Pedagoške orehe skuša streti Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si Latinska Amerika za minimaliste. Last minute. V 1 šolski uri brez slabega občutka Zgodi se, da ur zmanjka in je treba rešiti, kar se rešiti da. d a se bodo učenci učili in kaj znali, da bo učni načrt zadovoljèn, geografija zadovoljna in verjetnost za pritožbe čim manjša. v takem primeru se je načrtovanja pouka treba lotiti od zadaj; ne od množice zanimivih vsebin l atinske a merike (la), ampak od minimalnega standarda v učnem načrtu. Samo trije minimalni standardi so neposredni (citiramo): učenec ob zemljevidu opiše lego a frike, a vstralije, a ntarktike in obeh a merik in primerja njihovo površje; ob klimogramih in fotografijah razloži razlike v podnebju in rastlinstvu a frike in j užne a merike; pojasni vzroke za višinske rastlinske pasove v a ndih. Standardi so bolj splošni; neposredno ne omenjajo la . Ilustracija: Davor Grgičević Cilji so štirje obvezni in en neobvezen: a) sklepa o naravnogeografskih značilnostih la , b) opiše vzroke in posledice kolonizacije la , c) ob zemljevidu in ustreznem slikovnem gradivu našteje velike pokrajinske enote, jih med seboj primerja in sklepa o možnostih za življenje ljudi v posameznih enotah, d) ob izbranem primeru ob grafičnem prikazu razloži značilnosti podnebja in sklepa o vplivu podnebja na rastlinstvo in življenje ljudi, e) analizira vzroke in posledice nepremišljenega človekovega posega v pokrajino ob primeru amazonskega deževnega gozda. n eobveznega d) bomo spustili, ker se ponavlja že od 6. razreda naprej. vsebinskega poznavanja la ne bi preverjali. Geografsko postopkovno znanje je bilo preverjeno že pri a friki in a vstraliji; na koncu ure se bo pa videlo, ali so ga sposobni prenašati oz. uporabiti pri novi pokrajini. Tudi motiviranja ne bi vezali na la , ampak na zadrego: ali so se učenci po osmih letih šolanja sposobni (tudi) sami, ob pomoči učbenika oz. virov, sošolcev in učitelja, kaj naučiti in to tudi dokazati. n atančno pisanje sprotne priprave je pogosto sizifovo delo, ker učenci včasih težko pririnjeno skalo zapisanega načrta že v prvi minuti pouka spet frcnejo v dolino. vendar je pri tolikšni stiski s časom natančno načrtovanje nujno. k er cilja b) in e) nista prenesena v standard, ju bomo pustili na informativni ravni; učenci bodo o tem sami prebrali v učbeniku odstavek ali dva in o vsakem v treh stavkih napisali na papir. učitelj preveri samo, ali so napisali; pri izbranih tudi, kaj so napisali. l ahko pa v dvojicah zamenjajo zapise in si jih dopolnijo. preostala cilja sta neposredno prenesena v minimalne standarde. d va sta obvladljiva, ker gre za opis in primerjavo ob zemljevidu. pri razlaganju razlik (v podnebju in rastlinstvu) si učenec lahko pomaga s klimogrami in fotografijami. ker se mudi, učitelj izbere in ponudi tipične fotografije in klimograme istih krajev; npr. l a paz, manaus, Buenos a ires. ostane najtrši oreh: učenec mora pojasniti vzroke za rastlinske pasove v a ndih. k er je standard v množinski obliki, morajo biti vzroki najmanj trije. n i dovolj, da so našteti, morajo biti pojasnjeni. vseeno bi se zadovoljili z dvema vzrokoma in bi pričakovali več pojasnil. usmerili  66 GeoGrafija v šoli | 1/2019 pedagoški orehi 67 GeOGRAfIJA V ŠOLI | 1/2019 bi se na padavine in temperature. učitelj z ustreznimi nalogami, zemljevidi, skicami in vprašanji verjetno lahko uspe, sklicujoč se na cilje 6. razreda in podnebja v Himalaji in a friškem višavju, vsakemu od učencev pomagati poiskati pojasnila o nadmorski višini, oddaljenosti od morja, morskih tokovih in geografski širini. k onec koncev si lahko pomaga z matriko, v katero vpiše dejavnike, učenci pa z ugibanjem pokažejo, katero pojasnilo oz. razlog je najverjetnejši, saj ugibanje lahko poteka ob rastlinskem zemljevidu v učbeniku ali atlasu. k aj pa v gimnaziji? podobno. Za maturante so v 4. letniku tako ali tako na voljo priprave. Opozorilo: Dozirajte v majhnih količinah. Pred uporabo tega nasveta se najprej pogovorite s svojo vestjo ali pa se posvetujte na strokovnem aktivu. Viri in literatura 1. janžekovič, M., t omassini, k. I-učbenik za 8. razred (splet: http:/ /eucbeniki. sio.si/geo8/index.html, dostopno 25. 11. 2018). 2. kolnik, k. idr. Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (splet: http:/ / www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ prenovljeni_UN/UN_geografija.pdf, dostopno 25. 11. 2018). NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA OBJAVO V GEOGRAFIJI V ŠOLI http:/ /zgds.zrc-sazu.si/pdf/gv72-1-navodila.pdf Obseg prispevkov naj ne bo daljši od šest strani, vključno z grafičnimi prikazi. Prispevek mora imeti v uvodu kratek povzetek (do sedem vrstic) in ključne besede. Če je mogoče, naj bo oboje prevedeno v katerega od svetovnih jezikov, sicer za prevod poskrbi uredništvo. Besedila, ki so bila pripravljena kot seminarske naloge, poročila o projektih ali referati, morajo biti prirejena za objavo v reviji po merilih za članke. Ocenam knjig, učbenikov naj bo priložen posnetek naslovnice, navedeni naj bodo tudi natančni bibliografski podatki (avtor, založba, leto izida). Prispevek na CD-ju, ki mu priložite Prijavnico prispevka za objavo v reviji, pošljite na naslov: Uredništvo revije Geografija v šoli, Zavod RS za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana. Besedilo brez grafičnih elementov lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov revija.geografija@zrss.si. Oblikovanje: Besedilo naj ne bo računalniško oblikovano (razlomljeno na strani), besede naj ne bodo deljene. Slikovno in grafično gradivo je lahko priloženo tudi na fotografijah ali na diapozitivih ustrezne kakovosti. V tem primeru naj ima vsaka enota svojo številko. V osnovnem besedilu članka naj bo označeno mesto, kamor spada in dodan podnapis. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja; objavili jo bomo ob naslovu članka. Priložene diapozitive vam bomo vrnili. Reference v besedilu na bodo v obliki: (Kunaver, 2000), ob navajanju strani pa (Kunaver, 2000: 12). Literatura na koncu prispevka naj bo citirana tako: Kunaver, J. (2000). Naslov knjige. Ljubljana: Založba. Svoje podatke posredujte na obrazcu Prijavnica prispevka za objavo v reviji, ki je dostopna v založbi ali na e-naslovu: https:/ /www.zrss.si/strokovne-resitve/ revije/geografija-v-soli Geografija v šoli Letnik 27, številka 1, leto 2019, ISSN 1318-4717 Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Odgovorni urednik: dr. Anton Polšak Uredniški odbor: Nevenka Cigler, Aleksander Jeršič, Osnovna šola Draga Kobala Maribor, dr. Eva Konečnik Kotnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo, mag. Ludvik Mihelič, Ekonomska šola, Ljubljana, Damijana Pleša, Zavod RS za šolstvo, dr. Tatjana Resnik Planinc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Zdenka Schauer, Osnovna šola Martin Krpan, Ljubljana Jezikovni pregled: Tine Logar Prevod povzetkov: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p. Urednica založbe: Damijana Pleša Naslov uredništva: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana Letna naročnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. V cenah je vključen DDV. Naročila: ZRSŠ, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, faks: 01 3005 199, e-naslov: zalozba@zrss.si Naklada: 450 izvodov Oblikovalska zasnova revije: Kofein dizajn d.o.o. Grafična priprava in tisk: Design Demšar d.o.o., Present d.o.o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). pedagoški orehi