-
nijo svoje sposobnosti, za al-
pinista je sleherni vstop v
steno v resnici isti. Gre za
zbranost in sposobnost. Na-
pake ne moreš popravljati.«
- Kako je z denarjem?
Imaš vse urejeno?
»Zdaj mi predstavlja
osnovni kapital tisti denar,
ki sem si ga prislužil z de-
lom na fasadah. Žal v tujini,
sodeč po menjavi, nimajo
zavidljivega spoštovanja
do dinarja. Menjava je sla-
ba. Največ stroškov zahte-
vajo prevozi. Tu se ne da nič
prihraniti niti spremeniti.«
- Nekaj pomoči je pokaza-
lo tudi celjsko združeno
delo.
»Hvaležen sem vsem, ki so
mi pomagali. Prosim, da tudi
tako prenesete mojo zahva-
lo. Tisti denar bom potrebo-
val pozneje, čez poletje, ko
se bom vrnil v Evropo. Vsak
dinar mi pride še kako prav.
Posebej se zahvaljujem so-
delavcem EMO, ki so mi
omogočili odsotnost, kolek-
tivu Delavski Enotnosti, ki
je prevzel pokroviteljstvo,
Merxu, Uniorju, Timu in
vsem, ki so mi priskočili na
pomoč."
Zdaj ko brskam po belež-
nici, ugotavljam, da sem bil
ob zadnjem srečanju s
Frančkom bolj vznemirjen
kot on. V beležnici sem na-
mreč šele zdaj odkril listek z
naslovi v Ameriki, ki mi jih
je z.anj pripravil kolega
J. Prešeren, urednik Rodne
grude v Ljubljani. Tako je s
tem. Kot pravi Franček: naj-
bistvenejša je zbranost. Kaj
hočemo, ljudje smo različni.
Srečno, Franček.
J. SEVER
AMADEUS POROČA
Atraktiven Izvir
Soče
Izvir reke Soče je nekaj po-
sebnega. Voda priteče iz ve-
likanskega precepa pod sivi-
mi stenami in previsi. Spre-
hod do izvira je zares vreden
truda. Soča je dolga 126 kilo-
metrov, dobršen del poti te-
če skozi same soteske in ka-
njone. Na posameznih krajih
si je reka izdolbla korito v
sami skali, ponekod tudi do
petdeset metrov globoko. Po
naši državi teče 88 kilome-
trov, preostale kilometre pa
skozi Italijo, ker se izliva v
Jadransko morje. Od izvira
do izliva Soče je tisoč metrov
višinske razlike!
Stolp in
legenda
Drniške grajske razvaline
se dvigajo nad samim kanjo-
nom reke Cikole. Do danes
se je ohranila zgodbo o ne-
srečni ljubezni med mlado
deklico in turškim begom,
povezana s temi razvalinami.
Dekle se je zaljubilo v pre-
šernega bega in kmalu z
njim tudi zanosilo. Bila je to
Anka Nakič, hči drniškega
kneza Grgurja. Ko je oče
pozneje napadel grad lju-
bimca svoje hčerke, se Anka
ni upala pričakati očeta,
osvoboditelja, ampak se je z
vrha stolpa vrgla v brezno
Cikole.
Bodice
čeprav smo uro premaknili na srednje,
evropski čas, pa smo v gospodarstvu
ostali - na minuti pred dvanajsto.
Naši piani so potrdilo izreka - da pes, ki
mnogo laja, malo grize.
Priporočljivo bi bilo, ko bi gospodar-
stvo doživelo tako nagel vzpon kot - Lep^
Brena.
Kar se Janezek v domovini nauči - to
Janez v tujini zna.
MARJAN BRADAČ
Aia tu tala, ribca pa aia...
Posnetek je nastal ob ribnikih na Blagovni, kjer so inid
ribiči svoja opravila, fantič pa je namesto medvedka pouj6
kal taaakega veliiikega krapa. Spr\'a je bil v naročju neko
like nemiren, nato pa se je umiril.
Taksiji za 436 korakov
Na članek »TAKSUI ZA 436 KORAKOV«, objavljen na
24. strani NOVEGA TEDNIKA št. 15 z dne 14. aprila 1983,
dajeta zaradi objektivne informacije javnosti občinski ko-
mite za urejanje prostora in varstvo okolja ter občinski
inšpektorat občine Celje to-le pojasnilo:
Razpis za tehnični pregled objekta STEKLAR v Ozki
ulici v Celju je vseboval tudi standardno klavzulo, da mora
investitor poskrbeti za prevoz uradnih oseb od Narodnega
doma do objekta in nazaj. Ta novinarjeva ugotovitev je
povsem točna in - ko ni vedel za evnetualno možnost
poslovanja komisije tudi na sedežu STEKLARJA v Ko-
sovi ulici ob Teharski cesti - tudi njegova kritika na mestu.
Toda vsa nadaljnja njegova zgodba je izmišljena, nere-
snična, tendenciozna in žaljiva. Nihče (tudi investitor ne!)
namreč ni naročil taksijev, jili nihče ni videl in se tudi
nihče z njimi ni vozil. Inšpektorji (sedem jih je bilo) in
drugi člani komisije so šli od Narodnega doma do objekta,
ki stoji sicer v coni, zaprti za promet, peš.
Objavljanje takih neresničnih podatkov brez potrebe
vznemirja javnost in škoduje dobremu imenu tako delav-
cev upravnih organov, kot tudi novinarjev NOVEGA TE-
DNIKA.
Občinski komite za urejanje
prostora in varstvo okolja
in
Občinski inšpektorat občine
^    Celje
Prizadetim se opravičujemo za netočno informacijo.
Res ste v dopisu zahtevali prevoz, vendar se inšpektorji
na prevzem objekta niso peljali in tudi taksiji niso bili
naročeni. Nasedli smo torej netočni informaciji, za kar se
opravičujemo.
Se izjava direktorja Steklarja inž. Lojzeta Sovinca:
»Investitor del v Ozki ulici je Samoupravna stanovanj-
ska skupnost. Pri adaptaciji smo le soudeleženi. Investi-
tor mora poskrbeti za prevoz komisije, kar je običajna
praksa, toda tokrat je bilo drugače in taksijev nismo
naročali. Pripomnim naj še, da je komisija prišla nfl
določeno mesto v točno predpisanem času.«
.......... JANEZ VEDEtf Ui