Pavel Kunaver: PREDJAMSKI GRAD IN NJEGOVE Ji\ME Po o.svoboditvu. naše domovine je prešel v narodno last tudi zna­ meniti Predjamski grad z vsemi njegovimi jamami ali bolje s kompli­ ciranim . jamskim sistemom vred, ki je v nekem oziru edinstven na svetu. Imenovane podzemske jame se razprd5tirajo v Hrušici, katere naj­ važnejši vrh je Nanos (1300 m); ta ima proti Pivškemu ali Postojn­ skemu polju strma, deloma prepadna pobočja. Hrušica omejuje Pivško polje na severu in .severozahodu. Na vzhodni strani omejuje Pivško polje Snežnik (1796 m) in Javornik (1270 m), na jugozahodu pa Vrem­ šica (1026 m). Pivško polje je kotlina, vgreznjena med imenovana go­ rovja oz. visoke kraške planote. Po večini so sestavljene oiz krednih apnencev, ki dovoljujejo zaradi svoje topljivosti v vodi največji razvoj kraških ,pojavov. Saj se ravno v osrčju navedenih visokih planot na­ hajajo naše najzanimivejše podzemske jame, med nj:mi Postojmka jama, Planinska ali Malograjska jama, znamenita Rakova dolina z ne­ dosežnimi lepotami. Tudi več lepih ledenih jam je v teh gorah. V Pivš-kem polju Fa izvira tudi znamenita Pivka, ki je izdolbla Pdstojnsko jamo. Pivka sprejema na Pivškem polju več ,pritokov, izmed katerih je Nanoščica največja in ki sestoji zopet iz mr. ogih potokov. Vsa ta voda se odteka proti .severu po nepropustnih tleh, na konou katerih jo pr,i Postojni sprejme razpokani apnenec v svoje podzemske jame. Voda ne more ,odteči drugače s tega polja kakor po podzemskem potu, ker je kakor smo že rekli, izrazita kraška kotlina. katere najniž.ja toč:ka je ponikva Pivke pod vhodom v Pd&tojnsko jamo v višini 507 m nad morjem. Vsi izhodi ir. te globoke kotline so malone sto metrov Vliše, tako n. pr. je sedlo pri Razdrtem 598 m, Postojnska vrata pri Ravbarkomandi 608 m in Sent Peter na Krasu 579 m nad morjem. Kam naj sf:! torej odteka voda drugam kakor ·v smeri najnižje točke, torej s Pivko v Postojnsko jamo? Pogled na zemljevid nam tudi lepo kaže večinoma pahljačasti razpored v.;;!!h potokov, kako hite k Pivki in k Na­ noščici. Le pri natančnem pregledu vseh i:otokov se nam ustavi pogled na kratki vodici, Lokva imenovani, na severozahodu polja, ki nas vodi malo več kakor en kilometer daleč po površju proti Predjamskemu gradu, kjer izgine v zahodni ~meri pod Hrušico. Kako je to mogoče? V terdjerni dobi je segalo morje tudi v Pivško kotlino in je tam odložilo d,okaj debele sklade peščencev in laporjev. Ti skladi ne pre- Besedilo k sliki na str. 34. Slika l. Prerez skozi jame za gradom in pod gradom l. Gornji izhod iz jame za gradcm. 2. Glavna jama okc,'i 15C0 m do:ga. 3. Na­ daljevanje glavne jame. 4. Druga jama nad ponorom Lokve. 5. Ponor a:i ponikva potoka Lolwe. 6. Vhod v jamo Lokve. 7. Sprednji del g;avne jame • "Hlev« imenovan, kjer je bival pračlovek. 8. Nadaljevanje druge jame z zvez­ n:m rovom in glavno jamo. 9. Prepad. 10. Gornja jama z gradom. 35 .. puščajo vode in so vzrok, da je Pivško polje rodovitna oaza sredi skalnatih apneniških visokih planot, ki smo jih uvodoma navedli. Na teh nepropustnih skladih se tudi zbirajo potoki, ki tvorijo Pivko in Nanoščico. Toda vodice iščejo vedno najnižje točke. In eden od potokov, ki je najbrž tudi tekel nekoč iz imenovanih skladov izpod Hrušice proti Piviki, ko jih voda še ni tako razjedala, je našel pod Nanooovimi stenami, kjer je danes Predjama, v apneniških skladih, meječih na la­ porje in peščence, razpoko, po kateri je začel odtekati v povsem drugo smer, namreč proti zapadu! Izjedel si je v apnenčevih skladih globoko pod Hrušico svoja lastna skrn,vnostna pota v obliki podzemskih jam, izhod pa je našel mnogo niže v Vipavslm dolini, kjer še danes izvira kot reka Vipavščica. Potdk Lokva je na ta način v Pivškem polju velika izjema, ker teko iz te kotline vse vode proti severu po velikem podzemskem jam­ skem sistemu, iz kaiterega končno priteče Ljubljanica - le on, Lokva, teče proti zapadu v Hrušico in se končno, iznova rojen, kot Vipav­ ščica izliva v Sočo ter v Jadransko morje. Lokva je .sčasoma odne!sla iz svojega mladega porečja vedno več zemlje in širila svojo dolino. Zajedala se je globlje in globlje pod apnenčeve stene in iskala novih potov, kar v apnencu, posebno v top­ ljivih in razpokanih krednih slojih, llli nikaka posebnost. Potok je ll!im­ reč tekel prvotno mnogo više in i.se odtekal po jami 2 (glej sliko 1), ki jo še danes lahko 1500 m daleč zasledujemo, dokler nas ne zaustavijo udorine s stropa. Pozneje je našla voda nekoliko niže drugo razpoko, začela je odtekati tudi po njej ter odnašati mehke peščence, razpoko pa je raz.širila v jamo 4 (na sliki l) ter je po njej nekoliko časa odtekala po posebni zvezi tudi v gornjo jamo za 8 (na sl. 1). A že si je wkala novih potov niže spodaj. Našla jih je po navpičnih razpokah, ki jiih j~ razširila v prepade kakor n. pr. 9 na sl. 1, in pa v poševnih raz­ pokah, kjer Lokva (6 na sl. 1) še danes izginja v še nepoznano pod­ zemlje (5 na sl. 1). Od zunaj pa je odnašala peščence in širila dolino, na površju. Seveda si je voda iskala tudi na levo in desno pod zemljo potov in zato na mnogih drugih mestih v jamah dzjedla stranske rove in več navpičnih prepadov. Pa tudi nad jamo 2 je še večja jama, ki na našem načrtu ni več zarisana, ker bi popoln načrt zavzel preveč prootora. Glavna jama 2 na sl. 1 se je potem, ko jo je podzemski potdk zapustil, ker je začel teči po niže ležečih jamah, začela postajati kap­ niška jama. Vlage je bilo v jami sedaj manj, nastal je tudi prepih in voda, ki je s stropa pronicala v jamo, je lahko izhlapevala. Zato so posebno na stropu začele nastajati kapnimce oblike, pa tudi s tal je zratstlo nekolliko velikih 'kapnikov. Ena od največjih dvoran, kjer stojita 2 do 4 m velika, lepa kapnika in kjer so tudi na stropu lepe kapniške tvorbe, se danes imenuje Dvorana monolitov. V nekaterih predelih te­ jame se še danes nabere toliko vode, da celo v največji suši ne izgine. Ta jama nikakor ni še do konca preiskana. A nadaljnje raziskovanje ovirajo ,udrtine s stropa. Za njimi se gotovo razprostirajo te velike 36 jame v ismeri 13 kilometrov oddaljene Vipave, kjer Lokva 366 metrov niže zopet kot Vipavščica priteče na dan. Lokva ponikuje namreč v vi­ šini 470 m nad morjem. Tako je njena ponikva v resnici najnižja točka Pivškega polja. Le nizki grički eocenskih peščencev jo danes še ločijo od rečja Pivke. • Vipava leži v višini 104 m nad morjem. Voda mora pri padcu 366 m na razdalji 13 km narediti ogromne prostore! Primerjajmo samo Savo, ki pade za približno toliko metrov na nad 70 km dolgi črti Mojstrana­ Ljubljana in kako je deroča! Torej je domnevanje, da so pod Nanosom še velike podzemske jame, ki jih je izdolbla Lokva-Vipavščica pod njim, popolnoma uprawčeno. Če pa gledamo v daljno prihodnost, se nam odpirajo zelo zanimive perspektive, ki so: Zaradi velikega padca ~ bo Lokva vedno globlje in retrogradno zarezavala v svoje ozadje, eocenske gričke. V prihodnosti jih bo končno prere-Lala nazaj in dospela s svojimi lizV'iri prav v Pi~ko polje. Ker je Sli!ka 2. .Predjamski grad Risal Pavel Kunaver 37 njena ponikva celo od ponikve Pivke za 37 m nižja, j.e nujno, da bQ Ldkva polagoma načela najprej najbližje Pivkine dotoke, konono pa bo pritegnila v svoje niže ležeče rečje tudi Pivko samo. Nikakega upanja ni, da bi se Pivska hitreje zarezavala kakor Lokva, kaj.ti njen padec je mnogo manjši in do izvinov pri Vrhni!ki, • ki leži 301 m nižje od Piv!kine ponikve pri Po.stojni, je 20 km -zračne daljave. Tako se bo torej nabrž zgodilo, da bo začela Bi'Vka teči pod zemljo v Vipavsklo dolino in v Sočo, Postojnske jame pa bodo tudi v svojih najnižjih eta­ žah postale suhe! Toda vrnimo se nazaj k Predjamskim jamam. Nad opisanimi (žal zelo površno!) vodnimi jamami Lokve pa zija še mnogo večja j~a (10 na sl. 1). V njej stojd gotovo najslikovitejši grad v S1oveniji in še daleč na okrog! (sl. 2). Ta jama je mnogo pre­ strma in ise h koncu prehitro zoži, da bi mogli njen nastanek pni , pi­ sovati tekoči vodi. Na Krasu imamo mnogo velikih navpičnih in zelo strmih jam, ki pa jih je naredila v občutljivejših in manj odpornih delih apnenca od vrha pronicujoča in ne tekoča voda. Saj apnenci v morj• u niso bili popolnoma homogeni in so zaradi raznih primesi, neenotnosti zgradbe in drugih vzrokov na mnogih mestih po.stali manj trdni in ,odporni proti silam, ki so jim bili izpostavljeni potem, ko so jih gorotvorne sile dvignile iz dna morja tln jih prepokale. Voda je pronicala od vrha in najprej izjedla rrov 1 na sl. 1, nato pa je njegov sprednji del razširitla v ,veliko jamo, v kateri istoji sedaj grad. Še danes pronica po ra-zpokah toliko vode v jamo, da jo v gornjem delu zbirajo v vodnjak, lci daje večino leta dobro pitno vodo prebivalcem gradu. Ta velika gornja jama pa je postala tudi človeško pribežališče in končno prebivališče. Morda je bila zasedena že v predzg,odovi:niski dobi. Popolnoma pa so jo zasedli ljudje srednjega veka in treba bo še mnogo dela in raziskovanja, da se bodo odkrili še starejši. sledovi č1oveka v tem delu jame. Prve večje zgradbe je človek postavil ob vhodu in sicer najbrž že za časa Karla Vellicega, gotovo pa v 13. ·stoletju. Bilo je to 'l)ravo skalno gnezdo, kamor se običajno plemstvo gotovo ni zate­ kalo, vsaj v mirnem času ne. Prve grajske zgradbe so bile zidane res v jami sami, to je na levi istrani sl!i.ke 2. Na sliki jih ni več opaziti, ker zakrivajo 'Iljihove ostanke zgradbe iz novega veka. V srednjem veku je 'bil dostop do gradu mnogo težji kakor pozneje. S položne strmine na sevezmi strani (na isliiki 2 na desni strani) je vodila v j,amo il.e ozka skalna polica; človek, ki je hotel dospeti do grajskih vrat, je bil na milost in nemilost izpostavljen branilcem .skalnega gnezda nad njim, pod napadalcem pa je zijalo do 60 m globoko brezno. Kakšen je bil vsto;> v prvotni grad, ti kaže slika 3, ki ti predhlav, lja ostanke prvih zidov. Do nj~h prideš sedaj iz srednjega gradu po visokih, deloma v ž.ivo sikalo vklesanih stopnicah in '.končno čez mostič. Nekoč se je tukaj nekje nahajal pridvižllli most, ki je ve-zal ;skalno polico z vhodom. Da so mogli zgraditi pO'Lnejše stavbe, so morali odstraniti mnogo skalovja, a kljub temu je grad razmeroma plitev in mnogo bolj visok kakor pa 38 Risal Pavel Kunaver Slika 3. Najstarejši del Predjamskega gradu, ,vzidanega v skalovlie podzemske jame globok in kar osupneš, ko se po vstopu za najnovejšo zgradbo (desno na sl. 2) kaj hitro znajdeš med zidovi in skalno steno. Prebivalcem prvotnega gradu nihče ni mogel do :bivega. Tudi naj­ dolgotrajnejša oblega jih ni mogla prisiliti k vdaji. Nekdaj je bil izhod iz gornje jame po naravnem rovu (1 na sl. 1) lažji in jim je omogočil, da so se po njem zalagali z živili. Nekdaj se je razprostiral takoj za gornjim robom stene nad gradom mogočen pragozd, ki je pokrival vw Hrušico. Za izhod iz jame in skrivno stezo po divjini so vedeli le pre­ bivalci gradu, ki se po svojem značaju najbrž prav nič niso razlikovali 39 od divjine, v kateri so bivali in 'ki jih je obdajala v tej odljudni pokrajini. Šele z nastopom strelnega orožja je bilo mogoče 1)0koriti to gnezdo. Zanimivo je, da ise ravno ta čas veže zgodba z Erazmom Lue­ gerjem, ki ga naša zgodovina imenuje Erazem Predjamski. Ker se je zgodba o tem junaškem banditu in noparskem vitem med mlajšim rodom že pozabila, naj jo prav na kratko ponovim. Erazem Lueger je izhajal dz stare in zelo bogate plemiške rodbine, katere člani so imeli velika posestva po slovenskih deželah. Najbolj 150 sloveli v 15. st:oletju, ko je bila njihova slava na vrhuncu in je tedaj tudi za vedno ugasmla. Erazmov oče ali brat Nik.olaj - ne ve se gotovo, kaj mu je bil - je na povelje cesarja Friderika po uporu leta 1463 udrl v Trst in pustil tri dni pleniti po mestu. Bil je nasilen človek in mnogo meščanov je bilo tedaj pomorjenih. Njegov sorodnik Erazem je bil še hujši. 2'wel je samo za vojsko in vojaška čast mu je bila nad vse. Njegova žena mu je prav kmalu umrla in ni zapustila nobenega potomca. Mehkejših čustev ni poznal; če pa bi jih bil še kaj imel, bi jih bil v večnih bojih v službi cesarja Fri­ derika kaj hitro izgubil. Ljubil je le enega človeka: Andreja Barumkirch­ nerja, enega najbojevitejših vitezov tedanjega časa. Občudoval ga je zaradi njegovih junaštev v boj!ih, pa tudi zaradi drznosti, IS katero je nastopal tudi kot roparski vitez. Ko pa je cesar dal tega plemenitega razboj­ nika obglaviti, se je Erazem Lueger S;>rl s cesarjevim sorodnikom Pa­ penheimom. Ker je ta trdil, da je bil Baumkirchner po pravici kaznovan, ga je Erazem ubil. Zato je bil obsojen na smrt, a je s pomočjo svojega prijatelja Barnecka, ki mu je v meniha preoblečen prin~el v ječo pilo in meč, pobegnil iz Nemčije v domovino očetov. Tam pa je našel vse imetje zaplenjeno - le za Predjamski grad ni nihče vedel. Tja se je .skril s svojimi oboroženimi hlapci in začel pleniti po deželi kakor ro­ parski vitez. Sporočilo pravi, da se je loteval le bogatašev, plemičev, samostanov in trgovskih karavan na poti iz Trsta proti severu, reveže in kmete pa je puščal v miru. Na cesarjevo povelje ga je iskal tržaški poglavar Ravbar. Ker ga ni našel, ga je prišel Erazem izzivat pred grad Kleinzhausel, čigar razvaline stoje pred Planinsko jamo, ter ga prrvedel z lastmmi sledovi v snegu pred ahl bolje pod svoje Skalno gnezdo Predjamski grad. Pri­ čelo se je obleganje - a zaman. Erazem se je cesarski V10j,ski in njenemu poveljniku melSece dolgo posmehoval iz svojega nedostopnega gradu. Erazem je dobival iz Vipave po skrivnih pragozdnih stezah in končno po podzemnem rovu, le njemu in njegovim bojnim tovarišem znanem, ki je vodil na plano prav nad gradom, vso hrano. Nikakor pa ni res, kakor trdi pripovedka in še danes mnogi ljudje onih krajev, da je isegala ta jama prav do Vipave. • Ko je Erazem ~lal po dolgih mesecih oblege Ravbarju pečenega vola in celo svežih češenj, je ta mislil, da ima Erazem na svoj ,i, strani same podzem!Ske sile. 2e je obupal, ko mu je prišlo na pomoč izdajstvo. Erazmov oproda Franc, ki se je bal končnega obračuna s pravioo, 40 Risal Pavel Kunaver Slika 4. Vhod v ~lawi.o jam.o !P()d Predjamsk.im gradom. Prvi del jame se imenuje ioHlevc, Iker je v srednjem in v za'Če1lk!u novega veka bil hlev za konje. Clovek pa je v prvih 150 m jame prebival od kamene dobe dalje. 41 katera mu je žugala z vislicami, a ga je mikalo življenje in v Vipavi živeča ljubica, je proti obljubi popolnega odpuščanja izdal, kje se ob nekem času zvečer nahaja Erazem in kam naj namerijo topove, ki jim Ravbar do tega trenu1lka ni preveč zaupal. Bilo je pač šele leta 1484! Kjer človek s svojim pogumom ni ničesar opravil, tam sta svoje delo opravila izdajstvo in nova iznajdba, smodnik in topovska krogla. Ko je Franc zvečer dal znamenje z lučjo, je tresknilo v dolini in krogle so premo,stile prepad ter udarile na kraj, kn ga je izdajalec že prej označil z be-lo krpo. Pod udarcem -krogel so se udrle Skale in zidovje ter ubile Luegerja ... Sto let nato nihče ni maral za divji grad v skalnih stenah. Vabila pa je njegova varnoot lin slikiovit položaj. Zato so ga novi lastniki Gallenbergi, za njumi Cobenzli, Coronini in na koncu knezi Wind.isch­ griitzi obnovili. Pmč ISO postavili nove graj,ske z.idove leta 1580, a pred razvalinami notranjega gradu. Današnjo obliko pa je dosegel šele v poznejših stoletjih. Z gradom, ki je v svoji prilagoditvi na podzemsko naravo edirn­ s.tven spomenik daleč na akrog slovenskih dežel, ,pa zanimanje za člo­ veško bi.vališče v teh jamah še ni izčrpano. Pod gradom, kii je bil za konje nedosto:;ien, ;so imeli v srednjem vekiu konjski hlev v podzemski jami (2 na • sl. 1). Za hlev so uporabili prvi del jame (7 na sl. 1), ki je od strani lepo razsvetljena skozi veli'kans'ko naravno okno nad glavno ponikvo Lokve. Do jame so mogli priti le po mostu, ker je vhod vanjo nad navpično steno. Vhod je bil zavarovan z visdkim zidom, ki je po večini še dandanes ohranjen (sl. 4). Leta 1921. sta to jamo obiskala dr. Mantuani iz Ljubljane in grof Beguen, ki ~e je kot arheolog zanimal za morel;ntne slike prazgodovinskega človeka. Grof Beguen sicer ni našel zaželenih slik na jamskih stenah, nasveto­ val pa je tedanjemu lastniku Predjamskega gradu, knezu WinStii, žene in otroka, sta po­ polnoma odkopani, a od nepietetnih rok že nekoliko premaknjeni. Glo­ boko v pl~eh so ognjišča. Ožgano žito se na več krajih drobi iz načetih plasti. Vse povsod znamenja nekdaj tukaj živečega č1oveka, nje­ gove kulture, njegovega preprostega življenja, iz katerega je po ~ letih vstala sedanja kultura. Ta • ko je v Predjamskem gradu in predjamgkih jamah združeno mnogo elementov, ki dajejo vsej tej edinstveni pokrajini nepopk;en in nepozabljiv čar: mogočne skalne stene, velikanske podzemske jame različnega postanka, tesni stik prepokanega apnenca in nepropustnih peščencev in laporjev, skmvnostna ,ponikalnica - vse to v velilki samoti, poleg tega pa človeška dela malone od početika njegovega pojavljanja na zemlji pa do današnjih časov. Ničesar ni, kar ne bi ,spadal9 v to sliko. Starost je tudi člov~ka dela s patino vekov spojila z naravnimi čudi v eno veliko harmonično sliko. Sedaj, ko je vse to, kar je bilo skoro celo b:sočletje last tujcev, prišlo prvič v ljudsko last, je dolžnost oblasti, da ta edinstven spo­ menik čuva pred vsako okvaro zunaj in znotraj, pred vojno začeta odkopavanja pa nadaljtuje, da odkrije vso staro človeško kulturo, ki je zakopana v globini de'iebtisočletnih plasti v podzemski jami. Kdor se zanima za :ikopanine v jami pod Predjamskim gradom, najde popis izkopavanja in slike izkopan:n v ,članku »Prime ricerche pa , leonto­ logiche nell Grotta d: Castel Lueghi pre.sso Postwnia«, ki ga je napisal Ugo di Windischgratz v reviji »le Grotte D' Italia« Se. 2 Vol. III - 1938. 43