St. 12. V Gorici, v sredo dne 10. februvarija 1904 TeCaJ XXXIV. Iihaja dvakrat na todea, in sioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejomana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 b. ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , . , 3-30 fietrt leta.......3 , 40 „ . , HO Posamifine Številke stanejo tO. vin. Naročnino sprejema npravnStvo v Gosposki ulki 8tv. 7. v Gorici v cGoriški Tiskarni* A. GabrSdek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brea dopotlane narodnim' .e se oziramo. Oglasi la poslaaic« se računijo po petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat e"kr.-vsaka-vrsta. Veclrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem deiu 15 kr. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo Tn napredek!« Dr. K. Lamii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z un .nikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStv* s? nahaio t Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni N*r«ifintiio In orlaso Je p?aLutl !oc.o (torta«. Dopisi a.J mj vošiljigo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od cSoče* vmta petek in stane vse leto 3 K 30 b ali gld. 1-60. «So5a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi *u Jellersitz v Nunski ulioi;-— v Trstuv tobakarni Lav renči 5 na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Se enkrat o jedinosti". Kadar uženemo naše klerikalce v zagato, v kateri ne vedo nič pametnega povedati v opravicenje na očitanja, kako gre slovenska reC nizdol povsodi tam, kjer stojijo oni na važnih političnih mestih, se zatečejo k -zadnji bilki, katera naj bi jih rešila, rekoč: Daje tako in ne drugače, temu je kriva okoliščina, da nismo j e-d i n i. Kadar bo jedinost med nami, oj takrat bo pa vse drugače. Dobro vedo, da se more storiti od nase strani na tako smelo govoričenje le to, da se jim pove, kako sleparijo z »jedinostjo", ter da se pokaže v pravi luči tista »jedinost*, po kateri stremijo klerikalci. Kadar se to zgodi ter se jim pove, kar jim gre, potem pa zlobno zavijejo vso reč, iztrgajo par stavkov ter jim dajo ves drug pomen, končno pa se oddahnejo: Glejte, saj smo vedeli, oni so nesprav-ljivi, oni ne marajo jedinost i, »Soča* je ne mara, ti ljudje živ6 od razpora itd. Tako se ponavlja vedno isto zavijanje iti laganje po naukih Hguorijanske morale, iu tako je tudi v .Gorici* od sobote. Povedali smo pred kratkim, kako je z »jedinostjo" naših klerikalcev, ker so se, ugnani v kozji rog po naših člankih o njihovem delovanju v deželnem odboru in dru-godi, zatekli v svoji zmedenosti in ker niso vedeli reči ničesar v svoje opravicenje, k zadnji bilki, ki naj bi jih rešila, k vskliku: Tako je, ker nismo jedini. Ko bi bili jedini, bi bilo pa vse drugače! O jedinosti strašno radi pojejo, ali tako neubrano, da jih je težko poslušati ter da se spozna, da iz njih ne bo nikdar nič prida v tem petju. Saj v deželnem odboru so vendar jedini, saj Gregorčič, Berbuč in Ktančič se vendar ne tepejo med seboj, marveč so prav jedini v vsem wdelo vanju". Jedini so, pa vendar gre tako rapidno nizdol z vsem, kar je slovenskega, pri deželnem odboru, da je pravi škandal. Ti trije možje, v s i j e d i n i, so s! po orodje laškega boga, ki dela Ž njimi, kar hoče, ter jih včasih na-briše tako, da bi jih moralo biti sram,1 ako bi še sploh imeli kak čut sramu v sebi. »Za- stopniki ljudstva", ki se dajo tako nabrisati, kakor se je zgodilo n. pr. pri imenovanju ravnatelja deželne hipotečne banke ali pri oddaji službe nadzornika deželne trtnice, ter se ogrevajo in sprejemajo v deželno službo malo da ne kot Slovence take ljudi, ki so sami priznavajo za Lahe ter veljajo sploh kot taki, ali znajo slovensko ter so obiska-vali celo kedaj kako slovensko šolo, taki »zastopniki ljudstva" niso za ljudstvo nikake vred nos ti, pač pa mu neizmerno škodujejo. Jedini so med seboj tudi v deželnem zboru in jedini so v tem, da morajo ubogati Pajerja, kakor šolarčki kateheta, že s početka pa so odklonili dosti jasno v javnosti vsako skupno delovanje v deželnem zboru z naprednimi poslanci, s katerimi so se delali norce. — Oni so torej jedini, in ker so zvezani z gospodarjem dežele, bi se pač dalo soditi, da bo njihovo delovanje vspešno na vse strani ter bo rodila zveza Gregorčič Pajer dobre sadove, V vsem tem so si jedini, oni sami sedijo povsodi, kamorkoli se voli »za-stopnike ljudstva" ali pritegne kakega Slovenca, torej čemu javkajo potom po jedinosti? — Pač le radi tega, ker ne vedo reči niti jedne pametne besede v svoje opravičc-n j e, ker ničesar, kar smo jim očitali, niso mogli i z p o d b i t i, čeprav bi bili to Jako radi storili ter so se tudi trudili v tako svrho z vsemi svojimi močmi. Ko niso vedeli ničesar več, potem so pa zapeli pesem o »jedinosti", češ, morda vlo-vimo nanjo nekaj kalinov, in pa potem po-rečemo, da so naprednjaki oni, ki nočejo jedinosti. Mi smo že povedali, da do take jedinosti, po kakoršni hrepenijo klerikalci, ne sme priti, kajti ako bi prišlo, potem je po nas. Že stdaj, ko so v večini na slovenski strani, gre vse narobe ter dela Pajer, kar hoče, kaj pa bi bilo šele potem, ako bi sedelo v deželnem zboru deset klerikalnih kimavcev! Niti jedne b e s e d e bi se ne culo več o pravih potrebah našega ljudstva, marveč gospodje Slovenci bi živeli lepo v miru z l^hi in nekateri bi vživali za svoje kiuianjo lepe svote iz deželne blagajne. Po taki , jedinosti * pač ne more in ne sme stre-miti nikdo, kdor hoče dobro slovenskemu narodu na Goriškem ter hoče sploh še veljati z« dobrega Slovenca. S tako »jedinostjo" se ne strinjamo, marveč proti taki »jedinosti" se borimo, stremimo in trudimo pa se za pravo jedinost, ki naj bi objemala celo desetorico slovenskih m o ž-poslancev, unetih za naš vseobči blagor Iri napredek, mož čistih rok iu brez izdajskih obvez. Od take desetorice imamo pričakovati vspehov, od ljudij, ki iščejo najprej mošnjo, in potem ne mislijo na ni-kako delo, od ljudij, ki, med seboj jedini, hlapčLjejo Lahom, ker jim pomagajo pri volitvah, ter se ne borijo za toli teptane krivice našega ljudstva, ker so dolžni vladi pokorščine, ki jim je šla na roke pri volitvah, od ljudij ki sami na sebi niso zmožni, biti kaj veljavni zastopniki ljudstva, od takih ljudij imamo pričakovati le — n o vspohov. In ti m tudi kažejo povsodi. Največja nesramnost in frivolno norčevanje % našim ljudstvom je torej njihov klic po »jedinosti«. Delati treba, stati kot m o ž na braniku, ne pa kimati in hlapce-vati, potem pa lagati in se izgovarjati z »jedinostjo" ! To je vsakega moža nedostojno, podobno pa je do pike »zastopnikom ljudstva*, izbranim s pomočjo Lahov in vlade. Zato proč s takimi figa-možmi in zato proč z njihovo »jedinostjo*, ker ni drugega nego šalobardsko sleparjenje našega ljudstva 1 Iz klerikalnega sveta. Ko je bil prevzel prestolonaslednik Frane Ferdinand pokroviteljstvo nad nemškim »Kath. Schulverein*-om, je zašumelo po klerikalnih listdi velikega veselja. Od vseh stranij so mu pošiljali izraze udanosti ter se mu klanjali — tudi goriški Čepovan ni izostal. Zadnjič smo beležili vest, da so skušali mogotci okoli tega »Kath. Schulvereina" izrabljati prestolonaslednika v svoje nelepe ultramontanske namene, nadvojvoda pa da je rekel, da je sicer dober katoličan, da pa ne more služiti v klerikalne svrhe. Listi so poročali, da je rekel, da ako pride na prestol, ostane sicer dober katoličan, ali konfesijonaino ne bo vladal. Sledila so takoj preklicavanja vseh teh rečij, javno mnenje pa si je le pridržalo svojo sodbo. Sedaj pa se je zgodilo nekaj, iz česar bi se dalo stepati, da vendar tiči nekoliko resnice za tisto tako demontirano besedo. Te dni so zborovali v Solnogradu zopet oni, ki ustanovljajo tam tisto že naprej sloveče katoliško vseučilišče, za katero se razgrevajo tudi slovenski »katoliki" okrog »Slovenca" in drugih farovških trobil, dočim dr, Šusteršic z vprašanjem o slovenskem vseučilišču norce brije ter je je izrabljal celo v svojo brezvestno obstrukcijo, te dni so torej tam gori zborovali, govorili dosti o sovražnikih Boga in svete vere itd, — na prestolonaslednika pa so popolnoma pozabili 1 Ako je tak njihov pokrovitelj, potem bi se bili brez dvoma spomnili nanj pri taki priliki ter mu poslali primerno brzojavko — tako pa ni bilo nič. Ker je bil'* tako prav sedaj za ono »demontirano" vestjo, se sme iz tega pač sklepati, da no vendarle dobili klerikalci neko lekcijo, katero si zapomnijo; kajti ti ljudje hočejo prav vse zlorabljati v svoje narodom in državi škodljive namene, Naučni minister — namreč avstrijski l — je dovoli! kongregaciji detinstva sv, Jožefa in Marije iz Metza, da sme ustanoviti v Dunajskem Novem m 03 tu ljudsko, meščansko in višjo dekliško Šolo. Torej nove klerikalne trdnjave 1 Na Erancoskem se kaže vsa gnji-loba takih kongregaeijskih šol, kaže se ves pogubonosni vpliv takih šol na družbo, za-tegadel jih odpravljajo, pri nas v Avstriji jih pa še le odpirajo! Kje smo še za Francijo? Kaj so avstrijski ministri prav ničesar ne učijo na tako svarilnih vzgledih, kakor so na Francoskem ?! Ljubljanski škof Anton Bonaventura potrebuje denarja za svoje nepotrebne zavode v Št. Vidu pri Ljubljani. V,Škofijskem Listu* piše svojim duhovnikom: »Natančno sem Vam poročil o zidavi, posebno o denarnem stanju naših »škofijskih zavodov" v Št. Vidu, kakor se navadno imenuje deško semenišče skupno s konviktom in gimnazijo. Kajne, treba zavode dozidati in potem povečati že obstoječi fond, da bodemo mogli Trije mušketirji. Napisal Alexandre Dumas. Drugi del. (i>aijo) «Ker vem samo jaz...« »Kaj ?« »Da m ali boljšo ni bil kriv niti oddaleč tako kakor se vam dozdeva.« »Res?« pravi miladv z nemirnim obrazom. »Govorite jasnejše, kajti res ne vem, kaj hočete reci.« In ozre se v d'Artagnana, ki jo je objemal, z očmi, ki se navidezno polagoma razvnemajo. »Da, jaz sem galanten mož,« pravi d' Artagnan, odločen, da konča vsa stvar; »in odkar je vaša ljubezen moja, odkar vem, da ste moja, kajti saj ste moja, ni res?« »Popolnoma, nadaljujte !c »Torej, od tega Časa se čutim izpremenjenega, tišči me neka izpoved, c »Izpoved ?* »Če bi dvomil o vaši ljubezni, bi ne priznal; toda vi me vesdar ljubite, moja lepa ljubica ? Ni res, vi me ljubite V s »Gotovo.« »Ali bi mi torej oprostili, Če bi se bil pregrešil v svoji preveliki ljubezni do vas ?« »Morda.« D'Artagnan poskusi z najslajšim nasmehom, ki ga premore, približati svoje ustnice miladvnim, toda j ona ga drži od sebe. j »Izpoved,« pravi pobledujč, »kakšna je ta iz-j poved ?< j »Zadnji četrtek ste dovolili gospodu ^Vardesu rendez-vous prav v tejle sobi, ni res?» »Jaz? Ne, to ni res,« pravi miladv s tako trdnimi glasom in tako mirnim obrazom, da bi pričel d'Ar-: tagnan dvomiti, ako bi ne vedel tega tako popolnoma, j »Ne lazite, moj lepi angelj,« pravi d'Artagnan' smehljaje, to vam ne pomaga,« »Kako mislite to? Govorite! Vi me umorite I« »O, le pomirite se, proti meni se niste pregrešili, in jaz sem vam že oprostit.« »Dalje, dalje!« »Wardes se ne more bahati z nikako srečo.« »Kako to ? Sami ste rekli, da je ta prstan...« s Ta prstan, draga moja, imam jaz. Grof Wardes od Četrtka in d'Artagnan od danes sta ista oseba.« Nespametmk je bil pripravljen na presenečenje, pomešano s sramovanjem, na majhno nevihto, ki se izlije v solzah; toda .:Ilno se je zmotil, in njegova zmota ni trajala dolgo. Bleda in strašna se dvige miladv, sune d'Arta-gnana z močnim sunkom v prsi od sebe in skoči iz postelje. Bil je že skoro beli dan. D'Artagnan jo drži za njeno nočno obleko iz indijskega platna, da si izprosi njeno oproščenje, toda s silo in odločnostjo se mu hoče iztrgati. Tu se raztrga batist, da se ji razgalijo rame, in z nepopisno grozo spozna d'Artagnan na eni teh lepih, okroglih in belih ram lilijo, to neizbrisljivo znamenje, katero je pritisnila onečaščujoča roka krvnikova. »Veliki Bog!« vsklikne d'Artagnan, izpusti nočno obleko in obleži na postelji nem, nepremičen in kakor okamenel. Toda miladv sf čuti zatoženo po d'Artagnanovem strahu. Brez dvoma je videl vse; mladi mož ve zdaj za njeno skrivnost, to grozno skrivnost,, ki je razven nje ne ve nihče. Okrene se, ne več kakor divjajoča ženska, ampak kot ranjen panter. »Ah, revše,« pravi, »sramotno si me izdal, in še več, ti veš mojo skrivnost! In zato moraš umreti!« In pri tem pohiti k mozaikovemu zabojčku na mizi za lišp, odpre ga z mrzlično in tresočo se roko, vzame iz njega majhno bodalco z zlatim ročajem in tankim ostrim rezilom ter se vrže s hitrim skokom na pol nagega d'Artagnana. Dasi je bil, kakor znano, mladi mož hraber, se vendar prestraši te grozne prikazni, teh grozovito razširjenih zenic, teh bledih lic in krvavih ustnic. Kakor bi bil storil, če bi se priplazila do njega strupena kača, se umakne med posteljo in steno, zgrabi s svojo potno roko za meč in ga potegne iz nožnice. Toda ne da bi se brigala za meč, poskusi miladv zlezti na posteljo, da bi ga zadela od tam, ter obstane šele, ko začuti na vratu brušeno ost d'Artagna-novega meča. Nato skuša zgrabiti s rokami za meč; toda d'Artagnan ga vselej umakne njenim rokam, nastavi ga deloma brezplačno, deloma vsaj i< n zko ceno darovite sinove naših kmetovalcev v nje sprejemati. Zato prosim, da dobro premislite in se osrčite spolnjevati navodila za dohodke in prispevke. Prav posebno drage mi bode« ustanove za zavod in pa darovi po 200 kron z namenom za eno večjo maSo. Le pomislite: Ko bodo zavodi dovršeni, bode v njih delovalo okoli 15 duhovnikov, kateri bodo masnih intencij močno potrebovali; moglo se bo opraviti vsako leto po 5000 sv. maš; od 400 K bo 8 K obresti, ako dobi duhovnik 2 K, ostane za zavode od vsake sv. maše po 6 K, od vseh torej na leto 30.000 K. Prosim, da se tega daru gg. duhovni sami spomnite pa ga tudi vernikom ob ugodnih prilikah priporočajte. Ne mislim pa tu ravno zadnjih ur bolnikovih; onda je bolje molčati, da — ne pridete v sitne ne-prilike." — »Slov. Nar.« pravi na to: Tako piše škof. Njegov načrt je res velikanski. Dežela je revna, tako revna, da ljudje tru-moma beže v Ameriko, posebno v zadnjih desetih letih, odkar so kroetske občine po-polnoma * rokah klerikalcev in duhovniki »rešujejo" kranjskega kmeta s svojimi organizacijami. In iz te revne dežele hoče akof zopet izpreSati ogromno svoto. Že nekaj let dere to ubogo ljudstvo za .prostovoljne darove« in na smrtni postelji že ni nihče več varen, da mu škofov agent ne nastavi revolverja na prsi. Če ne daš kaj za zavode -*• te dobi hudič v kremplje. Sedaj pa hoče škof poleg drugih dajatev i z p r e š at i iz našega revnega ljudstva de 5000 masnih ustanov po S00 kron, to je ravno en milijon kron. Kar na kratko ukazuje: 200 kron nese 8 K obresti; dve kroni dobi duhovnik, 6 K ostane za zavode, pri 5000 masnih ustanovah bi torej ostalo za zavode 30.000 K, duhovniki pa bi dobili 10.000 K. Mi le strmimo, da se upa škof s par vrsticami naročiti duhovnikom: Oskubite kranjsko deželo za milijon kron — jaz jih potrebujem za svoje zavode. In potem ta migljaj, kako naj se denar izpreša: »Ne mislim pa tu ravno zadnjih ur bolnikovih : onda je bolje molčati, da — ne pridete v sitne neprilike/ Torej samo zaradi sitnih neprilik naj duhovniki ne skušajo zadnjih ur bolnikov izkoristiti, da izprešajo iz njih kako ustanovo. Vsakdo bi pričakoval, da bo škof rekel: V zadnjih urah bolnikov je molčati, ker je nepošteno in brezvestno, izkoriščati smrtni strah in duševno ter telesno onemoglost bolnikov, da se iz njib izpreša 200 K. Ali škof ni tako pisal! Škof pravi: je bolje molčati, da ne pridete r sitne neprilike. Kaj pa, kjer se sitnih neprilik ni bati? Ali je v takih slučajih boi;e, da duhovnik ne molči in pogumno reče v smrtnem strahu in v smrtnih bolečinah trepetajočemu ubogemu siromaku: Denar sem — drugače ne bo tvoja duša izveličana? Prosimo točnega odgovora! Tirolski klerikalci so si hudo v laseh. Škofje so se že trudili, pripraviti te tirolske trdovratneže, ki so pa vsi .sveti možje', ker so klerikalci, do miru in sprave; ali škofje so obračali, Tirolci pa obrnili — še hujše so se začeli lasati. Tu se vidi, kako je klerikalcem prirojena prepirljivost Lasajo se in zmerjajo, da je grdo, kradejo čast in poštenje, sploh delajo tako, kakor ne smejo delati pošteni ljudje po Kristusovih naukih — toda po končanem ravsu in- kavsu obračajo vsi hinavsko oči proti nebu, češ, saj se borimo za čast božjo I Vsi pridemo v nebesa,... Na dan 9. t m. je bila zopet sklicana konferenca, da se poravnajo nasprotja med krščanskimi socijalisti in konservativci na Tirolskem. Konferenco pa so morali od-goditi na nedoločen čas, ker so se konservativci pokazali nespravljive ter so na dveh shodih ostro "l^dTlirtfeliEcr socijalce: Tako delajo klerikalci, tisti ljudje, ki drugače tako radi kličejo po miru in spravi! Seveda Tirolci imajo le toliko lažje stališče, ker je obče znano, da pride Tirolec k pameti šele, ko ?« star 40 let. Klerikalna politika pa vpliva ..a nje, kakor se vidi, tako, da odslej sploh nikdar ne bodo pametni! Ali se mora procesiji odkriti? — V Moosbrunnu pri Dunaju so imeli na dan Vseh svetnikov javno procesijo. Neki mladi trgovec, ki je procesijo srečal, se je sicer odkril križu, potem pa se pokril te, šel mirno naprej. Naenkrat je skočil župnik k njemu, mu priložil zaušnico ter mu zbil klobuk z glave. Vrhutega ga je še ovadil sodišču zaradi motenja vere. Sodišče pa je izreklo, da se pred udeležniki procesije ni treba nikomur odkrivati. agencije »Havas* iz Tokija dobiva iz službenega vira, da je japonska vlada zastonj čakala ruskega odgovora več kot 3 tedne, a dejstvo, da se je Rusija z naglico pripravljala na vojno, jo je napotilo, da je pretrgala pogajanja, da tako zadobi svobodno reko. Pošiljajo se nove ruske čete v vzhodno Azijo. 6. t m. po noči so odšle štiri stotnije strelcev proti skrajnemu vztoku. Ruski car odpotuje v Moskvo. Vojna Je napovedana. Japonska je napovedal« vojno Busljl. Tako se glasijo včerajšnja poročila. »Novoe Vremja* pravi: Tri mesece se trudi ruska diplomacija, da z odnehajem pre-prečr vojno. Vse je bilo zastonj. Kar je v tem času Japonska delala, je bila sama ko- Vojna med Rusi in Japonci. Iz Petrogr&da javljajo: Japonski poslanik je izročil po naročilu svoje vlade carski vladi noto, ki isto obvešča, d\ se je Japonska odločila, vstaviti n a-daljna pogajanja ter odpoklicati poslanika in vse poslaniško o sob je v Petro gradu, radi česar je zapovedal car, da ruski poslanik v lokijuin 7se poslaniško osobje takoj zapusti glavno mesto Japonske. Radi takega postopanja japonske vlade, ki ni hotela počakati ruskega J odgovora, pade vsa odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati vsled pretrganja di-plomatičnih zvez med obema državama, na Japonsko. V posebni izdaji »Novega Vremena* se pravi, da so hoteli ruski diplomati japonske predloge miroljubno proučiti in popustiti v toliko, v kolikor ne bi bila prizadeta čast Rusije. Vse izmenjavanje not je bila koiaedija od strani Japonske, kije morala čakati, da dospejo v kitajsko vodovje dve križarki, ki ste bili kupljeni v Italiji. Pretr-ganje diplomatičnih odnošajev še ne pomeni vojne. Mi stojimo pred tremi rešenji: vojna, posredovanje, ali pa dolgo trajajoči spor. Vsekakor ne bo dolžil noben pošteni ino-zemec Rusije agresivnega držanja. Neka vest medija. Japonska je od začetka imela namen , začeti vojno, a morala je čakati, da sta njeni • novi ladji iz Genove prispeli v japonsko vodovje, ker bi bila sicer ruska mornarica pri Adenu ti dve ladji vjela. Zdaj sta ti dve ladji prispeli v Singapore in zdaj je Japonska storila odločen korak. Marsikdo bode morda vprašal, zakaj pripisuje Japonska toliko važnost Mandžuriji in Koreji. Japonci smatrajo Mandžurijo in Korejo življenskega pomena zase, in sicer v gospodarskem oziru. Japonska, ki meri samo 382.447 km3, a ima okoli 45 milijonov prebivalcev, ne more več svojih ljudi preživeti. V nasprotju z Japonsko pa sta Mandžurija in Koreja, zlasti ob morski obali zelo rodovitni in ste bili doslej oni deželi, kamor je Japonska pošiljala svojo nadprodukcijo na prebivalstvu. Ker je Rusija zasedla Madžu-rijo in si tudi v Koreji pridobila odličen vpliv, smatrajo Japonci to kot edino zapreko njihove ekspanzivnosti in ker so tudi prepričani, da jim je odvzet prvi pogoj razvoja in življenja. O posledicah te vojne je seveda sedaj še težko govoriti. Admiral Aleksejev, carski namestnik na daljnem vztoku, je eden najpametnejših, najspretnejših in najpreme-tenejših diplomatov in državnikov našega časa in ker je tudi on vrhovni poveljnik ruske armade v boju proti Japonski, je zanimivo, kako se je že pred meseci izjavil o načinu, kako se bodo Rusi bojevali, ako res izbruhne vojna. Rusi se bodo, je rekel, v boju držali politike starih Skitov, katera je tudi proti Napoleonu popolnoma vspela.Ciro se napove vojna, se ruska armada umakne v notranje dežele iti bo za sabo vse opusto-šila. Ako ji bodo Japonci sledili, jim bode v kratkem času pošel provijant in ko bodo že vsi utrujeni in onemogli, vdarili bodo Rusi na nje in jih uničili. Sploh pa pomeni za Japonsko transport in vzdrževanje kakih 200.000 vojakov v Koreji ali Mandžuriji že gmotno katastrofo. Ruska bojna mornarica, o kateri Japonci trde*, da jo v prvem tre-notku uničijo in pogreznejo v morje, umaknila se bi pod varstvo topov v Port Arturu in ruske križarke bi v prvem trenotku imele samo to nalogo, da bi zabranjevale dova-žanje provijanta z Japoskega ali od drugod. In če bi bili Japonci že utrujeni in izmučeni in bi že bili popolnoma oslabljeni vsled krutega podnebja — v Mandžuriji in Koreji je namreč 8 mesecev zima in le 4 mesece poletje — bi Rusi z novimi svežimi močmi stopili na bojno polje in si izvojevali venec zmage hitreje, nego bi si kdo mislil, in premagali Japonce, da, jih naravnost uničili. Japonec je sicer na zunaj civilizovan, znotraj pa je takšen barbar in Azijat, kakor je bil preje. Japonec, ki je bil preje, kakor vsi barbari, pošten in odkritega značaja, je postal pod vplivom evropske civilizacije laž-njiv, zahrbten, nepošten in zagrizen šovinist, ki smatra sebe za prvi narod na svetu. Posledica tega je, da narašča mržnja proti tu-jezemcem na Japonskem od dneva do dneva in da-je- sovraštvo do njih sedaj že doseglo meje, kakor se ne da niti primerjati s Kitajsko. Sicer ni dvoma, da je japonska armada za azijatske razmere naravnost izvrstna in izborna, toda navzlic temu se Japonska vendarle še ne more meriti z nobeno evropsko velesilo. Japonci bodo pobiti, o tem ni dvoma, To pa ne bo samo usodepolno le zanje, marveč bo še veliko usodepolneje za številne tujezemce, ki sedaj žive na Japonskem. V tem slučaju se bodo godila grozodejstva na tujcih, kakor jih morda še ne pozna zgodovina. Bržčas bodo Japonci v borbi proti Rusiji, ki je oborožena od glave do peta, popolnoma osamljeni i In to je usodepolno za Japonsko, ki vendar ni tako pripravljena na vojno, kakor Rusija, dasi se je že z vso nervoznostjo že mesece in jiesece oborože-vala. Ruska vojna moč na Daljnem vztoku pa je naravnost velikanska. V Mandžuriji in sosedni Sibiriji je že zbranih skoro mi-ijon vojakov. Rusija ne razpolaga samo z dobro in številno pehoto, ampak tudi z izvrstnim topničarstvoro in z izbornim konje-ništvom. Japonska pač ima razmeroma dobro pehoto, nima pa izvežbane artilerije, še ma-nje pa kavalerije. Tudi ruska bojna mornarica daleko nadkriljuje japonsko. Niti za hip se torej ne da dvomiti, da bo Japonska v započeti vojni doživela hud poraz in da bo Rusija pridobila samo na ugledu in veljavi. To uvidevajo že tudi Angleži, ki so največ zakrivili, da so se Japonci uživeli v svojo me<*alomanijo in si jell domišljevati, da morejo ugnati ves svet v kozji rog. DomaČe in razne novice. Zanikana vest. — Raznesla se je bila po Gorici vest, da g. deželnosodni svetnik Milovčič je imenovan višjim sodnim svetnikom. Ta vest je morda povzročila nujna želja onih, ki dobro vedo, da so razmere pri višjem deželnem sodišču nevzdržljive, ako se tje ne pošlje moža -— veščaka. Ta vest pa se ne potrjuje. V .Sočo" je prišla, ker je bila po Gorici že povsod razširjena ter smo jo sprejeli kot izvršeno dejstvo. (Dalje v prilogi.) ji zdaj na prsi, ter se umika počasi ob postelji, da bi dosegel vrata v Kettvno sobo. Pri tem ga naskakuje miladv z blazno besnostjo in groznim rjovenjem. Vse to je podobno dvoboju, in d'Artagnan prične počasi zbirati misli. »Izborno, lepa dama, izbonio,« pravi. »Ali za Boga pomirite se vendar, ali pa vam narišem na lepa lica še drugo lilijo!« »Nesramnež, nesramnež !« rjo ve milady. Toda d' Artagnan ostane v defenzivi in skuša doseči vrata. Med hruščem, ki ga provzročita, ona prevračaje pohištvo, da bi dosegla njega, on skrivajo se za pohištvo, da bi bil varen pred njo, odpre Ketty vrata. D'Artagnan, ki se je trudil ves čas, da bi dosegel ta vrata, je oddaljen od njih samo še tri korake. Z enim I samim skokom skoči iz miladvne sobe v Kettvno in hitro kakor blisk zaklene vrata, proti katerim se upre z vso svojo silo, dočim zapahne Ketty zapahe. | Toda milady poskuša s svojo močjo, daleč prese-j gajočo ženske sile, vlomiti vrata od svoje strani. Ali kr i.previdi, da je to nemogoče, prične suvati z bo-daicem v vrata ter predere res nekterikrat debeimo vrat. Vsak sunek spremljajo grozne kletve. »Brzo, brzo, Ketty,c pravi d'Artagnan polglasno,' ko so zapahnjeni zapahi, »izpusti me iz hotela, sicer) me da usmrtiti po svojih slugah, kakorhitro ji dava čas, da odide iz spalnice.« »Ali tako ne morete zapustiti hotela,« pravi Ketty, »saj ste čisto nagi.« »Res je,« pravi d'Artagnan, ki opazi šele zdaj obleko, v kateri je, »to je res; obleci me, kakor moreš, ali hitiva! Saj vidiš, tu se pravi življenje ali smrt!« Ketty spozna vse le predobro; kakor bi pogledal kvišku, ga obleče v obleko s cvetlicami, široko avbico in ženski plašč; da mu opanke, v katere vtakne svoje bose noge, in ga odvede po stopnicah, čas je še; mi-lafly je že zvonila in. vzbudila ves hotel. Vratar potegne kljuko baš v istem hipu, ko zakriči milady skozi okno ravno tako pol naga: »Ne odpirajte!« VIII. Kako dobi Athos brez truda svojo opravo. Mladi mož ubeži, dočim mu zapreti ona še enkrat s svojo onemoglo roko. V trenotku, ko ji izgine izpred očij, se zgrudi miladv v svoji sobi onesveščena na tla. D'Artagnan je bil tako zmeden, da premeri pol Parisa v popolnem teku, ne da bi se brigal za to, kaj se zgodi s Ketty, ter obstane šele pred Athosovimi vrati. Zmedenost njegovega duha, strah, ki mu je podelil peruti, klic nekaterih nočnih straž, ki so ga zasledovale, in zasmehovanje nekaterih mimoidočih, ki so se odpravljali kljub zgodnji uri na delo: vse to pospeši njegov tek bolj in bolj. Pri Athosu prekorači dvorišče, odhiti po stopnicah in potrka na vrata s tako silo, kakor bi jih hotel ulomiti. Grimand odpre z zaspanimi očmi. D'Artagnan plane v šobo, da bi ga skoro pomandral na tla. Kljub navadni molčečnosti se vrne pri tem ubogemu slugi dar govora. »Hej, hej!« vsklikne. »Kaj hočete,razuzdana vla-čuga, česa želite, nečistnica?« D'Artagnan si sname avbico in pokaže svoje roke ispod plašča; pri pogledu na njegove brke in na nje- gov goli meč spozna uboga para, da ima opraviti z možem. Najprej ga ima za morilca. »Na pomoč! Na pomoč!« zakliče. »Molči vendar, nesrečnik!« pravi mladi mož. »Jaz sem d' Artagnan, ali me ne poznaš ? Kje je tvoj gospod?« »Vi, gospod d'Artagnan!« vsklikne Grimand. »Nemogoče!« »Grimand,« pravi Athos, prišedši v spalni suknji iz svoje sobe, »zdi se mi, da si dovoljuješ govoriti.« »Ah, gospod, to je...« »Tiho! c Grimand se zadovolji s tem, da pokaže svojemu gosp du s prstom na d'Artagnana. Athos spozna svojega tovariša takoj, in kakor je bil flegmatičen, se zasmeji na ves glas, kar je pač opravičevala nenavadna maska, ki jo je imel prod očmi: postrani stoječa avbica, do tal segajoča suknja, zavihani rokavi in vsled razburjenja naježeni brki. »Ne smej se, prijatelj!« vsklikne d'Artagnan. »Za božjo voljo, ne smej se, kajti pri moji duši, povem ti, da tu ni nič smešnega!« In te besede izpregovori s tako slovesnim obrazom in s tako resničnim strahom, da ga prime Athos za roke in vsklikne: »Ali si ranjen, prijatelj? Tako bled si! »Ne, toda pripetilo se mi je nekaj groznega. Ali si sam, Athos?« »Vraga, kdo pa naj bi bil pri meni ob tej uri?« »Prav, prav.« In d'Artagnan odhiti v Athosovo sobo. (Dalje pride.) Priloga Joče" it. IZ. z dne 10. februvarija I9B4. Poročil se je v ponedeljek v Biljah g. Adolf Štrekelj, uslužbenec pri deželnem odboru, z g.čno Gizelo Saunigovo. Vse najbolje! f It. Kranjec. — Včeraj je umrl v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov g. Iv. \ Kranjec, c. kr. gimnazijski suplent na Dunaju. Pokojni Kranjec se .jfe rodil na Vfsjnem nad Kobaridom, absolviral gimnazij v 60- raovenci o*opusfu1T^'ž'e še^TlulJe sredstva, To pa povemo Lahom in vladi: Slovenci smo za to priliko še porabili milo parlamentarno obliko s protestom in odsotnostjo, toda zanaprej se to ne bo več godilo, se ne sme goditi! Ako ne zavladajo vtem društvu poštene razmere, da se bodo spoštovala pravila, tradicije in zakon, — tedaj je bil včeraj z a d n j i o b C n i z b o r, 'kateri smo rici, vseučiliške študije pa na Dunaju, bil je nekaj časa potem na gimnaziju v Gorici, odkoder je šel na Dunri. Pokojnik je bil jako simpatičen in značajen ter vesel človek, vsled Cesar je vžival občo priljubljenost v "vsehi krogih, kjer se je g bal. Ko je odhajal na Dunaj, smo si paC mislili,.da se vriiekedaj zopet v Gorico, poučevat našo srednješolsko mladino kot deželan in dober učitelj, ali vrnil se je — umret. Bival je že nekaj mesecev v Gorici ter iskal zdravja, sLdnjič je stopil v bolnišnico, kjer mu je neizprosna sušica včeraj ugasnila mlado življenje. Tako smo izgubili zopet mladega, nadarjenega moža. Blag mu bodi spomin! Umrla je dne 7. t. m. gospodična Marija Pečenko, hčerka g. Antona Pečenko, veletržca in posestnika v Gorici. Dolga in mučna bolezen jo je spravila v prerani grob. K večnemu počitku jo položijo danes v Rihembergu. Ker so želeli, da se njeno truplo prepelje v Eihemberg, kjer dobi poseben grob, je bil pogreb šele danes ob 8. zjutraj. Vkljub prav slabemu vremenu se je zbralo ogromno občinstva iz vseh meščanskih krogov. — Ker je bila pokojnica član ženskega zbora in je oče član društva, je hotel možki pevski zbor peti v cerkvi in ob slovesu pri Kapucinih. Župnik Sedej je zabranil petje v cerkvi. Zato so pevci zapeli le ob slovesu ginljivo .Blagor mul* •Splošno sočutje bodi odlični narodni rodbini vsaj mala iskrica tolažbe v sedanjih tužnih dneh. Smrtmi kosu. — Umrl je gosp. Josip K o m e 1, mizarski mojster v Solkanu v 50 letu starosti. Pogreb bo danes pop. ob 3. uri. Bil je blaga dula ter pri vseh jako priljubljen in spoštovan. N. v m. p. Ponesrečil je na postaji v Dornbergu v ponedeljek zvečer znani lesni trgovec in veleposestnik, g. Matija Repič iz Šturij. V Dornbergu je izstopil, da pije kozarec vode. To je storil, potem pa hotel zopet vstopiti. Ker se je vlak Že premikal, mu je spodrsnilo in padel je ter prišel pod kolesa, ki so ga zmestila in polomila. Bil je takoj mrtev. Star je 52 let. Namenjen je bil domov. Ž njim je bila tudi njegova 20-letna hčerka. Toli prizadetim ostalim naše sožalje! Kostumnl venček slovenske mladine. — Drevi bode kostumni venček slovenske mladine v veliki dvorani hotela »Central*. Vhod bode od strani Telovadnega trga. Na drugi strani bodo vrata zaprla. K obilni udeležbi vabi odbor slovenske mladine. Občni zbor goriškega Sokola* se je vršil v ponedeljek v stranskih prostorih hotela spri Jelenu* ob iiupozantni udeležbi od strani bratov Sokolov ter v najlepšem redu. Obširneje poročilo sledi. C. kr. kmetijsko društvo t Gorici je imelo včeraj svoj občni zbor in ž njim je imel dr. Pajer »svoj dan*. Po škandaloznih pripravah, katere so zagrešili Lahi s Pajerjem na čelu, ni moglo slediti nič dostojnega, nič poštenega; zato pa je včeraj nasilstvo slavilo ostudne orgije. Iz vseh krajev dežele so L-»hi zbobnali nad 160 mož. Njihova organizacija je bila naravnost vzorna. — Ta vzgled naj bi si ogledali na&i voditelji v tem društvu! — Vlada je poslala kar dva zastopnika. Slovenski člani osrednjega odbora so sklenili, naj se Slovenci ne udeležimo zbora, marveč poda naj se protest vladi in pred-sedništvu. To se je zgodilo. Posebna depu-tacija je izročila ta protest (— prinašamo ga doslovno na drugem mestu —) tik pred zborom dvornemu svetniku gosp. grofu Attemsu in dr. Pajerju. — Protest se na zboru ni prečital, marveč je zbor potrdil, da je bil zbor pravilno sklican, da je vse v redu, in da se torej vsi sklepi veljavni. — Dnevni red se je potrdil skoro brez sleherne razprave ; poročila se niso niti čitala. Na vse to se še povrnemo. — V pred-sedništvo so bili izvoljeni: dr. Pajer s 164 glasovi predsednikom, I. podpr. conte Pa-nigai, H. podpr. pa dr. Marani. Nad 60 slovenskih članov se je zbralo »pri zlatem jelenu*, kjer je bilo prav živahno zborovanje. Sklepi so lajni. da odbijemo na edino vreden uačin Pajer« jeva in laška nasilstval Protest proti občnemu zbora c. kr. kmet. društva. Glasi se tako-le: Slavno predsedništvo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Proti občnemu zboru, sklicanemu na dan 9. t. m., podajamo podpisani člani osrednjega odbora v svojem in svojih tovarišev in za-stopancev imenu naslednji protest: Prilično eno leto pred smrtjo nepozabnega predsednika grofa Franca Coronini-ja krožilo je po celi deželi vabilo kmet. društva, izdano po sklepu osrednjega odbora, naj bi kmetovalci, prijatelji kmetijstva, društva in občine v večjem številu pristopili društvu, da se oživi in ojači njegovo delovanje v blagor domačemu kmetijstvu. Vsled*tega*poziva seje začelo naše ljudstvo gibati in osrednji odbor je sprejel zaporedoma znamenito število naših kmetovalcev pa tudi kmetijskih zadrug in občin. Pod Coroninijevemnaslednikom pašo se stvari vse drugače zasukale. V seji dne 14. februvarja 1903. je osrednji odbor sprejel zraven nekaterih Slovencev mnogo italijanskih posestnikov, pa tudi društev, in sicer takih, katera nimajo prav nič opraviti s kmetijstvom, kakor »Saeieta, diGinnastica*, »Lega Nazionale", polit, društvo ,L'Unione*, in to brez vsega ugovora, dočim je v naslednji seji dne 11. julija 100 in toliko zgla-šenih slovenskih kmetovalcev izročil v pretres posebnemu odseku, kateri še do današnjega dne ni dovršil svoje naloge. Pri tem se je predsedništvu zelo mudilo sklicati občni zbor, in sicer v takem času, ki ni po pravilih (§ 34.) odločen za društvena zborovanja. Pa tudi prehvapiti nas je hotelo predsedništvo s svojim oznanilom obe. zbora, ker smo prejeli dotična vabila še-le dne 1., 2., 3. tek', meseca, — nekateri člani še sploh niso prejeli nobenega vabila, med njimi celo odbornika gg. ces. svetnik France Vodopivec, potovalni učitelj Štrekelj. V zmislu § 35. društvenih pravil bi morala biti vabila vročena vsaj 14 dni pred občnim zborom, ker drugače ne morejo člani izvrševati svoje pravice, ki jim je podeljena, da smejo oglašati samostajne predloge; kajti kdor dobi vabilo 5., 6., 7. dnij pred občnim zborom, ne more nikakor izpolniti pogoja, stavljenega v zadnjem odstavku § 35. Da se deležba od slovenske strani kolikor možno omeji, odredil je društveni urad, da se ne dajejo od dne razposlanega vabila nikomur izkaznice, tudi če plača udnino. Tako st je odrekla izkaznica dež. poslancu g. Antonu Klančiču, kateri je prišel dne 3. t. m. plačat udnino za podgorsko občino in blagajnik mu je izrecno povedal, da je prejel tako povelje. Pretekli četrtek je bila baje radi blagajnikove bolezni društvena blagajna cel dan zaprta, se niso sprejemala plačila udnin, niti se niso izdajale izkaznice, po katerih so prašali razni člani. Tu bodi omenjeno še to, kar očitno kaže namero predsedništva oziroma društvenega urada: Vsem italijanskim, oziroma tudi nemškim članom, kateri so bili v zamudi s plačilom tidnine za preteklo-leto, je društveni urad razposlal opora novalnice — dočim so s« napravljene opominovalnico za slovenske člane na višje povelje pridržale v uradu. Na dnevnem redu občnega zbora je poročilo o društvenem delovanju 1. 1902., so računi za 1. 1902. in proračuni za 1. 1903. Vse te spise imajo italijanski Člani v rokah, so jih lahko pregledali in se pripravili za doticno razpravo. Slovenski člani pa niso prejeli ne poročila niti omenjenih računov in proračunov, ker ni predsedništvo prav nič za to preskrbelo — kakor se je poprej vedno godilo — da bi se napravili potrebni prevodi ter priobčili članom. V tem opuščenju Uči tudi očitno kršenje naših pravic, katero občutimo tem huje, ker nismo celo lansko leto prejeli nobenega društvenega glasila ter Živimo v popolni temi o vsem tem, kar se godi in gospodari v društvu. S tem, da se je nad 100 kmetovalcem naše narodnosti, kateri so bili pravilno zglašeni v seji dne 11. januvarja 1. 1. nad pol leta zadržal sprejem v društveno zvezo in da se je poprej sklical občni zbor, nego se je rešila ta za- : deva; da se je nenadoma pred časom sklical zbor (§ 34) in tako, da ni možno stavili samostalnih predlogov, s tem, da se po sklicanju obč. zbora ne izdajejo za deležbo potrebne izkaznice tistim, kateri so v tem času prinesli plačilo udnine, in da razni člani slov. narodnosti sploh niso prijeli, vabila k občnemu zboru in slednjič s tem, da se "slovenskim članom ni pred zborom priobčilo poročilo o društvenem delovanju in da se jim niso doposlali društveni računi in proračuni, — kršila so se dotična pravila kmet. društva tako očitno v škodo slov. članom in celi naši deželni strani, da smo žaljeni v svojih pravicah in interesih primorani podati proti veljavnosti napovedanega občnega zbora, proti dotičnemu dnevnemu redu in proti eventuelnim zborovim sklepom najodločniši protest, zanesljivo pričakuje, da vzame c, k. vlada naše žaljene pravice in koristi v svoje varstvo ter ukrene, česar treba, da se za-prečijo nasledki samovlastnega in protipra-vilneda poslopanja društvenega predsedništva. V Gorici 9. februvarja 1904. (Podpisi.) Deželna norišnica In nafil klerikalci. — Slaba vest je prignala klerikalce do tega, da so izpregovorili o deželni norišnici, še predno smo jih prav prisilili do tega. Mislili so pač, da bo treba kaj reči, kakorhitro se »Soča* zopet oglasi z zadevo o norišnici ter pokaže zopet enkrat v pravi luči, kako se je postopalo v tem prašanju z laške in slovenske klerikalne strani. Napisali so dolg članek v .Gorici" št. 10. h tega članka se razvidi, da stojijo tudi glede norišnice, kakor povsodi, popolnoma na stališču Pajerjevem, dasi govori vsak zdravi um proti norišnici v mestu, in je tudi med neodvisno mislečimi Lahi dosti njih, ki mislijo prav tako, in dasi se z našega slov. stališča nikakor ne da zagovarjati načrt, da se postavi deželna norišnica v Gorici. Slovenski klerikalci bi bili lahko odločevali v tej reči, ali niti zganili se niso, marveč so pustili v nemar vsako pametno stališče ter vse slovenske interese ter se slepo podvrgli Pajerjevi volji, da mora stati norišnica v mestu. Tudi tisti Lahi, ki so hoteli imeti norišnico v Gorici, so najbrže prepričani, da tak zavod ne tiče v mesto, ali Gorica je uboga, tako pravijo, in potrebuje dohodkov. Zato ker so mestne blagajne prazne in kt hočejo dati mestu več dohodkov, le za t bo stala norišnica v Gorici. Norišnica ima biti molzna kravica za mesto, drugega nič. Mari jim ni nič zato, da se postavi tak zavod v ta namen, da bo vplival dobrotvorno na reveže umobolne, mari jim ni za nikako psihiatrično stališče, mari pa jim je bilo le za to, da dobijo novo molzno kravico. To bo nekaj za Gorico ta norišnica, so si mislili, in kar so mislili, so tudi dosegli. Kupili so svet, določili že to in ono, potem pa šele so začeli iskati psihiatričnega izvestja. Rajnki Krajahch jim ni dal nikakega povolj-nega spričevala, zato je bilo treba klicati na pomoč novega psihiatra. Poklicali so dr. Paelza iz Alt - Scherbitza, priznanega strokovnjaka. Kako so delali ž njim, smo povedali lani obširno. Postopali so ž njim neodkritosrčno. Peljali so ga res na zemljišče, kjer ima stati bodoča deželna norišnica, ali niti tega mu niso hoteli povedati, koliko so dali za zemljišče. Pregledati zemljišča ter vpoštevati razmere z okolico in mestom, za to si nam e-noma niso dali časa. Pregledalo se sploh ni zemljišče tako, kakor potreba, marveč rekli so mu, tu in tn bo stal zavod, toliko časa so mu pustili, da je mogel pogledati okoli sebe. To, kar je videl, je res lepo. Pogled na gore in hribčke ter sploh okoli po ravnini je res diven, zato se ni čuditi, da je dr. Paetz vskliknil, da je to lepo, da je ta lega lepa. Videl je tudi zemljišče pred seboj — potem pa hitro hajdi v kočije in nazaj ogledovat med štiri stene načrte o norišnici. Ta komi-sijonalni ogled je bil jako površen, in tega se je zavedel pozneje tudi dr. Paetz ter uvidel, kako so ga hoteli gospodje le izrabljati v svoje namene: dobiti v naglici psihiatrični parere od slovečega moža, da bi se bili potem bahali, češ, eden najslavnejših psihiatrov je odobril naše delo glede' norišnice, glejte, kako smo pametno ravnali. Ali vse to jim je ušlo. Ko je govoril dr. Paetz z zdravniki tuk. mestne bolnišnice, so mu povedali, kake drago je kupljen oni svet, in dr. Paetz je rekel med drugim, da mu dopade, le preblizu mest a j e. Na to so razgrnili pred njim zemljevid ter mu pokazali, kje ima stati norišnica ter kaka je bližnja okolica in povedali so mu, kako raste mesto na to stran in kako bo še rastlo vsled novih železniških zvez. Dr. Paetz je bil začuden, zlasti še ko so ga opozorili na bližnje šempetersko pokopališče. Zdravniki so dobili vtis, da bi se bil dr. Paetz izrazil vse drugače, ako bi mu bili dali priložnost, pretresli to vprašanje počasi, kakor treba. Posledica tega je bila to, da so mogli Lahi reči, da se je izrekel dr. Paetz ugodno o zemljišču, ali le o zemljišču kot takem, ali že v prvem trenotku je rekel, da je preblizu mesta, pisanega parera v psihiatričnem smislu pa B«rske monarhije v »odih od f»fi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uior»« Razglas. Vobče znana Huberjeva gostilna v Bovcu obstoječa iz j novo urejene kuhinje, 2 sobi za goste, 3 kleti, 2 veliki dvorani, 8 spalnih sob za goste, 1 obširno dvorišče, 2 velika hleva za konje in drugo živino, 1 sadni in 1 ze-lenjadni vrt in nad 10 hektarov«; jjajr, boljših njiv in travnikov, je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Odda se tudi ta gostilna z vsem posestvom pod ugodnimi pogoji r najem na večletno dobo. Eventuelno se proda oziroma oddž v najem tudi sama gostilna z vsemi poslopji, dvoriščem in vrti. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema lastnik Domicijan Iltiber do konca meseca marca 1904. Domicijan Huber. Kerševani & Cuk v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Rastema) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi šivalnih strojev, dvokoles jn^k in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokoio jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsafo popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesa. Zahtevggte m "j ilu«frovani cenik i vtc kakor 500 podobami od urf zlatih, •rebrnih tu myzlkallčnlh predmetov, katcn^a t'»*i'ja ZMttuj in poitolne prosto Hanns Konrad, tvornica tir in eksportna hiia «••1 it. 248. — (Češko). novo sestave, koje od desne in love strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i i 129 odlikovanj ! ! Pff-afov L šivalni stroji ¦V* to najboljl. *^fl| To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki natrffdno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in ie ne ve kako se upelje nil v Šivalni stroj, tem manj kako igli Siva, toda mi smo po nafii več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm, ifaffovi Šivalni stroji SS&fipo mm dobl S8 ve,,no ffaffovi Šivalni stroji SlSS1" *mmto rttb0 ,n fifaffiiul itualni tfonll so posebno pripravni za umetno vezenje FIIIIOVI SIVttini IIFUJI (neimirutf«) ter se poučuje brezplačno. _______ Ifaffovi iivalni stroji ESrS ~ wd«L*V8Bk0 towno- I N'kar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfeffov« šivalne stroje. j lalopa Ifaffovih šivalnih in drugih strojev v Eorici via Municipio slav. 1 8AUNI0 & DEKLEVA. 1'opravljaliilca llrtlnth strojev, dvokolos Nunska ulic« 14. Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele kouzumirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vdomaeiti. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom* Ha6elstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po S7t%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s V, % uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stanje 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. — Posojil a 1,443.030-10 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici bo vredne več). — Reservni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. Ilirske testenine se,lob(;po"ihctmah = Gorici Rabatišče št 22. = Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nosteljo, vsakovrstne okove, Selezje, stresna okna, cevi za stranišča Itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato Izber kuhinjskega In hlinaga orodja, pečlj, itadll- /^J& nlkOV po brezprfcsrno ntikib cenah. Edina zaloga stavkal msiteljev v Gorici. i ilca za vinograde po znižanih cenah! Pozor! ¦ Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 E blaga. 1 I s t k ell „Škrat". Jedini slovenski hutnoristiCno-sati-riCni tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCni zavod. Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za Vi Ie*a 3 K, Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled. J Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujoČimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let i pravico do dividende. j vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine Id kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vMikosI alovanska-aaraiaa narava. Vb* pojasnili daj«« Generalni zastopv LJubljani, Segar pisarna so T lastnaj bančnej hiši Gospodskih ulicah štev. 12. | Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristne Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brlzgalnlce za sadjino drevje z meSalom za meSanico iz bakra in apna tako, da se najc-denkrat na dve cevi brizga, brlzgalnlce (strealjke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno pctroliiiešanieo, »valilnice na acetllen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnito pritiskom, stroje za drobljenje,, stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti peronosporl In za žvcpltinjc, eesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trlenre), mlatllnice, vltale (Kopel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heiler, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Cenilniki zastonj in frauko. Dopisuje se v vsoli jezikih. Za bolne na želodcu! Vsakem«, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, i tako da trpi na gorečici, želodčnem krču, tlicanju ielodca, težkem prebavljanju ali zasliženju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-oiro zeliščne vino. Ulrieh-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišfi, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovjjenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, deraviesi (zgaga)* napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanje (tuadron), srčno utripanja, brezsenust, kakor tudi zasedanja krvi v jetrih, vranici in vraUrici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz že- i pdca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost Sgr^vwc^ I krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivii životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi veselje do življenja- Vse to dokazujejo mno«e zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1*50 in 2'— v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, Tržiču. Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Porlogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici pošuja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. Irf* Opominja se na različne ponaredfoe! *^l Zahteva naj se izrecno | Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino.______ Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 1C0,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenite, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša! *# Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu ZZZZZZZZmnz vpisana 2adruga z omejenim jarc stvom ----- tovarna s strojevniiu. obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov '-...........¦¦- ~t-zz=z ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. —- ____Podružnica v Trstu Vfa dE Piazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijenfu. Cene zmerne, delo lično in solidno. TrLoV5ko-obrtrja re^i5tro\/aria zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranil«« vlog« obrestuje po *%%, večje stalne, naloženo najmanj na fedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih aiavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Pasajila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odplačevanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Blalail: a) podpisani.........K 1,210.300- b) vplačani.........» 405.188- Omnm potojtla......„. ... 1.031.164 — *!»¦•.................1,2«M38'— >^uPAme^t Njega parobrodje obsega : 2&o ¦' vel j kančkih "^ parni Kov. ITlCrikO ^rešljivo v fi dnevih 'direklna.nsjhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga vj?oviYork aii pa v Malifax. Brezplačno vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik: Ifamburg-Anierika Linie Fr. Seuiiig v Ljubljani I Dunajaka-ce?>faštv31.....poleg-velike mitnice ališrange. j | Aromatična esenca (Mercantonio) | Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatiCnih alpskih zeljiSC. 9§t Po dolgem raziskavanju je dokazano, da se isto vspeSno in gotovo vporablia d|y pri bljovanju In ogadnostl, posebno v času noaačnostl, pri dr a- V vosnem trganju, glavobolu, živčnih in historičnih bolaznih tor 3T obvarujo prod koloro. W Lekarna G. B. Pontoni a* „Prl dveh zamorcih4' — Gorica, RaitolJ. V* Dobi se povsod! Schichtovo hranilno jedernato milo z varstveno znamko garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. # # # # Pri uakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini -¦ Gorica. J. Zorilik Gorica, Gosposka ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s Za dame s Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove, svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce, kolesarje, veslarje; predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnCnike, bluze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podloge, sukanec, svilo, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Z« birmanca Za slavnostl in otroke: rokavice, nogavice, in druge veselice; vsakovrstne paj&cflaiie vsakeilwafe7obTeSe, narodne trakoWrkojim preskrbi čepice, razno perilo. na zahtevo vsakovrstne napise. BMP** Cene brez vsake konkurence. ""VMflj