¦
3
Petrolejna v Franklinu.
Ker se današnji uan petrolej tako zelo razširja, da se že zel6 nahaja na kmetih , dobro , da spregovorimo se neko besedico o njem.
Najplodnejši izvirek petroleja je v Franklinu v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni obhod tega kraja. Petrolej ali kam no olje ni nova stvar, nahaja se skor po vsem svetu; vendar še le dandanašnji so ga jeli tako obširno rabiti za svečavo. Leta 1857 so vprvič zaceli naprave čiščenega tega zemeljskega olja delati v Eniljskem; početniki so brž spoznali, da se tak studenec lahko v tekočem stanu obdrži. Dve leti pozneje našli so izvirek 70 čevljev globok v grofii Ve-nango v Pensilvanii. Olje je tukaj tako močno izviralo, da so ga v nekterih tednih vsak dan po 1000 ga-lonov \7 studenca dobili. Vse vire so hitro izpraznili; dobili so neizmerno veliko* tega prečudnega olja. V nekterih krajih je zemlja do vrha polna tega olja. Najbolj navadno se uobiva to olje v skalnatih razpoklinah globoko v zemlji; v nekterih krajih prikaže se 40, v nekterih celo 120 do 160 čevljev globoko. V TitusviHu v Pensilvanii so viri globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar se včasi razlije po površnini; kolikor ga pa še ostane v virih, ga pa iztrombajo. Včasi začne izvirati s tako silo kar samo od sebe, da mu delavci pri vsem svojem prizadevanji  ne  morejo strug napraviti.
Stroj (mašina), s kterim dobivajo olje iz virov, so dolge sisalke, ktere se do virovega dna spuste, da pri-vlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje na prodaj. Sodi še surovega olja pošiljajo se iz Franklina in Titusvilla, postaje atlantiške in velikozapadne železnice, odkodar so novo stransko železnico nedavno naredili samo zavoljo tega obrtništva. Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov.
Da se čedalje pridnejše po olji sledi, kuje društvo vedno priprave in vliva cevi, po kterih se olje s pum-pami navrh vleče. V minulem letu odpeljale ste železnici atlantiška in velikozapadna blizo pol milijona sodov petroleja v dalnje kraje, kterega je pa komaj tretji del iz franklinške petrolejne.
Petrolej pošilja se iz Amerike surov, to je, tak, kakoršen se dobiva iz zemlje. Cisti in zboljšuje se na Angležkem in Francozkem. Rabi se tako očiščeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) nalašč zato narejenih, vendar mora se previdno ž njim ravnati. Tudi na parobrodih se je začelo to olje rabiti za kurjavo; polovico manj ga je treba kot oglja.
Vidi se tedaj očitno, s kolikšnim dobičkom se rabi to olje za svečavo in kurjavo. Suothaljske fabrike izči-stijo ga leto in dan nad tisoč sodov.
Pridejo gotovo še časi, da to olje, ker je cenejše in lepše sveti; kakor vsako drugo; bo poznal vsak otrok, kakor poznd zdaj laneno ali laško olje.
Posl. J. T. Zak-ški.