Naj prlde letb mlru In dobre volje! Za nami so dncvi, ko so doneli zvonovi v mirno tiho božično noč, ko smo sc spomi* njali prihoda miru in ljubezni, ko se jc vsaj za hip viselil v človeška srca oni mir. ki pris naša notranje zadovoljstvo in pravo srečo. Človek je olb takih prilikah biižji človeku, prijatelj prijatclju. brat bratu. Ta mir je zbral družine v srečnem zadovoljstvu. Odpis ral je srca revnih in bogatih, odpiral je njih roke in poklanjal darove, kot vidne dokaze notranjih čuvstev. Kako lcp !bi bil ta svct, kako srečni bi lah'ko vsi bili, ko bi se trajno vselila v člove* štvo taka blaga čuvstva. ko bi !bil med nami vedrio enak srečni >mir rn dofera volja takih dni. A življenje je realnejše, ono ne pusti 6entimentailnih misli. Skrb za življenje nam ne pusti zasanjati o takem miru. Vendar, učis telji smo -idealisti zato izrekamo žclje oso= bito sedajv ko smo na prehodu novega leta. Zelja učitdlja ideabsta ob novem letu je, naj bi razpoloženje in mir takih dni tudi nas jugoslovenske učitelje — veliko družino nas rodovih delavcev — združil v isikrcnem brat« stvu ter vzbudrl v nas pravo tovarištvo in požptvovalno vzajemnost ter iskreno in ne* sdbično' ljubezen. Naj nas združi v krogu na* še skupne stanovske organizaeije, kakor >se zbira družina okrog domačega ognjišča in naj nam bo vsem dom miru in dobre volje. Trojno je voščilo, ki b' ga radi izrazili jugoslovenskemu in še prav' posebno sdoven* skemu ueifeljstvu, želeč mu: mir v vas 'samih mir med nami in mir z vsemi! Da bo naše skupno delo uspešno in vredno našega truda, treba je, da ga podpira notranji m;r in dobra volja. ona dobra volja. ki daje moči, vztrajnosti in pogona za težke situacije in najtežje naloge. Moreče so .sikrbi učitelja samca, še bolj učitelja očeta danes, ki prete uničiti notranji mir, ono gonilno silo, ki nas dviga in podpina, da ne omagamo v delu za naš podmladek. iz katercga naj zraste krepak m zaveden, pa tudi s potrebrrm znanjem opremljen bodoči narod, v katerega rokah naj počiva moč in prospeh Jugoslavije. Zai nami so božični dnevi in leto, ko so prejeli darove 'bogati in revni, vsak po svoji moč', a vsi iz dofere voilje, in skoro bi rekli, ostal je neobdaravan samo jugo-slovenski mu tclj. In to mu kali njegov mir! Čujemo, da pripravljajo dar celokupnemu uradništvu. Prepričani, in globoko smo uverjcni, da ne ostanemo praznih rok i mi! Ne bo zastonj, ne bo zaman,, tudi mi smo dobre volje in znamo in vemo ceniti darove. Dobro vemo kako se bomo oddolžili, kakšen dar bomo po* klonili onim in vsem, ki nam bodo znali ohra= niti potrebni mir in dobro voljo, ki sta goni'ni sili pri vrsenju našega vzvišanega poklica. Nič manjša ni naša želja za novo leto. da zavlada pravi mir in dobra volja med na= mi, da združujeta naše številne v.rste 'n da^ jeta novih sil naši celokupni družini tcr ji vlivata potrebnih moči. Zelimo, da prešineta dobra volja *n mir vse člane našega stanu. V srcih onih, ki stoje ob strani in gicdajo naše delo — ali ga celo podcenjujejo — rni= slimo, da ni dobre volje in nc miru. Ni dobre voljc pr' onih, 'ki hodijo svoja pcta, vidijo le sebc in svoje koristi. Ne, ti niso in ne mo,rejo biti člani skupne družine. ker ne morejo občutiti one velike notranje sreče, ki jo rodi pravo tovarištvo. Sinovi in hčere,, ki so pozabili svojo družino in svoj dom, pa so se zatekli k tujcu. ali tavajo osameli, niso občutili pravega miru in dobrc volje v 'svojih srcih. Še manj moremo to trditi o onih, ki so se iz sebičnosti ali cdlo užaljencga samoljubja spozabiJi nad svojimi tovariši talko, da jim delajO' krivico in ;-,li>! Niso to zlc mislli, misli zaželjenega miru so, ki kličejo glaino vsem, !ki še niso popol« noma pozabili skupne učiteljske družinc. da se povrnejo, da vladaj mjr med nami. O'b odgovornem delu za narodov podmla^ dek, težkih skrbeh za naš obstoj in velikih nalogah, ki nam jih nalaga naš poklic pri delu med narodom, ne smemo prezreti trctjega voščila: mir z vsemi! V onih dneh, ko smo premagali pred^ sodke in odstranili vse ovire, ki so nas ločile m razdvajale, pa tudi poniževale, :smo si po= dali ro*ke kot sodelavci, bratje in sestrc, da pokažemo vsem našo slogo in našo dobro voljo. Kdo bi si bil mislil, da (bo Łez dobro leto dni klHc našega vladarja pozval vse na cnako skupno in složno delo v miru in medsebojni vzajemnosti za dobrobit vseh. Potrjeni v našem dobrem sklepu in pra* vem koraku, prežeti potrebc miru med nami, bomo le v miru z vsemi mogli Ivršiti in dovr« šiti odkazane nam velikc naloge med naro^ tlom. ¦ ; ~- . . . Kakor je naše de'lo vzvišeno in potre'bno, prav tako je težko in skoraj nezmagljivo, a'ko nas ne prešinja prava in dobra volja in oni notran^i imr, ki nas podžiga, krepi in združuje. Naj nas tudi ob rvseh težkih prilikah, ob vsem podcenjevanju im omalovaževanju pri težkem delu ne zapusti dobra volja. Ne g*Ie.j* mo in ne poslušajmo onih. ki (nas gledajo z viška, skozi očala pretekl'h dni. Zavedajmo se, da so delali prednamci, vemo, da delamo mi, da bomo še ddali, in da je naše delo veliko in narodu potrebno. V nas ni sovrašt\-.a in nevolje če nas podcenjujejo in ceilo sodijOi in obsojajo — ,pač pa nam je težko, da oni, ki nas vidijo, nečejo ali kdo ve zakaj, nočejo priznati našega dela, truda in žrtev. Tudi to naj nas ne moti v teh dneh in v bodoče. Polni miru in globokega prepričanja kličemo tovarišicam in tovarišem in vsem, ki so dobre volje: Mir ljudem in nam, oni no= tranji mir, ki da/je moči in vztrajnosti za do= sego končnega našega cilja. Za novo leto kl'čemo vsem, ki so mero« dajni: ustvarite potreben mir tudi učiieljske^ mu štanu,"ki je neobhodno 'potreben za nje= govo delo in ustvarite pogpje za ta mir, ki niso bili d_tni s pretpk^m letom — vsaj v no^ vem letu! * p* '• '*•