"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1416. CHICAGO, ILL., 31. OKTOBRA (October 31), 1934. II« PsbllsbH weekly nt W. 26th ■(. LETO VOL. XXIX. DELAVCI, GLASUJTE V PRID SVOJIH KORISTI! ODPRAVA IZKORIŠČANJA EDINI IZHOD IZ KRIZE Vsak glas za socialistično stranko je glas za program in izrazit protest proti krivicam BREZ fl*so* delavcev je kapitalističnim strankam v volil-nih bojih nemogoče zmagati. Kapitalistov je malo. Delavcev in farmarjev je na milijone. In ti milijoni navidezno odločujejo, kdo naj bo predsednik, kdo governer, kdo senator, poslanec itd. Kapitalisti vedo, da potrebujejo za ohranitev svojega sistema politično moč. Danes je vsa v njihovih rokah po zaslugi proletarskih množic», ki na volilne dneve glasujejo PROTI svojim koristim Tega se ne zavedajo, kajti če se bi—ne bi volili sebi v škodo! Kapitalistični razred poseduje veliko časopisje, radio, filmsko industrijo in vsa druga sredstva, ki jih izrablja za svojo propagando. Vendar pa je sedanja kriza, ki gre ze v peto leto, kljub vsemu zavajanju kapitalistične propagande delavstvu dokazala, da rešitve zanj v sedanjem sistemu NI. Edino, kar je vlada ie v stanju preskrbeti, je nekaj hrane tistim, ki bi drugače v današnji ekonomski anarhiji umrli od glada. Nemogoče je, da bi kapitalistični in delavski razred mogla živeti drug ob drugem v blagostanju. Kajti ekonomski zakon kapitalizma je izkoriščanje; njegov motiv je privatni profil; njegov smoter je s pomočjo profitov gromaditi bogastva posameznikom, ki jih ne ustvarjajo, na račun bede tistih, ki produchrajo, za svoje delo pa prejemajo toliko, da je za zasilno preživljanje; v tej krizi milijone delavcev ne prejema niti toliko, da bi bilo za zadostno hrano. Republikanska stranka je za ohranitev tega sistema. • Prav tako tudi demokratska stranka. Obe branita izkoriščanje, kar pričajo vse stavke v tem letu. V nobeni niso zahtevali delavci ničesar nemogočega, a vendar je bila poslana proti njim vsa moč POLITIČNE oblasti, ki jo danes kontrolira večinoma demokratska stranka—torej tista» stranka, katere ■ajviiji predstavnik je v volilni kampanji 1932 svečano obljubil, da se bo brigala za pozabljenega človeka. Obljuba je neizpolnjena. Kajti vlada skrbi zanj le toliko, da sistem, ki ga ona brani «ajraruje, ne razpade! — . ^. —- To je jasno kakor na dlani! Toda delavcem le ni jasno! Vzrok je, ker kapitalistična propaganda skrbi, da čujejo množice samo en zvon—zvon kapitalističnega zavajanja. Socialistična stranka* se trudi vzgojiti ameriško delavstvo za samostojno politično akcijo. Vselej, kadar je kapitalizem smatral, da mu postaja nevarna, je vrgel delavcem v slepilo nekaj drobtin z ogromno gesto, ki naj bi ustvarila med ljudstvom iluzijo velike pridobitve. Kriza, ki noče pojenjati, je danes socialistom največji dokaz, da so bili v svojem boju proti kapitalizmu in v svojih izvajanjih o posledicah kapitalizma ves čas v pravem. Kakor doslej, se vrši tudi v sedanji kampanji slepar jen je z bojem med demokrati in republikanci. Ta boj ustvarja med milijoni volilcev mišljenje, da pomeni borbo ene stranke proti drugi. To ni res, kajti demokratska in republikanska stranka sta eno. Posluje pod dvema imenoma zato, da slepi volilce z dvema skupinama kandidatov, ki mikastijo drug drugega, in vso to politično komedijo financira kapitalizem sebi v korist. Po zaslugi take politike so Zed. držav* danes bolj posest male skupine bogatašev kot kdaj prej in ameriško ljudstvo ni bilo še nikdar toliko oropano kakor je danes. Edini izhod iz tega položaja je odprava sistema, ki ga je povzročil. Vsled tega socialistična stranka predlaga ameriškemu ljudstvu ODPRAVO kapitalizma! Vsakdo, ki noče biti poleno v skladnici glasov za kapitalizem, naj se postavi na svoje noge in voli socialistične kandidate! S tem se izreče za odpravo sistema, ki nam ne more nuditi ničessur razen krize, krušne vrste in nesigurnost. Vsak glas, oddan za socialistično stranko, je protest proti krivicam. Delavci, pojdite v torek 6. novembra na volišče in oddajte svoje glasove v korist svojega razreda! Pridobite svoje tovariše, da store isto. Sodelujte v socialistični kampanji. Postanite resničen bojevnik v vojni za strmoglavljenje sistema, ki tlači s svojimi krivicami vas in vaše družine! "Patriotične" zahteve Ameriške legije Zvračanje krivde za radikalni val in krizo na tujce BREZBRIŽNOST IN IMPOTENCA VELIKE PRIVATNE INDUSTRIJE Marca 1933 je sedanja administracija v Washingtonu obljubila marsikaj, med drugim odpravo brezposelnosti. Brezposelnost pa je glavni prolblem in Se prav tam kjer j« bil marca lansko leto. Vlada je skušala Število brezposelnih znatno znižati s pomočjo NRA. Uspeh je neznaten. Največ zaposlitve so prinesla javna dela, a kljub vsemu je nad deset milijonov stalno nezaposlenih. Stroški reliefa se višajo, ker so množice vsled ukinjenega ali drastično znižanega zaslužka čezdalje bolj obubožane. Iz krogov vlade prihajajo svarila industrial-cem in bankirjem, da se naj zganejo, če nočejo, da se ne- Milijone tujcev, ki žive v tej deželi, je direktno odgovornih za prememfco v mišljenju med ameriškim ljudstvom, ki se nagiba k rdečkarstvu. Vplivi te prrmem.be segajo že daleč v zvezno vlado. Tako pravi polkovnik Edwin M. Hadley, načelnik patriotične organizacije "Paul Reveres", ki ima za svoj smoter pobijanje radika-lizma. Po njegovem mnenju ima "new deal" komunistične tendence. A ko je to res, potem "good by" komunizem! Kajti takega komunizma se bi kapitalistom ne bilo treba bati. Polkovniku Hadleyju je silno hudo, kajti ta dežela je v svoji zaslepljenosti pripustila v svoje meje od 1. 1820 do 1923 nad 35 milijonov tujcev! In da je nesreča še večja, je prišlo mnogo tujcev iz južne Evrope in slovanskih dežel. Kaj pa, če bi "tujcev" nihče ne pustil na ta kontinent? Polkovnik Hadley je pozabil, da je tudi on potomec tujcev! In če jih ne bi bilo, bi bil ta del sveta ie vedno lovišče za indijanske rodove. če kdo, imajo oni vzrok za pritoževanje, ne pa Hadley in drugi prismojeni "patrioti" njegove sorte. Poleg njega je celo krdelo drugih, ki bombardirajo delavsko tajnico Frances Perkins, da naj prične z deportacijami na debelo. Očitajo ji, da je bilo v prošli stavki v San Fran-ciscu aretiranih nad 400 oseb, toda samo eden izmed njih je bil deportiran, pa še ta edino zato, ker je prišel v to deželo nepostavno. "In Frances Perkins vendar ve, da je bilo med aretiranci mnogo rdečkarjev," vzklikajo stoprocentneži. Da se vrnemo k prej omenjenemu polkovniku: "Plaz stavk je prišel nad to deželo šele ko je naša idiotična vlada priznala Sovjetsko Unijo," je dejal, in siti bedaki so mu ploskali. "Washington danes ni več ameriško • glavno mesto, ampak dvorišče Moskve," je robantil dalje in bilo je še več ploskanja. Tako se v Zed. državah kristalizirajo elementi, iz katerih bo nastalo izrazito fašistično gibanje. Razlika med tem ter nemškim in italijanskim je le ta, da je amoridki skoz in skoz samo kapitalistično navdahnjen, dočim se je v Evropi opiral ob radikalizem na šovinistični podlagi, da si je pridobil zaslombo v masi. Spremljevalke9 ki delavcev ne zapuste VOJNA NAPOVED VSEM IZMOM V 'OBRAMBO' AMERIKANIZMA Legija za deportacije; za šikaniranje radikalnega časopisja in organizacij; za večjo armado in mornarico; in za takojšen bonus! » KONVENCIJA Ameriške legije v Miamiju v Floridi je dobila v ameriškem časopisju veliko več pozornosti kakor pa konvencija Ameriške delavske federacije, ki se je vrnila nedavno v San Franciscu. Atneriška legija se smatra za privilegirano zastopnico bivših vojakov, ki so služili v ameriški armadi v času svetovne vojne. Vodstvo Legije imajo od vsega začetka interesi, katerih glavni smoter je braniti kapitalistični sistem. Odevajo ga z zastavo amerikanizma. Patriot jim je samo tisti, ki vpije proti rdečkarjem in ki smatra privatno svojino in profit za najsvetejšo "ameriško" institucijo, člani imajo v Ameriški le- Narisal FeHx Rosina. V sedanji ureifci so in bede oni bogati in Jnifi revni eni v raskniju in milijoni ▼ pomanjkanju, bogatini ▼ palačah, graditelji polni po dostikrat bre« stroke. In toko gre tn rnslikn bres konco in krnja. Ako ste proti »Iste-mu, ki to nasprotje povzroče, glasujte v torek 6. novembra bo socialistično stranko. DVAJSET MILIJARD KREDITA JE "NEZAPOSLENEGA" VSLED KRIZE Rooseveltov apel na bankirje za sodelovanje. — Ponujanje roke v spravo s finančnimi magnati kega dne res znajdejo v opas-nosti revolucije proti kapitalizmu. Donald R. Richberg, ki je eden glavnih newdealerjev ter važen funkcionar v NRA, je nedavno v svojih govorih pred zastopniki businessa dejal, da če se industrialci ne zavzamejo udahniti industriji in trgovini več življenja ter uposle! vsaj še pet milijonov ljudi, bo slabo za vse skupaj. S tem misli, da bo koncem konca slabo za one, ki posedujejo industrijo in banke, pa nočejo pomagati deželi iz krize z zaposlitvami. Tudi Richbergov apel bo malo zalegel, kajti kapitalisti .operirajo • industrijo zaradi profita, ne pa -za potrebe ljudstva. CEMK KNJIG V tej izdaji na 7. strani je cenik knjig v slovenskem in angleškem jeziku, ki jih ima v zalogi Imjigarna Proletarca. Naročite si jih! KAMPANJSKA izdaja "Proletarca" Izšla je vsled posebnih naročil v povečani nakladi Poskrbite, da jo bo čitalo čimveč ljudi! Do te krize je bila takozva-na nevidna ameriška vlada na Wall Streetu odločilna v gospodarskih, notranje in vna-njepolitičnih zadevah, in vlada, •v Washingtonu se je ravnali/ po njenih željah ter navodilih. Toda v prvih par letih krize je ugled bankirjev silovito padel. Njihovi finančni zgradbi je pretil silovit polom. Pred zrušenjem jo je otela vlada s svojim moratorijem, posojili in z apelom na ljudstvo, da naj ohrani zaupanje in strpnost. Tako je vlada v Wa-shinigtonu 1. 1933 postala veliko jaeja, kakor pa vlada new-yoi.:kih velebankirjev. Ko je nato začela še stikati po njihovih računih in jih vpraševala, Čemu ne plačujejo dohodninskega davka, je njihov pre-stidž padel še bolj, četudi so sebe izmotali s pomočjo svojih odvetnikov, ki za visok denar vedno iztaknejo "tehnika-lije" in ugodna tolmačenja, da služijo krivcem za rešilno lesi vo. Lani in letos so se bankirji polagoma opomogli in ob enem so organizirali svoje rezerve v kredite, ki pa so "vsled ekonomske nesigurnosti nezaposleni". Dvajset milijard kredita je na razpolago, pravijo bankarji, ki pa ga ne izpuste, "kajti naj prvo mora vlada dokazati, da ne misli trajno kupičiti svojih dolgov in pokazati mora z dejanji, da je njer. princip varčnost. Bankirji imajo najmanj vzroka vladi kaj očitati, toda oni kontrolirajo denar in kredite, zato s' to šalo—ki pa je za ameriško ljudstvo silno draga zadeva, lahko privoščijo. V tednu z dne 22. oktobra so imeli bankirji konvencijo. Udeležilo se je okrog 4,000 predstavnikov finančnega sveta. Pred to skupino je govo-tudi predsednik Roosevelt, ki je apeliral nanjo za sodelovanje in jo zagotavljal, da se bankirjem ni treba bati njegove administracije, kajti gospodarila bo tako, da načelo "pro-fitnega sistema" ostane v veljavi. Dejal je med drugim: "Meseca marca 1933 sem a-peliral na ameriško ljudstvo, da naj obnovi svoje zaupanje v banke. Moj apel je upoštevalo. Nocoj apeliram na vas—bankirje te deiele—da obnovite zaupan je v ljudstvo te deiele. U~ pam, da boste upoštevali moj apel" Znano dejstvo je, da so ameriški velebankirji Roosevelto-ve napore precej bojkotirali in da so v opoziciji proti njemu, ne zato ker škoduje bankirjem—to vedo, da ni res—ampak vsled tega, ker smatrajo, da se preveč briga za ljudstvo. Nerazumljivo jim je, če-rtiu se naj vlada sploh ukvarja z brezposelnimi, ali čemu naj tro?i denar za razna, javna ' dela, ki ne donašajo profita posameznikom. če ne bi bili bankirji tako zaslepljeni in še vedno pijani špekulacij, ki so omotile to deželo po vojni, bi zapopadli, dn je podpora brezposelnim, neznatna kakor je, za enkrat obvarovala omajani ameriški kapitalizem in s tem banke ter druga bogastva za posameznike. če pa bo moral Roosevelt popustiti bankirjem v njihovih zahtevah, bo odločujoča vlada spet kmalu na Wall Streetu. Delom je ie in njen pritisk narašča. giji prav malo besede. Vlada-na je za kulisami. Za svoj razmah se ima zahvaliti visokim podporam, ki jih je dobila od bogatašev prva leta po ustanovitvi. Danes se Ameriška legija smatra za državo v držaji, za vlado nad vlado v Wa-shingtonu in za nadzornico kongresa, četudi je članstvo v nji bolj paradnega kot kakega drugega pomena, je Legija ameriški ustavi ena najnevarnejših organizacij, in to vsled svojih fa&stičkih tendenc ter uporabljanja sile, četudi zatrjuje, da je proti fašizmu in hitlerizmu, ter da brani ustavo. Ona je za "a-merikanizem" kakor si ga tolmačijo bogataši. V Miamiju mu je odkazala pot ki vodi v fašizem. Legija ima "amerikanizacija ski odbor", ki je na prošli konvenciji predlagal med drugim, da naj Zed. države pre-| kličejo priznanje Sovjetske U-! niie, češ, da ni držala obljube lin ruje naprej za strmoglavljenje amemke vlade; komunistični stranki v tej deželi se naj vzame pravico do glasovnice; radikalnemu časopisju, ki propagira revolucijo in strmoglavljenje ameriške vladne forme, se naj prepove razpošiljanje po pošti; učitelji in učiteljice naj pred vstopom v službo podpišejo zapriseženo izjavo, da bodo zvesti ameriški zastavi in ustanovam, ki jih predstavlja; tujce (nedržav-ljane) se naj odstrani iz te dežele, razen če se iskreno zavežejo ravnati se po ustavi. Novi predsednik Legije Frank Belgrano iz San Francisca je v svojem govoru dejal, da se ta dežela vse preveč ukvarja z raznimi izmi. "Napo- ve j mo vsem boj, je dejal— komunizmu, socializmu, fašizmu, hitlerizmu in vsem drugim številnim izmom, kajti v tej deželi je prostora samo za en izem, in ta je amerikanizem!" Ameriška legija se je na tej konvenciji skoro soglasno izrekla za takojšen bonus. "To je glavno, radi česar smo prišli na konvencijo, in tega glasovanja smo »vsi čakali," je dejal Ray Kelly iz Detroita, eden voditeljev Legije. Povedal je s tem vso resnico, kaj iti moč Legije med bivšimi vojaki je v dejstvu, da je zanje izvojeva*-la veliko koncesij. "Nobena druga skupina ni na boljšem kot so bivši vojaki," je dejal predsednik Roosevelt neda«vno, ki nasprotuje takojšnjemu iz-plačanju bonusa, kakor je nasprotoval Hoover pred njim. Ako Legija izvojuje to svojo zahtevo* bo vlada morala dobiti nekje najmanj dve milijardi—bodisi da si jih izposodi, ali pa se zateče k nadaljni inflaciji. Legija se je izrekla tudi za povečanje armade, vojne mornarice in letalske flote. Kar se tiče njenih zahtev v prid militarizma in takozva-nega "amerikanizacijskega programa", so delo in sklep Legijine nevidne vlade. Veterani—ogromna »večina vslaj— se brigajo le za bonus. In ker vedo, da če kdo, ga jim bo iz-vojevala Legija, kakor že marsikaj drugega, se je drže. Kongresniki se boje njenega vpliva, kajti kdor glasuje proti takojšnjemu izplačilu bonusa, izpostavi svoj mandat v nevarnost. Zato je bil predlog za takojšnje izplačilo bonusa v kongresu že parkrat sprejet in obakrat vetiran. A (Nadaljevanje na 5. strani) APEL VOLILCEM 1. Vsak delavec, ki se zaveda svojega razreda, bo v torek d.sjiovembra glasoval socialistično. 2. Agitiral bo med tovariši delavci, da store enako. 3. Vsak zaveden delavec smatra za svojo dolinost širiti socialistične kampanjske letake in mobilizira v ta ruimen tudi druge. U. Dolinost vsakega socialista je delovati, da so shodi, ki jih sklicujejo, dobro obiskani in uspešni. 5. V agitaciji socialistom ni treba biti v zadregi za argumente, pač pa jih manjka demokratom in republikancem. Vsled tega volilce slepe. Važno je9 da se delavcem to resnico poljudno povdarja. * 6. Ne zadostuje, da delavci samo oddajo svoje glasove socialistični stranki, kajti potrebno je tudi, da poskrbe m pošteno štetje svojih glasov, Kjerkoli je prilika in kdorkoli količkaj utegne, naj bo paznik pri štetju. 7. Vsakdo, ki glasuje socialistično, se naj zaveda, da glasnic :a gibanje in ffl jiltf|rii, kateremu, pripada BODOČNOST. Td, kar podpirajo demokrati in republikanci, se je iz Uvelo in umira. Uredba prihodnjosti bo socializem/ PROLETAREC delavsksga Ust m In Ali bo hitra vožnja na iolemioak povečala nesreče? liUja vsake artá*. DiUtAt Tiiiww Chicago, 111. __ v Zodlnjonih driavah m ealo Uto $1.001 pol l«U $1.76; aa ««tft lata «1.00. >t u «alo Uto $8.60; a* >ol OS.OO. ta oglasi morajo biti t aašom arada aaj-Ao Rondeljka popoldni m »rioMIWv ▼ fttovtlki tekcrfege tedna. PROLETAREC Wodnoadajr by tka i'« Publishing Co., 1 Established 1000. Wltor Bx>sln«fls Ma nagor Charla» SUBSCRIPTION-BATES: __„ Ono Toar $3.00; Six Months $1.00.—Foreign Ooontrtoa, 00.60; Six Monte ft.00. Ol.TIf Tow PROLET^ARJEC^ Zavrženi glasovi V malokateri deželi na svetu zavržejo vo-lllcl toliko glasov, kakor v Zed. državah, ne zato ker ne volijo, ampak ker glasujejo napačno. Preiskave v kongresu in druga razkritja dokazujejo, da je bilo potrošenih s strani bogataških krogov za nominiranje in izvolitev kandidatov v zvezni senat, za governerja, župane velikih mest, za poslance v kongres in v druge važne urade milijon in več dolarjev v prid enega kandidata, in to ne v kakem osamljenem, ampak v stoterih in tisočerih slučajih. Zapisniki kongresnih preiskav iskasujejo, da je marsikateri demokratski ali republikanski kandidat v zvezni senat prejel v fond za svojo kampanjo sto tisoč, pol milijona in tudi vi&je vsote dolarjev — od posameznega bogataša ali posamezne korporacije. V povračilo ca izvolitev je deloval za interese družbe in bogatih posameznikov, ki so mu kupili nominacijo ter izvolitev. Volilna kampanja za demokrate in republikance je običajno cirkuškega značaja. Obilo ropota, robantenja, napisov, godbe, predstave, pivo itd. Ljudje se navdušijo, prerekajo, delajo stave in napeto čakajo izida. Ko so glasovi prešteti, mislijo, da so zmagoviti kandidati izraz njihove volje — Češ, mi smo večina. V resnici so volilci v takih bojih' le marijo-nete na nitkah, ki jih vlečejo po svoji volji interesi, ki trošijo ljudski denar v volilnih kampanjah za svoje sebične namene. Vsakdo, ki je glasoval v prejšnjih volilnih bojih za kandidate, za katere so trošili stoti-soče dolarjev razni Morgani, Melloni, Schwa-bi, Insulli, Rosenvvaldi itd., je vrgel svoj glas proč, četudi je bil kandidat, sa katerega je glasoval, izvoljen. Državljani, ki volijo kandidate, ki jim jih uriva ena ali druga skupina kapitalistov v svojo korist, so le karte v rokah političnih maŠin. Žal, da se masa volilcev tega ne zaveda in zato še meče proč svoje glasove. Kandidat, za katerega potroši ta ali oni bogataš 60,000, 100,000 ali pol milijona dolarjev, gotovo ne bo delal za ljudske koristi. V kampanji ne pove, kdo ga financira in ne v kak namen, nego slepi in obljublja, kakor da more kak posameznik res odrešiti ves svet, ali vsaj posamezno deželo. In zato je ljudstvo po vsakih volitvah razočarano, ker po vsakih spozna, da je bilo ogoljufano. Ko pa pride nova kampanja in kapitalisti dvignejo nov krik v svojem tisku in znova investirajo v svoje kandidate — se ljudsko zanimanje spet obrne v napačno smer in na volilne dneve gredo milijoni spet na volišče, da zavržejo svoje glasove v prid trhlega kapitalizma ter graftarjev. Kapitalist, ki glasuje za svojega kandidata, ne vrže proč svojega glasu, toda bedni delavec, ki se navdušuje in voli kapitalistovega kandidata, bi storil bolje, če ne bi volil. Le tisti glasovi delavcev niso "vrženi proč", ki so oddani za socialistično stranko. Tudi ako ne zmagamo, imamo zavest, da smo glasovali zase, v prid delavskega razreda in proti kapitalizmu, katerega v tej deželi politično vadr-žujeta republikanska in demokratska stranka. Boj proti njima je boj za odpravo krize in kapitalizma, ki jo povzroča. i "Denar ne smrdi" "Denar ne smrdi", pravi ameriški pregovor Ampak republikanci v Illinoisu trdijo v enem svojih letakov, da to ni vselej resnično. Demokratska stranka Zed. držav je napravila v zadnji predsedniški kampanji L 1932 precejšen deficit. Znaša še sedaj nad sto tisoč dolarjev. Pokril bi ga lahko sicer ta ali oni kapitalist, toda Rooeeveltova administracija teli napraviti vtis, da demokratska stranka pod njenim vodstvom ne sprejema visokih prispevkov od posameznikov. Odklonila pa je tudi vsoto $25,000, ki so jo prispevali veljaki demokratske stranke v Chi-cagu. Ker ve, da je to prigraftan denar, ga je v varovanje svojega ugleda — odklonila. Republikanci so to izrabljali za dokaz, da so čikaški demokrati. k1 vladajo mesto in okraj, "kruki", češ, za take jih smatra tudi vodstvo ameriške demokratske stranke. Ampak republikanci, ki jim to očitajo, so prav takšni faloti, kakor njihovi "demokratski" kolegi. Bore se za korita in kadar so pri njih, se debele, dokler jih ne odrinejo drugi. Ns sliki jo prevrtan brsovlak ielemnice Big Fonr, ki jo voall is Cfcicagn v Ciscisssti. Nesreča »a jo dogodila 23. oktobra v Earl Park«, Ind. SS oeeb jo bilo poškodovanih, nekateri nevorno. To jo bil bsnovlak "stare sorte". Mnogi vprašujejo, ¿o ne kodo možnosti sa nesreče s vlaki novega tipa, s kakršnimi nekatere ielesnice sdnj prakticirajo, veliko bolj pogoste. Največ neagod je adaj aaradi slabo negovanih prog. župan dr. M. V. Baxter. On je socialistični kandidat v zvezni kongres. Deluje za delavstvo na predavanjih, shodih, v listih in kjerkoli more kaj storiti. Njegovi nasprotniki so ga hoteli na vsak način očrniti med ljudstvom, toda uspeli so le pri naivnih ljudeh. Baxter je socialistični bojevnik. Glas, ki je oddan zanj, je glas proti krivici in obstoječim razmeram. "Sej ne bo ¡xvoljen!" Tisti, ki ne glasujejo za socialiste zato, "ker ne morejo biti izvoljeni", bodo 6. novembra, kakor pri vsakih volitvah, glasovali, da ostane "new deal" s svojo staro igro in starimi razmerami kakor je bil in kakor je danes. "Hurej, Kej Ea Kej Diejl" Andrew Kobal, bivši kandidat za voditelja SNPJ in glavnega urednika njenega glasila, združevalec staršev z otroci, profesor itd., je napisal igro z naslovom "KSKJ" kot prispevek h kampanji -sa Kranjsko slovensko katoliško jednoto. Zaključuje se z vzklikom, kot je v naslovu te notice. V New Yorku so jo pod Andrejevo režijo že dvakrat igrali. Dopisniki v slovenskih katoliških listih jo zelo pohvalno omenjajo. Izgleda pa, da mu uprava KSKJ vseeno ne nudi prilik, kakršne mu je svoječasno dala u-prava SNPJ. Oglaševala ga je kakor še nikogar in šla zanj v stroške kakor še za nikogar. Rezultat — "Hurej, Kej Es Kej Džej", zveza s komunisti na IX. redni konvenciji, izrabljanje Ml. Lista, izrabljanje kolon v glasilu, praktičen katoličan (u-gotovitev v ljubljanskem Slovencu) in tako bi lahko še našteval. K sreči je bil v odboru SNPJ tedaj vsaj eden, ki je razumel "praktičnost" praktičnih ljudi in njihove skrite ambicije. Is metropole. V Clevelandu je inače po starem. Le tu in tam je kaj novega. Pri S. N. D. prizidavajo lokal za pivnico in kegljišče. Prej prazni in napolprazni lokali na St. Clair Ave. so oživeli v salu-ne. Mnogi mislijo, da je business z rakijo in pivom danes edino, s kakršnim se izplača začeti. Vse drugo je le delo in ¡»guba. In v kulturnem oziru? Plesov in banketov ne manjka. Prijateljstvo med rojaki narašča in izraža se v takozvanih surprise parties. V politiki se ravnamo po starem. Podpiramo demokratski. new deal, živimo pa slabše kot v starem dealu. Jerry Pengov. Cottonove sugestije. Thomas L. Cotton, bivši uradnik pri FLIS-u, agitira za ustanovitev federacije slovanskih podpornih organizacij, kar je bilo pod tem naslovom &e komentirano. V enem svojih člankov svetuje, naj bi združeno proučevale sredstva, ki se jih poslužujejo za pridobivanje novih članov vse uspešnejše bratske organizacije. Po njegovem r.incr ju bi se morda na ta način spoznalo, da plačani agitatorji niso najbolj uspešni v pridobivanju novih Članov. Kar se tiče jugoslovanskih podpornih organizacij, jim tega dejstva n| treba šele spoznati, ker je na dlani. Ako bi bile odvisne v svojem razvoju od plačanih odbornikov in agitatorjev, bi ne postale to kar so. Vsaka je rasla najbolj takrat, kadar je vel med član- stvom idealizem — bodisi za eno ali drugo stvar. In vsaka je trpela posledice, ako in kadar so zavladali nad njo člani, katerih edini smoter so materialistični nagibi in osebne ambicije. Priden vladar. Deset milijonov dolarjev zapuščine ni malenkost. Bilo je treba truda in znoja mnogih delavcev in kmetov, predno so to vsoto spravili skupaj. Zapustil jo je kralj svojcem. Delavci in kmetje, ki kupičijo bogastva za druge, zapuščajo svojcem le nesijgurnost in bedo. —- Ali more kiti "dober katoličan" tudi socialist? Duhovniki in papež pravijo, da ne. Ampak med socialisti — med slovenskimi namreč, se je le dobil kdo, ki je brez vsakega dokaza trdil, da je dober katoličan lahko socialist in obratno. Kdor je "dober" katoličan, ni nikdar dober prospekt za socialistično gibanje. Kako gredo socialisti in katoličani skupaj, dokazujejo Italija, Avstrija, Mehika, Španija itd. Tisti, ki so . . se motili s prej imenovano tr- Delavci, ki so leto za letom ditvijo, naj se uče iz protivnih presedlavali s slona na osla. m _ - . , t •« k 4 m /\ l«/\ t r 1111 »e »vi /\f n/\ dokazov v deželah, kjer je bila Delavska telovadna in športna zveza Chicago, III. — Na iniciativo dveh klubov JSZ (št. 16 in 20 na severni strani) je bil ustanovljen iz naših vrst prvi delavski telovadni in športni odsek. Največ se je trudil v tem Lud-wig Wipotnik . Novi odsek se je pridružil delavski zvezi športnih društev, ki posluje pod imenom Workers' Gymnastic and Sports Alliance of America, ki je včlanjena v mednarodni zvezi socialističnih telovadnih in športnih društev. Naloga skupine, kakor je bila ustanovljena na severni strani v Chicagu, je, da goji telovadbo in sport, da služi za reditelje na socialističnih prireditvah, in da daje s svojim sodelovanjem socialističnim manifestacijam čimbolj vznesen značaj. Apel volilcem v West Allisu in okolici Dne 6. nov. pojdite na volišče in oddajte svoje glasove socialističnim kandidatom. Ne samo to, ampak tudi agi-tirajte, da store drugi enako. Zdaj je prilika, da ljudstvo izrazi svojo voljo, kajti volitve niso vsak dan. za Vzlic vsemu J. S. Z. v Johnstownu napreduje Johnstown, Pa. — Na prošli seji 21. okt. je klub št. 6 spet napredoval za 3 člane — 11 članov v treh mesecih. To je razveseljivo za vsakega, ki mu je pri srcu izboljšanje gnilih razmer, v kakršnih živimo, ako se to sploh sme imenovati življenje. Kajti dokler se delavstvo ne bo organiziralo politično, ne bo izpremembe ljudstvu v prid. T»; je še precej rojakov, ki so včasi bili Člani kluba, pa so z raxn«n vzrokov odstopili, največ zaradi gmotnfh težkoč, eni vsled oddaljenosti od kraja, kjer je klub obdržaval svoje seje, ostali pa vsled vsakojakih vzrokov. Marsikdo je s sličnih razlogov odlašal svoj pristop v klub. Oddaljenost zdaj ni več opravičljiv izgovor, ker zborujemo namesta na Franklinu v Lorain Boro v Slovenskem delavskem domu. Brezposelni in taki, ki so u-posleni le dan ali dva v tednu, lat ko dobe izjemne znamke, ki ho j>o 5c na mesec. * V nedeljo 30. sept. je klub št. 6 priredil "com and potato roast party" na farmi somišljenika A. Dolgana v Kelso. Priredbe take vrarte se navadno vrše na prostem, toda 30. sept. je bil deževen dan in vsled tega neprikladen za izlete. Računali pa smo na dobrodušnost rojaka Dolgana, če:, sej nam bo dal streho, če bo treba, in smo pod-vzeli izlet k njemu kljub slabemu vremenu." Menda so vsi čutili isto, kajti udeležba je bila dobra in zabava izvrstna. Poleg strehe so nam Dolganovi dali krompirja in koruze, da smo jo pekli — vse brezplačno. To je bilo več kot smo pričakovali. Člani kluba so Dolganu in njegovi soprogi za tolikšno naklonjenost iskreno hvaležni. KOMENTARJI I in je katoliška cerkev na čelu gibanja za uničenje socialističnih strank ter njihovih ustanov. Kaj je a konferenco v Clevelandu? Kaj je s konferenco predsednikov jugoslovanskih podpornih organizacij, ki je bila obljubljena v intervjuju med Adamičem in reliefnim uradom v Washingtonu? Ali je bilo vse skupaj le raca za tolaženje bednih Jugoslovanov, ki bi jim bile farme na vladne stroške kakor beg iz pekla?~Radoved. mezniki so financirali volilne (Proletarec je že takrat kon- kampanje, trobili stotisočake in statiral, da iz tiste moke ne bo milijone dolarjev za svoje kan-kruha.) didate, preslepili so s to ogrom- Oboževalci "titelov". no reklamo ljudstvo, in posle- .dica so goljufije, ki segajo v stotine milijonov dolarjev. Kajti kapitalist investira v volilno obratno, so volili zmotno. Prc pričajte jih, da so ravnali vsa ta leta sebi v škodo. Kapitalizem je pripravil delavce in farmarje ob prihranke v propadlih bankah, ob hiše in ob farme. Delavcem je vzel priliko celo do borega zaslužka. Življenska borba je poostrena in milijone ljudi je odvisnih samo še od državne in federalne podpore za svoje preživljanje. Vse to je rezultat NESPAMETNEGA glasovanja milijonov ameriških volilcev. Korporacije in bogati posa- Ako bi delavci in kmetje spoštovali samega sebe vsaj košček toliko kakor slave in klečeplazijo pred "titelni", bi bili v civilizaciji veliko dalj kakor smo danes. Slaviti in se klanjati Človeku samo zato, ker ima "ti-tel" je posledica tradicij hlapčevske vzgoje. LISTNICA UREDNIŠTVA Ta številka je izšla na osmih straneh zaradi cenika knjig in imenika raznih društev Prosvetne matice, ob enem pa, ker je to naša kampanjska izdaja za socialistično stranko. Dopisov zanjo smo prejeli izredno veliko, nekatere že zadnji moment, ko je bil list do malega poln. Precej dopisov, ki so oglašali eno in isto stvar, bodisi kampanjo zato, ker smatra take kontribucije za najobresto-nosnejše investicije. Bogataši plačujejo davke — toda na ljudske stroške. In od teh davkov jim vrača vlada nazaj vsako leto milijone, ne da bi ljudstvo imelo od tega kake koristi. Kako nespametno ravnajo delavci, so dokaz stavke. Naj-prvo glasujejo za služabnike sistema, ki jih izkorišča, nato pa stavkajo proti njemu. V West Allisu imamo poleg drugih kandidatov na socialistični listi tudi sodruga Frank Puncerja, ki kandidira v 3. o-kraju za poslanca «v državno zakonodajo. Opisavati njega ter njegove aktivnosti bi bilo odveč, kajti vsakdo v tem okraju ga lahko pozna z raznih priredb, shodov in sej. Njegovo prireditev ali našo listo kandidatov, smo skrajšali, da jih je delovanje je priča, da je vre-bllo mogoče čimveč uvrstiti. den zaupanja in izvolitve v sa Henrik Pečarič je poslal poročilo o agitaciji Ae v soboto, toda je bilo vsled tu omenjenega razloga odloženo za objavo v prihodnji številki. konodaio. Drugi kandidat v tem okrožju (četrti distrikt), ki zasluži čimveč opore v agitaciji od strani delavcev, je vvestalliški Na poziv eksekutive pennsyl-vanske soc. stranke je klub St. 5 sklenil prirediti v prid socialistične volilne kampanje tekom tega meseca dva shoda. Vršila sta se, prvi 19. in drugi 20. oktobra, eden v Slov. del. domu v Lorain Boro. drugi v Cambria Library lecture Hall v sredini mesta. Glavni govornik na obema je bil Franz Daniel iz Phi-ladelphie, ki je kandidat socialistične stranke v Pa. za tajnika notranjih zadev. Govoril je tudi na sejah dveh lokalov tukajšnjih unijskih premogarjev. Udeležba ni bila velika. Krivo temu je precej dejstvo, da smo imeli za oglašanje le dva dni časa. Stara slaba navada pennsylvanske eksekutive je, da je v aranžiranju shodov vedno pozna. V tem slučaju so nam dali na razpolago za oglašanje in ureditev priprav za shode le dobra dva dni. # Volitve 6. nov. so blizu. Soc. stranka v Pa. ima popolno listo kandidatov v vse urade. V Cambria County so na listi socialistične stranke štirje Slovenci .in izmed teh so trij člani kluba št. 5 JSZ. Vsi kandidirajo v državno zbornico. Kdor sledi boju med demokrati in republikanci, se mu mora aagnusiti vse to. Cas je, da jfm delavstvo obrne hrbet. * Delo, ki ga vrši klub št. 5 JSZ v prid ljudskih koristi, ni majhno in ni lahko, posebno če upoštevamo, da ga izvršuje mala peščica sodrugov, dočim je na nasprotni strani moč, ki ima onoro v korporacijah, v tradicijah in dobiva jo tudi od pretkanih patrov s hriba Oak Hurst. O delavskih razmerah ni vredno poročati. Je vse po starem. New deal izgublja svoj magnetizem in poleg tega pa postaja že star. — John Langerholc. Neustavne pensije. Zakon, ki določa pensije za železničarje, je neustaven. Tako je odločil Alfred A. Wheat, vrhovni sodnik distrikta Columbia. Doslej je bil še vsak zakon, ki bi imel resnično koristiti ljudstvu, proglašen neustavnim, naj prvo od nižjih sodnikov in klnčno še v zveznem vrhovnem sodišču. Prepoved dela otrok v industriji bi bila nekaj človekoljubnega in v korist kapitalizmu samemu, toda nje-wgov pohlep po profitih je tolikšen, da je zaslepljen za take koristi. Ko je pred leti kongres sprejel zakon za odpravo upoalevanja otrok v industriji, so magnati poklicali na pomoč vrhovno sodišče in postava je bila progla-* sena neveljavnim. V tem slučaju je vrhovni sodnik Wheat ugodil tožbi železniških kompanij, ki so se pritožile, da zakon o penzijah krši ameriško konutitucijo!. . . Mesto brex cerkve. Toriji so odkrili nov škandal. V državi Tennessee, kjer zvezna vlada gradi velike jezove in elektrarne, je zgradila tudi moderno delavsko mesto Norris, ki ima kakih 3,000 prebivalcev. Imenuje se Norris v počast senatorju Norrisu, ki se je mnogo let boril za ta vladni projekt in odbijal prhatne interese. V mestecu Norris, kjer so stanovanja moderna m poceni, pa je uprava, ki vodi vso gradnjo, pozabila na cerkve in zdaj so prebivalci brez prilike za izveličanje. Torijski časopisi se hudujejo in duhovniki kimajo, kajti to vendar ne gre, da bi mesto s 3,000 prebivalci bilo brez dušnih pastirjev! Vprašali so ravnatelja občine, kako to, da so pri gradnji pozabili na božje hrame. "Saj nismo", je pojasnjeval. "Ampak ver v Zed. državah je toliko, da je v takem mestu nemogoče vsem ustreči. Ko hitro bi tu postavili cerkve, bi med seboj konkurirale in obubo-žavale občino." To je "bogokletno" tolmačenje. Ne bo dolgo, ko bodo v Norrisu cerkve, pa če jih prebivalci hočejo ali ne. In ko jih dobe, jih bodo vzdrževali, ker je malo takih, ki se jim bi mogli uspešno protiviti. Rop, ki ae je izplačal. Thomas Maloy je boss unije delavcev, ki operirajo filmske aparate in zvočnike v čika-ških kino glediščih. Pred to krizo so prejemali po $100 in več na teden. In boss njihove unije Maloy je plačan še toliko bolje. On ni radikalec, ampak pristaš sistema, ki omogoča raketirsUa. Lasti si pa zaslugo, da je priboril omenjenim delavcem visoke plače. Tudi nase ni pozabil. Prošli teden so čikaški listi poročali, da so udrli v Maloyevo poletno vilo blizu Michigan Cityja v Indiani tatovi in odnesli okrog $50,000 v gotovini in $13,000 v drugih vrednotah, skupaj 63 tisoč dolarjev. Ker bi roparjem najbrž nihče ne odprl, so prisilili mestnega maršala, da je šel z njimi do vile in potrkal. Odprli so mu, — dru#o je bilo lahko. Maloyevo ženo so pretepli. On je bil na lovu nekje v Kanadi. Tako so pojasnjevali listi, ki unijam niso naklonjeni in zelo radi poročajo o raket-rstvu v njih, katerega so oni pomagali ustvariti. Kajti kapitalistično časopisje ne trpi poštenega voditelja v uniji in ga diskreditira z napadi in obrekovanjem, ako le mogoče. Maloyjeva unija za delavstvo ni ideal. Toda tistim v Chicagu, ki so zaposleni v gledališčih pri aparatih, katere kontrolira, se izplača, in le bolj se izplača Maloyju ter njegovim pobočnikom. Maloy ima zdaj težkočo pojasniti, čemu je skrival v vili tolikšno vsoto, četudi vsakdo ve, da*si je s svojimi legitimnimi in drugimi dohodki spravil skupaj že precejšnje premoženje. Lov na komitaaa Mihajlova. Vodja macedonskih komitašev Ivan Mihai-loff je v Bolgariji proglašen izven zakona. Vsakdo ga lahko ubije brez kazni in še pohvaljen bo zato. Na srečo je Mihajloft to pričakoval in si poiskal zavetje v Turčiji, kjer pa so ga po atentatu na kralja Aleksandra aretirali. Pravijo, da ima Mihailoff na svoji vesti nad 3,500 umorov. Seveda jih ni izvr-il toliko sam, ampak njegovi komitaši po njegovi volji skozi prošlih 12 let. Morilec Aleksandra je bil baje svoječasno telesni čuvaj poglavarja Mihailoffa. Mihailoff zahteva svobodno, neodvisno Ma-cedonijo, kakor hočejo hrvatski separatisti svobodno, neodvisno Hrvatsko. Komunistični "Radnik" v Chicagu je celo za zedinjeno, svobodno slovensko državo, v kateri naj bi bili združeni vsi slovenski kraji, ki so zdaj pod Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Za^Tše se to prav tako enostavno, kakor da je dvakrat štiri osem. Ampak s pustolovščinami se borbi za osvoboditev narodov in za pravice narodnostnih ter plemenskih manjšin več škoduje kakor koristi, kar prizadeti vedo, ampak taka je njihova igra. Sinclair in aocialiatični tiket. V poskusnem ali slamnatem glasovanju v Californiji, ki ga vodi Literary Digest, je republikanski kandidat na prvem in Sinclair na drugem mestu. Komunistični kandidat prejema več glasov kakor socialistični — kar je zasluga Sinclairjrvega „oportunizma, s katerim je socialistični stranki odvzel glasove mnogih somišljenikov. Kljub temu Sinclair izgublja bitko in ob enem škoduje neodvisni delavski politični akciji. ZOLA i RIM ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) Resnično, tukaj je stal gospod Squadra v črni livreji in Čakal. Samo s poklonom je po-«val obiskovalca, naj mu sledi; potem je šel Zopet pred njim skozi malo prestolno dvorano, počasi odprl sobna vrata, stopil na stran, ga pustil vstopiti in zopet zaprl vrata brez najmanjšega ¿uma. Pierre je bil v sobi Njega svetosti. Zbal se je bil uničujoče razburjenosti, ki napravi človeka blaznega aH pa ga ohromi; pripovedovali so mu bili o ženah, ki so prihajale umirajoče, nezavestne, kakor pijane, ali pa so planile v sobo, kakor da so jih dvignila in prinesla nevidna krila. Ali naenkrat se je izlil prejšnji strah čakanja, prejšnja mrzlica in vročina v nekakšno grozo, v nekakšno reakcijo, ki ga je napravila zelo mirnega. Oči eo se mu tbistrile in so videle vse. Ko je vstopil, mu je kil naenkrat jasen odločilni pomen take avdi-jence; On, enostavni mali duhovnik, stopa pred najvišjega svečenika, pred glavarja cerkve, pred neomejenega gospodarja da*. Vse njegovo versko in duševno življenje je odvisno od tega. Morda je ta misel povzročila, da Je na pragu svetišča, katerega se je bal, kateremu se je bil trepetaje bližal, kar odrevenel; mislil je bil, da bo mogel vstopiti le utripajočega srca, uničenih čutov, le jecljajoč svoje otroške molitve. Pozneje, ko je hotel urediti svoje spomine, se je domislil, da je prvi opazil Leva XJII.; ali videl ga je v okviru, v katerem je stal — v veliki, z rumenim damastom tapetirani sobi z velikanskim prezidkom, ki je bil tako globok, da je izginila V njem postelja in vse malo pohištvo, počivalnica, miza nekoliko škrinj. To so bile glasovite škrinje, o katerih so pravili, da je v njih zaklad Petrovega vinarja. Nekakšna pisalna miza v slogu Louis XV., s cize-liranimi bakrenimi oboji je stala nasproti veliki, pozlačeni in poslikani stebriČni mizi, na kateri je stala goreča svetilka poleg velikega razpela. Soba je bila gola, in nič drugega ni* napolnjevalo ogromnega prostora kakor trije naslanjači in štiri ali pet i svetlo svilo povle-«i čenih stolov. Pod je pokrivala že močno obrabljena preproga. Na naslanjaču poleg male mizice, na katero so bili postavili drugo, s pisanim senčnikom zastrto svetilko, je sedel Lev XIII. Na mizici so ležali trije časopisi, dva francoska in en nemški; zadnji je bil napol razgrnjen in kakor da ga je papež za treno-tek odložil, da je z dolgo, pozlačeno srebrno ftličico pometal sirup v čaši, ki je stala zraven njega. Kakor je Pierre videl sobo, tako je videl tudi obleko, talar iz belega sukna z belimi gumbi, belo čepico, belo pelerino, beli pas z zlatimi resami in z uvezenimi zlatimi ključi na koncu. Nogavice so bile bele, šolni pa iz rdečega baržuna, v katerega so bili tudi zlati ključi uvezeni. Najbolj pa ga je presenetilo lice in vsa osebnost, ki se mu je zdela zmanjšana, in jo je komaj spoznal, četrtič je bilo edaj, da ga je videl. Uzrl ga je bil nekega lepega večera v čudo vitem vrtu, ko je* smehljaje in zaupljivo poslušal čebljanje ljubega prelata, medtem ko je skakljal z drobnimi koraki starca kakor ranjen ptiček. Videl ga je bil v dvorani za blagoslavljanje kot ljubljenega papeža, čigar lice je od zadovoljnosti rde-valo, ko so mu žene darovale svoje denarnice, t zlatom napolnjene bele čepice, ko so si trgale nakit in mu ga metale pred noge, pa bi si bile rade izruvale srce, da bi mu ga bile tudi podarile. Videl ga je v cerkvi sv. Petra, nošenega visoko na ščitu, v žaru vidnega, od vsega krščanstva češčenega Boga, liki malika, zaprtega v svoji škrinjici iz zlata in biserja, •repega obraza, hijeratične, vzvišene negibč-nosti. In zdaj ga je zopet videl v naslanjaču, v zaupni situaciji. Zdel se je tako droban, tako slaboten, da je bil Pierre nekako vznemirjen, obenem pa ginjen. Zlasti vrat je bil čudno, neverjetno tenak, kakor nit, vrat majhnega, prav starega, povsem belega tiča. Kakor alabaster beli obraz je bil karakteristično prozoren; skozi veliki poveljniški nos se je svetlikala luč svetilke, kakor da se je umaknila vsa kri iz njega. Velika usta s sneženimi ustnami so s tenko črto rezala spodnji del obraza, in samo oči so ostale lepe in mlade; bi^ so čudovite oči, sijajno črne kot črni diamanti, takega žara, take moči, da so odpirale srca in jih silile priznavati resnico na ves glas. Hedki lasje so m vili v lahnih belih kodrih izpod bele Čepice in so polagali belo ktono o-krog suhega belega obraza, čigar nelepota je vsa ta belina blažila in prečiščala. V tej čisto du evni belini je bilo, kakor da se je meso prelevilo v.čteti cvet lilije. Ali na prvi pogled Je Pierre dognal, da ga gospod Squadra ni zato pustil čakati, ker bi bil hotel prisiliti Svetega očeta, naj obleče čistejši talar; zakaj ta, ki ga je imel na sebi, je bil močno onesnažen od tobaka, od rjave nesnage, ki se je razlila ob gumbih. In prav po meščansko je imel Sveti oče na kolenih robec, ki ga je rabil za brisanje. Sicer pa je bil videti izza včerajšnje slabosti že zdrnv; navadno je jako lahko okreval, zakaj bil je zelo zmeren in zelo moder starec, brez organične bolezni, pa se je le od naravnega izčrpanja vsak dan nekoliko akrčil, kakor baklja, ki mora vedno svetiti, nazadnje nekega večera ugasne. Že pri vratih je Pierre čutil, kako so se žareče oči, črne diamantove oči upirale vanj. Vladala je najpopolnejša tišina; dvoje svetilk je gorelo z nepremičnim, bledim plamenom v tem velikanskem miru dremajočega Vatikana, in nič drugega ni bilo opaziti kakor v daljavi stari, na dnu noči potopljeni Rim. Podoben je bil jezeru črnila, v katerem se zrcalijo zvezde. Stopiti je moral bliže, pripognil je trikrat koleno in se priklonil, da bi poljubil na blazini počivajoči rdeči baržunasti šoln. Nobena beseda, noben tren, nobena kretnja ni prišla od papeža; in ko se je Pierre vzravnal, je videl, da se upira vanj Še vedno dvoje črnih diamantov, dvoje plamtečih, duhovitih oči. Naposled je povael Lev XIII., ki mu ni hotel odpustiti ponižujočega poljuba noge in ga zdaj pustil stati, besedo. Pri tem ga je še venomer srepo gledal in preučeval najglobo-kej£e bitje njegove duše. "Moj sin, živahno ste želeli, da bi me videli. Dovolil sem Vam to zadoščenje." Govoril je francosko, nekoliko negotovo, z italijansko izgovorjavo in tako počasi, da bi bil človek lahko pisal za njim. Glas je bil močan, nekoliko nosljajoč, globok, bobneč glas, ki preseneti človeka, če pride iz slabotnega, navidezno brezkrvnega telesa, iz telesa brez sape. Pierre se je v znamenje globoke hvaležnosti le še enkrat poklonil; znano mu je bilo, da mora po pravilih spoštovanja počakati na neposredno vprašanje, preden izpregovori. "Vi živite v Parizu?" "Da, Sveti oče!" "Pripadate li kateri velikih mestnih župnij?" "Ne, Sveti oče, le malo cerkvico v Neullyju oskrbujem." "O da, že vem. Pri buljonskem gozdiču, kajneda?... In koliko ste stari, moj sin?" "štiriintrideset. Sveti oče." Kratek molk je nastal. Lev XIII. je naposled povesil oči. Prijel je s svojo nežno, slonokoščeno roko zopet kozarec s sirupom, pomešal z dolgo žlico in zavžil požirek. Storil je to počasno, previdnega, premišljenega obraza, kakor vse, kar je mislil in delal. "čital sem Vašo knjigo, moj sin. Da. večji del. Navadno mi predlagajo samo odlomke, toda nekdo, ki se zanima za Vas, mi je sam prinesel knjigo in me zelo prosil, naj jo pregledam. Na ta način mi je bilo mogoče, da sem se seznanil z njo." Nalahno se je zganil in Pierru se je zazdela ta kretnja kakor ugovor proti osamljenosti, v kateri ga drži njegova okolica — ta mrzka okolica, o kateri je pravil monsinjor Nani, kako skrbno pazi na to, da bi ne prišlo nič vznemirljivega iz zunanjega sveta do papeža. "Zahvaljujem se Vaii svetosti za to veliko čast," si je duhovnik zdaj dovolil reči. "Večje in bolj zaželjene sreče ne bi bil mogel doživeti." Kako srečen je bil! Domišljal si je, da je že vse dobljeno, ker je govoril papež z njim o knjigi zelo mirno, brez vsake jeze, kakor človek, ki ga pozna zdaj ¿o dna. "Zveze imate z gospodom vikontom Phili-bertom de la Choue, kajneda, moj sin? Začudil sem se že začetkoma, kako podobne so nekatere Vaše misli idejam tega vdanega služabnika, ki nam je na drugi strani podal dragocene dokaze svojega dobrega mišljenja." "Resnično, Sveti oče, gospod de la Choue mi je naklonjen. Veliko sva se razgovarjala; zato ni čudno, da sem ponovil nekatere njegove najljubše misli." (Dalje prihodnjič.) Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo la-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala. SKRAJŠEVANJE RAZDALJ V / >* U)K DO Ai rv M*ltiCVK\i /A/ LMiS n**At 3 PAV Angleftka arijitika T. Campbell Black la C. W. A. Scolt «U preletela distance 11,000 milj i« Loudena v Melbourne e Avstraliji v nekaj sekund manj ko 71 nmk. Vaolo ju jo toraj 1 uro manj kot tri dni Napravila «ta povprečno 160 milj na uro, vključivii ¿a», ki »ta «a potrošila modpotnma v aeroplanskih pristanih. Zaaluaila »ta pri tam poletu nagrado $50,000. T« tekme — jo udeleiilo tudi vei drugih letalcev. Samo dva aeroplana, poleg njunega, sta dotetfb cilj, toda precej ur poaneje. Druga in tretja nagrada aaaiata «kupne $25.000. Par letalcev je bilo medpotoma ubitih in nekateri •o omagali. V Italiji je dne 23. oktobra preletel Fraaceteo Angello 435 milj v eni uri, torej tolikino raadaljo, kot je med Chicago e Zed. driavak in Totoa-tom e Kanadi. Dosegel je svetovni rekord. Dne 25. oktobra je dospel ia Loa Angeleaa e Chicago motorni vlak, agm-jen ia aluminijskih kovin, lt ur hitreje kot pa voaijo sedanji braovlaki. V oš-nja ia Los Angelesa v New York je vaela 56 ur in 55 minut. EH DRAMSKEGA KLUBA ŠT. 1 JSZ ■........ a i É É i É i i É i É OGLAŠAJTE v PROLETARCU Chicago, 111.—Drama "Rdeče rože", ki jo je vprizoril klub št. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvorani ČSPS, je napravila res globok vtis na udeležence, kakor jim je bilo v oglašanju predstave obljubljeno. Jože Moškric, ki jo je spisal, je izvršil zelo posrečeno delo. Slovenskemu delavskemu odru je s to dramo veliko prispeval. Ima pet dejanj, toda na predstavi kluba št. 1 smo videli samo štiri. Drugo dejanje so namreč izpustili, ker je igra tudi brez njega lahko celota. V igri (brez drugega dejanja) je nastopilo 18 oseb in zbor delavcev ter delavk ("Savani"), ki so v končnih prizorih zadnjega dejanja opremljali igro s petjem. Drama "Rdeče rože" je ena tistih iger, ki ima več "glavnih" vlog. In tudi takozvane podrejene vloge so v tej igri važnej-ie kakor v marsikateri drugi drami. Predstava v Chicagu je mogočno vplivala na avdijenco, ne samo radi dobre vprizoritve, ampak tudi zato, ker se peča z življenskimi problemi delavcev, kakršni so danes najbolj vidni, najbolj občutni ter najbolj pe-: reči. Večina dejanj se odigrava v stanovanju tovarniškega delavca foneta Jeriča, ki je glavni zaupnik organizacije delavcev v tovarni, v kateri je uposlen. Neupogljiv značaj, ki ga ne stre ne krivo osumljenje umora, radi katerega je bil aretiran, ne smrt bolne žene, ki je podlegla ob udarcu, ko je videla, i kako ji odvajajo moža v zapor. Jeriča je predstavljal Chas. Pogorelec, ki je tip fino pogodil. Bil je prepričevalen agitator, bojevnik, učitelj in človek vse-| skozi. Jeričeva žena Cilka je v neprestanih skrbeh za moža, ker ve, da mu radi njegovega prepričanja preti odslovitev, četudi je drugače drfber delavec. Tma dva nepreskrbljena otroka in ona je bolna.' V pljučih se množe bacili tuberkuloze in jih razjedajo. Njen konec je tragičen, kakor že omenjeno — eden najizrazitejših prizorov v igri. Vlogo Cilke je izborno izvedla Minka Alesh. Uživela se j« vanjo popolnoma. K uspehu igre je veliko pripomogla. IKanka, njena sestra, živi pri njima. Preživlja se z delom v tovarni. Pomaga Cilki v gospodinjstvu in pri otrocih, a ob enem se zahima tudi kar imenujemo razredni boj. Ima fanta, s katerim govorita o poroki, o sporih, ki prete v tovarni, o krivicah, ki tarejo vse naokrog, ob enem pa sanjata o prihod-njosti. V tovarni jo zalezuje pod ravnatelj, pohot než, ki zahteva. da se naj mu uda, in če ne, tedaj bo odslovil za kazen njenega brata in zaročenca. Odigravajo se napeti prizori. Podravnatelj ne doseže moje nakane. Tone se vrne iz ječe, g ker je oblast v preiskavi dognali la, da on ni bil morilec; podrav-natelju pa konča življenje dekle Mara, katero je onečastil in jO v nosečnosti zavrgel. Tako so se za Ivanko zapletljaji u-godno končali ravno v Času, ko je izgledalo, da postajajo bolj in bolj zamotani. Igrala jo je Angela Zaitz vseskozi zelo dobro. V prizoru, ko je umirala njena sestra Cilka, ne bi mogla biti boljša. Fino je izražala tudi uporništvo delavne, ki čuti krivice in se zaveda važnoati organiziranega boja proti njim. France Majcen je Ivankin zaročenec. Dela v tovarni, je zaupnik v delavski organizaciji in agitator. To vlogo je imel John Kochevar, ki je dober igralec, z neprisiljeno mimiko in prikupnim glasom. Ker je on tu rojen Slovenec, mu slovenščina ne gre gladko. Čul sem ga že večkrat v slovenskih igrah in včasi se je besedila izborno naučil, v tem slučaju pa je imel »v nekaterih stavkih težkoče, ki pa jih ie zakril z"mimiko, da ni kvarilo vtisa. Tovarniškega ravnatelja Izaka Goldschmieda je igral Johnny Rak. Je to eden onih ravnateljev, ki bi rad tudi delavcem ustregel, toda zli duh podravnatelj mu to preprečuje. Na strani slednjega so delničarji, ki hočejo dividende, zato se naj plač ne zviša, ampak zniža. Johnny je svojo kratko vlogo dobro izvršil. To, kar je na eni strani delavski agitator Tone Jerič, je v protivni smeri inženir ter tovarniški podravnatelj Filder. Ta dva sta si nasproti v boju: prvi vodi delavce v stavko proti znižanju plače, Filder jim stavko s svojimi hlapčoni in provo-katorji razbije. Filder sanja o službi glavnega ravnatelja, če se mu posreči streti odpor delavcev in plače znižati, bo v direktorskem svetu sedanjega ravnatelja zlahka spodrinil. Je brutalen, pretkan in željan uživanja. Igral ga je Louis Beni-ger, ki je bil ob enem tudi režiser igre. Portretirati tak karakter iz vrst diletantskih zborov ni lahka stvar, toda v rokah Be-nigerja je bil Filder res Filder. — Vlogo tovarniške delavke Mare Maličeve je imela Alice Artach. Ona je žrtev Filderja. Ko je videl, kam je dovedlo njegovo razmerje z njo, je sklenil, da se je iznebi, bodisi s praškom, ki ji ga nasuje v vodo, in^ če ne bo šlo to, jo pa vzame na izprehod do jame, kjer kopljejo gramoz, l^ahko se zgodi nesreča, da pade notri in se ubije. Toda Mara je za Filderjevo nakano izivedela, ko je bila skrita v njegovi pisarni, da ugotovi, katero dekle on zdaj zalezuje. Sumila je, da jo je Ivanka izpodrinila, toda ko je skrita V stranski sobi videla njen drzen nastop proti poltenemu zasledovalcu, je po njenem odhodu sfopila tudi ona pogumno pre-denj in mu izdala, da ve, kaj namerava. V tem prizoru ji skuša vzeti dokaz — prašek, ki ga je zlila v robec ; sledi ruvanje in v tem silobranu poseže Mara na mizo po pisarniški nož. Osvesti se iz borbe, ko Filder obleži v krvi. V obupu hiti k jami, v katero jo je mislil pa hniti Filder, in sama skoči va njo. Tako je tudi nje konec. V mimiki je bila Alice izborna kajti ona je dobra igralka — tc smo videli že mnogokrat — ir če bi bila njena izgovorjava i tej vlogi bolj opiljena, bi na pravila še boljši vtis. Alice j< ameriška Slovenka, ki občuje večinoma angleško, kakor na^a mladina aploh, zato jim utenje slovenskih Vlog prizadeva več truda, Toda potrebno je, da si naii dramski zbori pridobivajo ih rarvijajo nove moči iz vrst tu rojenih Slovencev, ako nočejo prenehati z delom na tem polja. Zelo dober je bil John Hu-jan v vlogi tovarniškega pred-delavca Dularja. Je tudi zaupnik v organizaciji, toda v resnici je on le Filderjev zaupnik in deluje za družbo, ne pa za delavce. V naporih za zlom stavke je poleg Žagarja najpo-glavitnejši karakter. V svojem govoru delavcem proti Tonetu Jeriču, ČeJ, da je Jerič od družbe podkupljen in zato sili v stavko, da bo kompanija dobila vzrok zapreti tovarno, je bil tako prepričevalen, da ni bilo nič čudnega, Če so mnogi obrnili evo?emu voditelju Jeriču hrbet ?ta se vrnili na delo, Filder pa si je mel roke. Tovarniškega slugo Žagarja je dobro predstavljal Vinko Ločniškar. Markiča, ki je tovarniški delavec in zaupnik, je igral Joseph Turpin, ki smo ga ob tej priliki videli prvič na ČikaŠkem odru; ko pride čestitati v imenu delavcev Jeriču ob njegovi vrnitvi iz ječe, začne Jeriču z o-pravičevanjem, da ni govornik, posebno slavnosten ne. Ali kar mu govori, prihaja iz srca — iz čustev njega in drugih sodrugov, ki se vesele, da je Jerič rešen zapora. Vlogo delavskega zaupnika Božiča je imel Frank Sodnik, ki je na našem odru že znanec in se razvija v dobrega igralca. Filderjevo tajnico je igrala Maria Omahen, ki je bila prvič na našem odru. Klubov diletantaki zbor ima v nji dobro moč, kar je pokazala v tej—Čeprav kratki vlogi. Vlogo orožnika je imel Anton Andres. Uniforma mu ni pristojala, a igral je dobro. Igra ni bila brez pomanjkljivosti. Niso pa bile take, da bi kvarile vtks ali uničile iluzijo. Režiser je igralce ter igralke izbral zelo posrečeno. Masker je bil Filip Godina, in suflerka Katka Zupančič, kar je bilo označeno v tiskanem programu. Pred predstavo je prvič nastopil klubov mladinski zbor pod vodstvom Mary Jugg. Zapel je Internacionalo. Anna Bregar je v nagovoru pojasnila namen te skupine, Frank Kre-bel je deklamiral čufarjevo "Mi, proletarska mladina", in Mitzi Oven pa J. G. Neihafdto-vo angleško pesem "The Cry of the People". Petje je spremlja* la na klavir v tem nastopu Frances Omerza. Tudi ta del programa je napravil prijeten vtis. Po igri se je pričela plesna zabava. Igral je Johnny Kochevar in njegov orkester. Udeležba je bila srednja — okrog 300 odraščenih in precej otrok — toda človek bi želel, da bi bila dvorana napolnjena popolnoma, kajti tak spored in pa trud tistih, ki so ga omogočili, bi to zaslužil. — X. It Gowande, država New York Nedavno sem se udeležil shoda republikancev v Gowandi. Glavna govornika sta bila državni senator Kirkland in kon* grešnik Reed. Obdelala sta demokratskega governerja Leh-mana, predsednika Roosevelta, new deal in sploh ves demokratski cirkus. Govorila sta nad dve uri ne da bi povedala, kaj bi ona dva storila, če bi dobila oblast, ki jo imajo zdaj demokrati. Pred tremi meseci se je v o-kraju Troy strnilo skupaj pet socialističnih klubov za skupno delo v agitacijske namene. Dne 21. oktobra sva se s soprogo udeležila seje te organizacije; vršila se je v Oleanu. Prisotnih je bilo 26 zastopnikov. Vtis je bil dober. Organizator s. Smith iz Jamestowna je poročal, da je v tem kratkem Času ustanovil tri klube s 343 člani, vseh novih članov pa je pridobil stranki 63. Bil sem skoro presenečen. S. Smith je dober agitator» govornik in tudi humorist. Lani je kandidiral za župana v Ja-mestownu. Zdaj kandidira v kongres proti sedanjemu republikanskemu kongresniku Readu, kateri je velik sovražnik delavskih koristi in prijatelj privatnega businessa. Za socialistično kampanjo je zelo veliko zanimanja. Sodrugi so mi povedali, da ga v tem kraju 6e ni bilo toliko. Norman Thomasovega shoda pred par tedni se je udeležilo 2,000 ljudi. Tudi drugi socialistični govorniki imajo dobro obiskane shode. Ako delavci v resnici streme za odpravo sedanjih razmer, jim ne preostaja drugega kakor poveriti vlado socialistom. Demokratska in republikanska stranka jih ne bosta rešila. Re«, da demokrati zdaj podpirajo brezposelne v potrebi — toda mar z denarjem svoje stranke? Ne, ampak na stroške zaposlenih delavcev in pa vseh tistih, ki kaj kupujejo. Morgan, Mellon itd., so "prerevni", da bi plačevali dohodninski davek. Delavci so po sprejemu Nifc smatrali, da jim bo točka 7A služila ia bič v borbi za večji kos kruha. Ampak je šla k vragu. Brezposelnih je 10,000,000, bednih in v pomanjkanju nad 30,000,000, ki so odvisni od reliefa, nevštevši milijone drugih, ki v pomanjkanju rinejo skozi s svojimi močmi. Za ukinjenje teh razmer se postavite na svoje noge in glasujte 6. novembra za Normana Thomasa, Chas. Solomana ter druge socialistične kandidate. John Matekovič. Seja kluba brezposelnih dne L novembra Chicago, III. — Klub brezposelnih bo imel svojo prihodnjo redno sejo dne 1. novembra v spodnji dvorani SNPJ. Po kon čanem dnevnem redu bo preda val Chas. Pogorelec, potem pa bomo imeli nekoliko domače zabave. — J. Oblak. »•IIIISI BARETINCIC & SON Tet 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MARXOV KAPITAL » Poljudna izdaja. Obsega 400 strani. Vezana v platno. Cena $1.75 Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo. Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral Či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na: -t , Prolelam 3639 Weat 26th Street, CHICAGO, ILL. =ü=±= 'tMMMM»M»MMMMIM»MWo-slati kopijo obtožnice obtoženemu članu najmanj 5 dni pred obravnavo, razen v slučajih dokazanih poneverb, ali odkritja izneverjenja načelom, v katerih se naj krivca izključi brez te formalnosti (pošiljanja prepisa obtožnice) Ko je obtožnica prečitana na seji določenar za obravnavo, si izbere tožitelj dva porotnika in obtoženec dva, petega pa izvoli klubova seja. (Vse besedilo je enako kakor v sedanjih pravilih razen kar je položnega.) 5. točka tega člena se naj glasi: "Proti odloku kluba sme (lahko) vložiti pri-ziv na višjo inštanco ena ali druga sporna stranka (in to) v 30 dneh od datuma odloka. Druga instanca je (odbor sekcije) eksekutiva ali pa zbor JSZ, katero si pač izbere prizadeta stranka in zadnji jtrizivni tribunal pa je strankin razsojevalni odbor, ako obstoji v dotičnem okraju. Razlog: Marsikje, kjer ima JSZ svoje klube, sploh ni strankinih postojank, ponekod pa so tako šibke, da ne bi mogle zanesljivo odločevati v sporih, ki bi nastali v klubih JSZ. Kjerkoli pa je stranka dobro organizirana, so njeni razsojevalni odbori merodajna prizivna instanca. XIV. člen. Dodatki in splošne določbe. K temu členu se doda točko 8> ki se glasi: 8. Kjer so ta pravila v navskrižju s pravili socialistične stranke, ali nejasna, se upošteva slednja merodajnim. XV. člen. Pravila klubov. V drugi točki tega člena, po podtočki f), se naj črta: (Da je to mogoče izvesti, imajo odbori vsak teden svojo sejo.) Namesto tega se naj doda sledeči stavek: Odbor kluba, kar j>omeni odbornike vseh klubovih odsekov, naj ima vsak mesec redno sejo v svrho planiranja klubovih aktivnosti in razpravljanja o njegovih zadevah. Tajnik kluba ali kak drug odbornik, ki ga odbor določi v ta namen, naj potem predloži klubovi seji sklepe in priporočila, sprejeta na seji odbora. Klub ima pravico, da jih bodisi odobri, premeni ali odkloni. Naslednji stavek v tem členu (drugi za črko f) se naj spremeni "Odbori klubov morajo (so dolžni) poročati v zvezna glasila vse važnejše aktivnosti (vsa važnejša kretanja). Za trinajsto točko tega Člena se naj doda novo točko 14, ki se glasi: 14, Ako želi kak kulturni ali pa angleški (mladinski) odsek kluba večjo avtonomija in vpraša v ta namen za samostojno blagajno, mora to željo predložiti naj prvo klubu, ki jo lahko odobri ali odkloni. Prizadeti odsek mora }>otem v enem kot drugem slučaju vložiti prijavo za separatno blagajno tudi eksekutivi JSZ, katera sklepa o tem končnoveljavno, Ako aplikacijo za samostojno blagajno odobri, mora tajnik takega odseka poslati kopijo finančnega poročila vsak mesec klubu, kjer se jo prečita članstvu in nato hrani v arhivu. Dolžnost vsakega odseka s separatno blagajno med drugim je, da sorazmerno podpira vse akcije kluba tudi z gmotnimi sredstvi. V slučaju, da odsek preneha, spada njegova imovi.ta klubu. Finančno poslovanje vseh odsekov pregleduje klubov nadzorni odbor. XVII. člen. Seje in dolžnosti odbornikov. Četrto točko tega člena se naj izpopolni sledeče: 4. Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem oziru pomaga tajnikih V slučaju smrti, odhoda ali naglega odstopa tajnika prevzam( začasno on njegm}e posle. XVIII. člen. Mladinski odseki. K 5. točki tega člena se naj doda: V ta namen prireja diskuzije, goji dramatiko in glasbo v duhu proletarske kulture, prireja izlete, neguje sport v območju socialistične organizacije in vrši sploh vse delo, ki naravno spada v njegov delokrog. Točko 6 v tem členu se naj nadomesti s sledečo določbo: "Mladinski odseki so upravičeni sami izvoliti delegata iz svojih vrst na zbore JSZ in na vsa druga zborovanja v 7*>dročju JSZ (konference klubov in Prosvetne matice) v smislu določb VI. člena, 6. točke, in drugih členov v teh pravilih r Sedanja točka 6, ki odpade, ako bo gornja sprejeta, se glasi: "Klubi, ki imajo pravico do dveh ali več delegatov na zbore JSZ, so urgirani, da dajo enega zastopnika angleško poslujočemu odseku." XIX. člen. Konference JSZ. 8. in 9. točko tega člena se naj vsoglasi v eno v sledečem smislu: "Pravico do zastopstva na konferencah JSZ imajo vse organizacije, včlanjene (ki pripadajo) v Prosvetni matici, toda za delegate se priznava le osebe, ki soglašajo s smotrom in načeli Prosvetne matice." Klub št. 27 je na zboru po svojem delegatu predlagal spremembo VI. člena, 1. točke, Zvezni kongres, v kolikor se tiče določevanja sedeža prihodnjega zbora. Sedaj se glasi: "Zbor JSZ predlaga tri mesta za sedež prihodnjega rednega zbora, ki gredo članstvu šest mesecev pred zborom na splošno glasovanje." članstvo kluba št. 27 smatra, da se naj bi ta določba glasila: "Zbor JSZ določi sedež tudi bodočemu rednemu zboru. V slučaju, da se bi zbor v na zboru izvoljenem mestu ne mogel vršiti, ima eksekutiva pravico določiti drugo mesto." Argument kluba št. 27 v prilog te spremembe je, da je pet mesecev za priprave premalo, temeljni razlog pa je, da najemajo organizacije marsikje dvorano leto naprej in kdor vpraša zanjo pozneje, jo more najeti Ife na datume, na katere je še neoddana. Vsled tega se prošli zbor ni mogel vršiti v SND na St. Clair Ave., ker je bila dvorana že oddana drugim. Eksekutiva JSZ in odbor za pravila priporočata, da ostane sedanja točka kakor je, to je, da zl>or izvoli tri mesta, izmed katerih naj članstvo izbira na referendumu šest mesecev pred zborom. Razlogi: To je en način, s katerim se v klubih in v javnosti vzbudi zanimanje za zbor, ki se ga potem povečava z diskuzijami v klubih in v glasilu. Dasi je argument kluba $t. 27 tehten, je agitacijska vrednost sedanje določbe tolikšna, da jo je priporočljivo ohraniti. Sedanja pravila bodo usoglašena v smislu teh sprememb, kolikor bo sprejetih na referendumu. člani naj zdaj v klubih in v Proletarcu o predlaganih spremembah razpravljajo, da bodo glasovali za ali proti toliko bolj preudarno^ ODBOR ZA PRAVILA. (Opomba.—Vsi ti predlogi so bili predloženi seji eksekutive JSZ dne 26. sept., ki jih je odobrila in sklenila, da se jih v smislu sklepa prejšnjega zbora JSZ objavi v svrho razprave. Prvič so bili objavljeni v Proletarcu z dne 17. oktobra.) klubovih sejah Hčemo odbor za,gajen je bilo obravnavano tudi Da, ampak so tudi taki, ki so prireditve, nima nihče časa. Pa ¡na mijvvauškem zboru JSZ leta bili socialisti, in tudi ti hočejo recite, da nismo napredni! 1932 in sklep je bil, da enotna svojo blagajno. si TAKOJ - Si NA MESEC postavi Gasteam Radiator v vas dom Čudovita ponudba za plinsko kurjavo za domove, urade ali prodajalne — eno samo sobo ali celo poslopje AKO ste se naveličali nereda in neprijetnosti netiti ogenj, prekladanja umazanega premoga, odnašanja pepela, ali pa biti brez toplote, tukaj je dobra novica za vas. Laatniki in najemniki poslopij brez centralne kurjave ali poslopij, v katerih niso sobe s pri-jeVno toploto centralne kurjave, lahko uživajo številne udobnosti plinske kurjave. Samo za $1 naplačila in $1 na mesec bo vaša plinska druiha instalirala "Gasteam radiator" v vašem domu, pisarni ali prodajalni. fiasteam radiator se more hitro in z lahkoto instalirati, kjer ga t Samii na »ehi celotna plinnka kurilna najrrnva telite. Lahko ga je uporabljati. Samo obrnite zaklopko in priigi-te — dobite toploto, kolikor je želite, kadarkoli in kjerkoli jo potrebujete. In je snažna toplota. Ni kakih saj, nobene umazanosti, nikake nesnage. Poizvedite v svoji najbližji plinski pisarni za podrobnejša dejstva. Gst Htšttmg l)iv!ti»n f THE PEOPLES GAS LIGHT W ** AND COKE COMPANY " Naša naprednost, resolucije in separatne blagajne Detroit, Mich. — Eden sodrugov je nedavno pisal, da se naša mladina briga samo za žo-gomet. Konstatiram, in kot tajnik kluba imam izkušnje, da je v mladinskem odseku več življenja in delovanja za socialistično organizacijo, kakor pa se bi moglo to reči o tistih, ki iščejo napake samo drugod, ne pa med seboj. Seveda, mladina je res navdušena za šport. Toda mar je v tem kaj napačnega? Mladina že po svoji naravi hoče zabavo, in šport ni taka zabava, ki ji bi kvarila zdravje in um. Saj nam vendar šport priporočajo in tudi delavske mladinske organizacije ga negujejo. Meseca junija se je v Detroi-tu vršila konvencija socialistične stranke. Zborovanje je trajalo pet dni. Bil sem navzoč vseh pet dni in opazil tudi tu-cat naših sodrugov, od teh več mladih. Kaj bi rekli naši starejši kritiki, če bi kdo mlajših pisal v dopisu, da so kritiki športa med mladino bili zaverovani v balincanje na 8 Mile Rd. tako zelo, da so pozabili na socialistično zborovanje? In če bi rekel, da jim je samo za šport, za igro, ki je bila prvotno udomačena med Italijani, zdaj pa se celo Gorenjci zabavajo ob nji—ali naj bi mu zamerili? Ako bi dalje pisal, da je vsa naša naprednost zadnje čase v "balinah", bi morali mi priznati, da ima mlačna prav tako pravico kritizirati, in da ji ne bi bilo težko najti napake tudi na naši strani. Kadar na Z resolucijami smo pridni in v Chicagu boste imeli še dela z nami, ako nam boste šli tako na roko. Moje mnenje o separatnih blagajnah je: Klub z eno prav lahko izhaja. Resolucija, ki je bila predložena X. rednemu zboru za separatne blagajne odsekov, je prodrla v klubu št. 114 le na zahtevo članoiv pevskega zbora ne pa kluba kot takega. Udal se je vsled neprestanega očitanja, da je klub zboru blagajno vzel. Na pravila pa se ne oziram > dosti. V resoluciji je rečeno, da je dal klub svoječasno pevskemu zboru separatno blagajno na po-skusnjo, kar ni točno, res pa je, da se je zbor 1. 1928 reorganiziral, izvolil je uradnike in prevzel blagajno brez da bi čakal klubove seje. Nazival se je za odsek kluba, dasi je bil v resnici 4 leta čisto samostojen zbor. Vprašanje teh separatnih bla- O opereti in prepirih Cleveland. O.—Opereta "Na kmetiji in v kajžici", ki jo vprizori pevski zbor "Delavec" v nedeljo 4. nov, v Slovenskem del. domu v Collinvvoodu, je češkega izvora, delo svetovno znanega skladatelja Haleka. Na omenjenem odru bo zdaj v slovenščini prvič podana. "Delavec" se zato predstavo marljivo vadi in z veseljem vrši vse pripravljalno delo, ker hoče u-deležencem prvovrstno ustreči. "Delavec", ki je razmeroma še mlad zbor, si je s to prireditvijo dal težko nalogo, toda bodite zagotovljeni, da jo bo izbor-no izvršil. Upam, da nas ne boste prezrli in da pridete na to operetno predstavo v obilnem številu. Pri opereti in potem na plesni zabavi bo igral J. V. Krabčev orkester. Pevski zbor "Delavec" je imel za svoj obstanek precej ostre boje. Nasprotniki so si zelo prizadevali, da bi ga uničili. Precej opravka ima pri nas marsikdo tudi sedaj, češ, zakaj iti s to opereto v Collinvvood, namesto da jo bi vprizorili v domači dvorani v Newburghu. Vršila se bo v Collinwoodu, ker oder v SDD odgovarja potrebi, in ker naselbina ceni kulturno delo ter ga podpira z udeležbami. Dvorana v Newburghu ima za to opereto na odru premalo scenerije, vrhutega pa imamo nasprotnike, ki bi v svojih mrž-njah šli od hiše do hiše in agi-tirali za boj kotiranje predstave. So ljudje, ki ne znajo ceniti takega dela, ker jih je osvojilo sovraštvo. To je povedano še največ padi tiste raznašalke, ki se je v Enakopravnosti z dne 6. oktobra tako surovo izrazila, da je ne bo več skrbelo zaradi "Delavca". Povedala bi lahko še marsikaj, a urednik ima nedvomno še mnogo drugih dopisov in mu gre trda za prostor. Na svidenje 4. nov. "Na kmetiji in v kajžici"! Kristina Siakovich. organizacija ne sme imeti več kot eno blagajno. " V resoluciji je rečeno, da je imel kiub vsled skupne blagajne le izgubo, toda računi kluba pričajo nasprotno. Klub je imel od skupnega delovanja in cen- Janko Zornik, št. 114. tajnik kluba Opereta Delavca Cleveland, O. — Pevski zbor "Delavec", odsek kluba št. 28 JSZ, vprizori v nedeljo 4. no-tralizirane blagajne vedno ko-|vembra v Slov. delav. domu v rist, bodisi gmotno kot moralno. Collinvvoodu opereto "Na kme- Moje mnenje je, da ko hitro dobi kak odsek separatno bla- tiji in v kajžici". Prične se ob 3:30 pop. Vstopnina je 50c. Po gajno, postane organizacija za- opereti bo plesna zabava v se in s tem je zadan udarec skupnemu delu, ker .se moči razcepijo. Priznam, da ima pevski zbor potem prav tako možnosti za napredovanje, morda še celo bolj, če se uresniči pričakovanje, da bodo potem mnogi vse energije potrošili le zanj. spodnji dvorani. Vstopnice k opereti so veljavne tudi za ples. Opereta slika življenje na deželi »v Evropi in običaje, ki so do malega tudi sv današnji dobi v veljavi. Takrat so vihteli bič nad _ ljudstvom fevdalci, danes ga kapitalisti. Opereta sicer ni kako socialno delo, Sodrugom v drugih naselbi- vendar je njena vrednost tolik- nah je uganka, čemu se tu prič-kamo radi blagajne, namesto da bi zgradili enotno, močno postojanko s harmoničnimi odseki. Saj smo vendar socialisti! ZVRAČANJE KRIVDE NA BALKAN šna, da zasluži obilen poset. Vsled tega vas zbor "Delavec" vabi, da pridete na ta o-peretni koncert v čimvečjem številu. Nikomur ne bo žal, ki bo čui to melodično skladbo. Frank Hribar, Smrtnih slučajev med črnci v Illinoisu več kakor pa rojstev V prvih 8. mesecih tega leta je v Illinoisu umrlo 4,183 črncev; v isti dobi je bilo rojenih 3,613. Vzrok temu ni porodna kontrola, ampak beda, «vsled katere je odstotek smrti med črnci visoko nad normalo. Tuberkuloza povzroča med črnci več smrtnih slučajev kot katerakoli druga bolezen. V isti dobi je bilo med belo-poltnim prebivalstvom v Illinoisu 11,255 več rojstev kakor smrtnih slučajev. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 46 99 Kaj je z naročnino? "Proletarec" naročnikom redno prihaja. Svoje obveznosti tiskarni mora redno plačevati. Ako bi vsi naročniki naročnino redno poravnali, bi borba Proletarca za ohranitev ne bila toliko težka. Militarizem na pohodu * Vse velike in mnoge male dežele trošijo zdaj za oboroževanje od 25 do 400 odstotkov več kakor do 1. 1913, ko se je pričela svetovna vojna. PROSVETA Stane m celo lato $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i** za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Kartoni«! Car«ell predstavlja na tej «liki nasor, ki ja po svetu salo udomačen, namreč, da io dežele na Balkanu neprestana nevarnost evropskemu in svetovnemu miru. Vse premalo pa upoštevajo dejstvo, da so impe-rialisti na vladi velesil tisti stvor, ki se igrajo vsled svojih osvajalnih ambicij s deielami na Balkanu in sploh kjerkoli morejo. Nov socialistični list Mesečnik Socialist i^etion, ki ga je ustanovila soc. stranka, je bil ta mesec razposlan vsem njenim članom. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138«: P ristna In oka sna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. rroiewrri, vniuocr Jit irj^. lacob Rožic: NAŠI KANDIDATI V WISCONSINU Socialisti v organizacijam socialistične stranke lahko za vzor vsepovsod v tej deželi. Tukaj socialisti res agitirajo. Tukaj smo Wisconsinu so [njih bo zmaga Za naš tiket gotova stvar. Delavstvu v tem mestu st nudi priložnost poslati v kongres dva zastopnika, ki bosta v ponos ne samo našemu me ♦tu in okoliškim občinam, kakor je bil pokojni Victor L. Berger, ampak vsemu zavednemu delavstvu. Sodrug Marvin V. Baxter, župan mesta West Allis, je kandidat socialistične stranke za kongresnika v 4. kongresnem distriktu. V službi west-alliškega župana se je izkazal vrednim zaupanja in zasluži, d* ga volilci pošljejo za svojega zastopnika v Washington. Enakega priznanja za svoje delo je vreden O{to Hauser, ki je kandidat soc. stranke v 5. kongresnem distriktu. Volilci v tem okraju ne bi mogli napraviti boljše izbere kakor če izvolijo njega. Stranka se zanaša, da bodo to v svojo korist tudi storili. Poleg kandidata za gover- MARVIN V. BAXTER kandidat sa kongresnika » 4. distriktu socialisti stranka, ki je upoštevana. To pa smo dosegli z vztrajnim bojem in energičnim delom skozi leta in leta. Noben neuspeh nas ni oplašil. Nikak "poraz" nas ni spravil v malodušnost. č V Wisconsinu imamo danes tri takozvane buržvazne stranke. Te so demokratska, republikanska in progresivna. Slednja je bila ustanovljena v proš-lem poletju. Pravzaprav je progresivna stranka osebna posest familije LaFollette. Ime LaFollette je v tej državi še vedno magnetična sila. Ustvaril mu je to moč pokojni senator LaFoHette, ki je bil 1. 1924 predsedniški kandidat tudi socialistične stranke. Toda ostanki njegovega gibanja v Wisconsinu so se degenerirali v skupino, ki je končno spoznala, da ne spada nikamor: ne k republikanski stran- OTTO HAUSER kandidat aa kongresnika 5. distriktu. ^ki — in pod njeno firmo je delovala vsa prejšnja leta — ne k demokratom, kajti tu so jih prehiteli koritaški politiki, ki so bili prej-v ozadju — in ne k socialistom, kajti lafollettov-ci v Wisconsinu so "progresivni" najrajše na shodih, ne pa v programu. Tako imajo volilci v tej državi odločevati v torek 6. novembra med Štirimi glavnimi strankami. Tri izmed teh so za ohranitev sedanjega sistema. Republikanska odkrito, demokrati po ovinkih, in progresivci pod izjavo, da so zoper razredni boj. Izmed teh štirih strank so socialisti edini, ki jasno in določno vodijo boj proti kapitalizmu in s tega stališča boj proti vsem strankam, ki so odkrito ali prikrito za obvarovanje sedanjega sistema. V milwauškem okrožju ima socialistična stranka lepe prilike za zmago, in zmagali bomo, ako nihče »zmed na« teh zadnjih par dni ne odneha v agitaciji. Mobilizirajmo si v pomoč somišljenike, katerih je stotine in tisoče; s pomočjo FRANK PUNCER kandidat aa poslanca v 3. okraju nerja, senatorja in kandidatov v razne državne urade jih ima tudi v državno zakonodajo, med njimiN^a člana JSZ, o katerima vlada splošno mnenje, da bosta izvoljena. To sta Frank Puncer, socialistični kandidat za poslanca v 3., in Mi-chael E. Sostarich v 5. okraju. Oba sta člana JSZ in aktivna v socialistični stranki že mnogo let in oba bosta res zastopnika ljudskih interesov. Na slovenske in druge jugoslovanske delavce apeliramo, da agitirajo za svojo stranko in ji pomagajo k Čim-večjemu' uspehu! Kajti njene Klic volilcem v Michi ganu Detroit, Mich. — Volitve, ki bod o v torek 6. novembra, so na pragu. Ali so delavci izpre-¿ledali že toliko, da izvolijo kongresnike in druge uradnike, kateri imajo resničen program za odpravo krize? Takozvani newdealerji delajo kompromise s kapitalisti vse-vkrižem. Ako so delavci še vedno tako naivni, da verjamejo raznim pridigarjem, ki kriče po radiu in sipljejo obljube, ne bomo rešeni kri^e, pa tudi če.se new deal prekrsti v "zlati deal". Slovenski in drugi jugoslovanski delavci v Michiganu, glasujte za kandidate socialistične stranke. Vi lahko veliko storite, da bo njena moč rasla, ako greste zanjo navdušeno ne samo na volišče, ampak tudi agitirate za njen program. Kandidati socialistične stranke v Michiganu so: John Monarch za zveznega senatorja. Kandidati v kongres: 1. distrikt, Alex Levitt; .13. distrikt, Meyer Schneider; 14. distrikt, Axel Londal; 15. distrikt, Francis King; 16. distrikt, Merlin D. Bishop. Kandidati v državne urade: Arthur E. Larson za gover-nerja; Roy Matthews za podgover-nerja; Arthur E. Kent za državnega tajnika ; Cecil Baily za J državnega blagajnika ; Deufay Hovey za generalnega avditorja; William Kemnitx za generalnega pravnika. Poleg teh imen ima socialistična stranka kandidate v poslansko in senatno zbornico države Michigan, v Wayne County (detroitski okraj), pa so socialistični kandidati sledeči: Henry Glicman za okrajnega pravnika; Morton Allen za šerifa; Arthur Ruhenstein za county clerka ; C. Peterson za blagajnika. Poleg teh ima soc. stranka v okraju Wayne kandidate v vse druge urade; njihova imena so na glasovnici. Glasujte za celotno socialistično listo! Janko Zornilc, tajnik kluba št. 114. MICHAEL E. SOSTARICH kandidat aa poslanca v S. okraj«. zmage in napredek v številu njenih glasov bo uspeh v korist vseh delavcev in farmarjev. Tighe spet predsednik Stari Michael F. Tighe, ki mu je že 75 let, je bil na splošnem glasovanju unije jeklarskih delavcev (Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers) spet izvoljen za predsednika kljub veliki agitaciji za njegovega protikandidata. Samo 1,319 članov je glasovalo. Tighe je konservativec stare unijske šole. Razne vesti Bridgeport, Ohio. — Dne 22. okt. so zvezni detektivi ustrelili 40 milj od tu zloglasnega ban-dita Floyda iz Oklahome. Dan prej so policaji iz Wellsville vjeli njegovega tovariša in ob-strelili Adama Richettija. Nato so zvezni detektivi zahtevali, da jim naj policija Richettija izroči, da ga pošljejo v Kansas City, kjer je bil soudeležen s Floydom v masakru, v katerem je bilo pet oseb ustreljenih. Dne 23. oktobra se je znani profesor Piccard spustil skupno s svojo soprogo v zrakoplovu v stratosfero. Zaprla sta se v gondolo v bližnjem Cadizu na neki farmi. Tako je bil vzhodni Ohio radi teh vesti vse te dneve na prvih straneh ameriškega časopisja. Volitve, ki so veliko važnejša stvar, nimajo pozornosti prvih strani. Agitacija za socialistične kandidate je vsled že pojasnjenega vzroka bolj tiha. V tem kraju jo vrši klub št. 11. Ponavljam, da kdor ne pomaga graditi socialističnega gibanja, nima pravice pritoževati se nad depresijo, ki ga tepe. * Dne 13. oktobra je imel klub ¿t. 11 veselico in shod. Udeležba je bila bolj pičla, čeravno je bila vstopnina samo 10c. Govornika Fr. Ledvinka in J. H. House sta dobro obrazložila svoje predmete, prvi o zavarovanju proti brezposelnosti in drugi o potrebi socialističnega gibanja za delavstvo. Za svoja izvajanja sta žela priznanje navzočih. Klub se zdaj pripravlja za vprizoritev par angleških delavskih iger in mogoče ene slovenske. [zmed angleških sta izbrani "The Trial" in pa "They Found Themselves". To sta igri ki bi jih moral videti vsak de- lavec. Uverjen tem, c*a bosta občinstvu zelo ugajali, Predstavljene bodo v soboto 29. decembra. Delavske razmere v naši dolini so obupne. Postajajo čez-dalje slabše. Delavci, pojdite v torek 6. novembra na volišče in protestirajte proti temu stanju s tem, da glasujete za socialistične kandidate. A. Grdina je rekel 21. oktobra v Clevelandu v radiu, da neka klika ovira Roosevelta, da ne bi mogel izvršiti svojega programa. Agitiral je seveda za demokrate ter jih hvalil na vse pretege. Delavci nimajo vzroka, da jih bi hvalili in glasovali I z^tnje. Storili bodo to le taki de-! lavci, ki so nezavedni, in žal — teh je še veliko. ' Klub št. 11 je naročil za čla-| ne, ki ne znajo čitati slovensko, New Leader, onim članom pa, \i še niso naročniki Proletarca in se zavežejo, da ga bodo obdržali, jim ga naroči za prve tri mesece. — Joseph Snoy. Težki boji delavcev v Sheboyganu Sheboygan, Wia. — Stavka pri Kohlerju se nadaljuje, kar se članov unije tiče, ki piketi-rajo dan za dnem pre 1 tovarno. Ampak Kohlerjeva "šapa" obratuje nemoteno naprej s pomočjo stavkokazov, katerih se je v prošlih nekaj mesecih nabralo od blizu in daleč. Tudi par Slovencev je med njimi; nekatera podporna društva, katerim so pripadali, so jih izključila. ker nočejo Judežev v svoji sredi. 4 Ljudje, ki pomagajo k porazu samega sebe, pač niso vredni nikakih podpor; zaslužijo, da se jih bi poslalo pod vlado Mussolinija ali Hitlerja. Delavec, ki se ne zaveda, da ima možgane zato, da bi jih rabil sebi v korist, škoduje s svojim hlapčevanjem ne samo sebi ampak tudi svoji družini in vsemu delavskenfu razredu. ^ Ko se je stavka pri Kohlerju pričela, so pesimisti prerokovali, češ, nič ne bo, kajti Walter Kohler ima preveč denarja in prevelik vpliv, pa mu bo vse šlo na roko. Izgleda, da so bili v pravem. Toda tega dejstva ni toliko kriv Kohlerjev denar kot nezavedni delavci, ki se puste zapeljati za par jude-ževih grošev. Lahko jih pridobiš. da gredo svojega tovariša delavca pretepati ali celo ubiti zato, ker noče biti hlapec. To se je zgodilo tisto usodno noč pri Kohlerjevi tovarni, ko so zapeljanci pod krinko deputi-jev navalili na mirne stavkarje in ost a lo množico. Ubili so dva in okrog 50 so jih ranili. Delavci so streljali v delavce in se tepli za koristi multimilijonar-ja Kohlerja, namesto da bi vsi kakor eden branili svoje pravice. Kohler ima v svojo korist kompanijsko unijo, kateri gospoduje. O njenih članih pravi, da imajo prav tako pravico do "kolektivnega" pogajanja na podlagi točke 7A kot delavci, ki so na stavki in spadajo k A. F. of L. Nekaj tednov nazaj so se vršile na vladno posredovanje volitve Kohlerjevih delavcev, na katerih naj bi odloČili, če naj jih zastopa kompanijska unija ali A. F. of L. Zmagala je kompanijska unija, kajti volitve so se vršile po Kohlerjevemu načrtu na način, da je .bila njegova zmaga neizogibna, četudi kompanijska unija kljub vsemu ni dobila bogzna kolikšne večine. Vodstvo tovarne je poslalo na volišče vse skebe, kolikor jih je moglo dobiti v tem času, pometače iz svoje vasi, šoferje kompanij-skih veljakov, dekle in hišine iz svojih stanovanjskih klubov, vaške čuvaje, vaške vrtnarje, vse bosse itd, Glasi se nevrjet-no, a je resnično. Par sto delavcem njegove tovarne, ki so člani A. F. of L., pa je bilo prepovedano glasovati iz raznih vzrokov, bodisi, da je že predolgo od časa. ko so delali pri njemu, ali da so delo sami pustili itd. Na ta način je bila večina za kompanijsko unijo umetno u-stvarjena Ta igra se bo nadaljevala, dokler si delavstvo ne osvoji politično moč, kajti šele potem dobe svobodne delavske unije pravo veljavo. V torek 6. novembra bodo volitve. Socialistična stranka edina zaUuži ¿¡asove delavcev. Klub it.> 235 JSZ je naročil mnogo letakov z imeni kandidatov socialistične stranke \ Sheboygan County. Agitirajte zanje. (Pridobite vsakega, ki ima količkaj razsodnosti, da bo v torek 6. novembra glasoval v celoti za stranko, ki zvesto in vsepovsod služi delavski stvari. Nehajmo kupičiti milijone posameznikom in začnimo dela*; zase in za svoje družine. Eden izkoriščanih. Volitve. — Pravila JSZ. — Prireditev v prid klu-bove- blagajne Springfield, III. — Člani soc. stranke v Illinoisu smo imeli veliko truda, predno smo dobili dovolj podpisov na peticije za nominiranje naše liste. In še celo ta trud je bil v opasnosti, da ga zavržejo! Končno so peticije priznane in zdaj je ležeče na nas, da se pobrigamo in dobimo stranki dovolj visok odstotek glasov, da postane "legalna" stranka; to pomeni, da če dobi vsaj 5'» izmed vseh oddanih glasov, ne bo potem treba toliko podpisov, ker bomo svoje kandidate lahko nominirali v >primarnih volitvah. Ko glasujete za socialistično stranko, pomnite, da s tem volite za njen PROGRAM! Zapomnimo si besede sodruga Normana Thomasa, ki je dejal: "Dnevni dogodki nam bolj in bolj dokazujejo, da je socializem edino upanje človeštva." o Na seji kluba št. 47 JSZ smo razpravljali o predlogih za spremembe pravil JSZ. Med drugim je sklep našega kluba, da ne bi bilo pravilno imenovati za referenta na zboru nikogar, ki ni vsaj šest mesecev član naše zveze ali stranke. » V soboto 24. novembra priredi naš klub domačo zabavo v korist klubove blagajne. Vršila se bo v Slovenskem domu. Spored prireditve objavimo, ko bodo urejene podrobnosti. Josip Ovca, tajnik. Kako glasovati za socialiste v Ohiu Cleveland, O. — Ker je vo- livni odbor države Ohio proglasil več tisoč imen na socialističnih nominacijskih peticijah neveljavnim, rubrika "Socialiat Party" ne bo na glasovnici. Toda to nam ne preprečuje glasovati socialistično. Vsak vo-lilec v tej državi se lahko pouči, kdo so kandidati naše stranke. Zato pojdite na volišče vsi, in prečrtajte v rubriki za governerske kandidate bodisi republikanca ali demokrata in tik tistega imena, ki ste ga prečrtali, vpišite socialističnega kandidata. In tako naprej v vsaki rubriki. Pri vsakem vpisanem imenu kandidata je treba napraviti tudi križ (X). Mr. Pire pravi, da je tako glasovanje kakor da bi nosil vodo v morje. Ampak temu ni tako. če bi bilo dovolj volilcev, ki bi na ta način "nosili vodo v morje", prekleto se bi politikom starih strank hlače tresle! Kajti le tisti volilci, ki se od ieta do leta izrekajo za demokrate in republikance, re^ "nosijo vodo v morje"! Mar ni nespremenjen sistem izkoriščanja zadosten dokaz, da se glasovanje za demokrate in republikance delavcem ne izplača? Izrabite svojo volilno pravico za protestiranje proti krizi in proti rastoči opasnosti fašizma. Glasujte SOCIALISTIČNO! .. Joseph Lever. Ali mu bo krivdo mogoče dokazati? Državna policija v Beogradu trdi, da je bil Hrvat dr. Ante Pavelič glavni instigator atentata na kralja Aleksandra. Dr. Obljube so obljube Demokrati in republikanci v volilnih kampanjah toliko obljubijo, da bi se reke te dežele spremenile v med in mleko in dež v mano, če bi to, kar oblju-bujejo ne bile samo prazne obljube. PRIREDBE KL1BOV Js Se Zo I>R. ANTE PAVEiJČ Pavelič je po njenem zatrdilu vodja hrvatskih zarotnikov, ki delujejo v tajni zvezi, zvana "Ustasi". Pavelič ima zavetje v Italiji, kjer je bil na zahtevo jugoslovanske vlade aretiran. Francoski in jugoslovanski detektivi pravijo, da imajo dokaze, da je bil Pavelič nekaj dni pred atentatom v Marselju pod tujim imenom in koval načrte za umor s svojimi tovariši. V svojo varnost se je vrnil v Italijo predno je Kalemen nakano izvršil. Italijanski policiji Pavelič zagotavlja, da ni bil v Franciji že nekaj let in da ni zapleten v atentat. Italijanska vlada ga noče izročiti ne Franciji in ne Jugoslaviji. a Svoji k svojim! M West Allis, Wis. — Volišče je za delavce silno važno bo-jevno polje. Ne stane jih ničesar kakor nekaj zamude časa. Toda ako hočejo delavci na volišču kaj pomeniti, se morajo udeježiti glasovanja kot ZAVEDNI delavci in oddati svoje glasove DELAVSKIM kandidatom. Obžalovanja vredno je dejstvo, da se tretjina delavcev volite vsploh ne udeležuje, nego le doma ali v raznih lokalih kritiziraja vsevprek; ne zapo-padejo, da samo besedičenje ne more spremeniti razmer. Mnogo je tudi takih delavcev, ki vsled neznanja, kako glasovati, glasovnico pokvarijo in njihov glas števci zavržejo. Iz statistik je razvidna, da je ena na vsakih deset glasovnic deloma ali popolnoma zavržena. V sakdo, ki ni na jasnem, kakšne so določbe glede glasovanja, naj se o tem pouči pred volitvami, kajti na ta način si svoj glas zavaruje, da ne bo zavržen. Socialistična stranka ima svoj glavni stan na 6106 West National Ave. Odprt je vsak večer. Tu dobite vsa potrebna pojasnila, navodila in letake. In če niste registrirani, upoštevajte, da se v volilnih "bu-thih" ne morete vpisati v volilni imenik, pač pa je treba iti rv ta namen v volilni urad, ki je v mestni hiši (City Hall). Rojaki delavci, žurite se še teh par dni pred volitvami, di dobimo ne samo veliko glasov, ampak da odnesemo v prid delavskemu gibanju čimveč mandatov. Za kampanjski odbor, Vincent Pugelj. V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organise* cij in socialističnih pevskih aborov. Ako priredba vaiega kluba ni vklju» cena, nam sporočite. NOVEMBER. CHICAGO. ILL. — Shod Fred Hendersona » petek večer 2. nor. v dvorani SNPJ. Prirejajo ga soc. klubi na mapadni strani. CLEVELAND, O. — Zbor "Delavec", odsek kluba it. 28. uprizori v nedeljo 4. nov. v Slov. del. domu (Collinwood) opereto "Na kmetiji in v kajžici". CHICAGO. ILL. — Shod sociali-i stične stranke v sredo 21. novembra v Orchestra Hail. Glavni govornik Julius Deutsch is Avstrije. SPRINGFIELD, ILL. — V soboto 24. novembra veselica kluba it. 47 v Slovenskem domu. MOON RUN, PA. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 25. novembra. CHICAGO, ILL. — Koncert soe. pevskega sbora "Sava" v nedelje 25. novembra v dvorani ČSPS. CLEVELAND, O. — Pevska abo- ra "Zarja" (odeek kluba it. 27) in "Vojan" vpriaorita na Zahvalni dan v četrtek 29. novembra Smetanovo opero ''Prodana nevesta". DECEMBER. CLEVELAND. O. — Klub it. 49 JSZ priredi veselico • sporedom v nedeljo 23. decembra v Slovenskem | delavskem domu, Waterloo Rd. BRIDGEVILLE, O. — Veselica in dramski spored kluba it. 11 v soboto 29. dec. v druitveni dvorani v Bojrds-villu. CHICAGO. — Silvestrova aabava klube it. 1 v pondeljek 31. decembre v dvorani SNPJ. Druge prireditve kluba it. 1 v Chicagu: v nedeljo 3. fob. 1935 dramska predstava v dvorani ČSPS| v nedeljo 10. marca varijetni spored v dvorani SNPJs v nedeljo 21. aprila koncert pevskega ahora "Sava" v dvorani SNPJ. Vojna napoved (I* izmom (Nadaljevanje s 1, strani.) nekaj koncesij morajo dati— saj so med vojno vojakom vendar vse obljubili! Ako bo legija svojo vojno napoved "izmom" dosledno izvajala, se bo delavstvo marsikje seznanilo z njenimi nasilnimi akcijami, četudi jih ne bo iiistigirala uradno, kakor jih ni doslej. Edina garancija proti tej epasnosti bi bila močna ielavska organizacija z jakim časopisjem. In ker te obrambe in ofenzivne moči še nimamo, je naloga delavstva, cla si jo zgradi, predno bo prepozno. OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA J. P. KOTRK H. ImidravBlk, S34 On- ter St ., Ml ■ > H C h Ion ko. III.. poroda, da njesov ofe, ki Je trpel na . revmatis- mu veliko let tn Je -potroSil nud $1,500 r. «dravljenjem, Je dobil predpis neke-I r. Kotrlch s veseljem poftlje predpis oivim. ki trpe na revnm-tisinu In piiejo ponj. Nobenih stroškov In ne ubvesnoetl. ¡in?niiMiimnmnmnm^niiiiiiiMiit»uii Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 ns leto, $3.00 zs pol lets, $1.50 zs tri mesece. Naslov: 540 W. Junenu Ave. MILWAUKEE, WIS. !MMHIt((ilUlltlHIIIMIIIIIIMinillllllllMIM!!HI!lllli|!HI> John Metelko 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Ropi se množe Ropi in roparski umori se to jesen presenetljivo množe. To je posledica legalnega ropanja, kateremu je bilo ljudstvo izpostavljeno v teku prosperitete in prvih par let krize. Oboje pa ima svoj temeljni vzrok v kapitalizmu. s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s ss "ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?" Spisal Dr. FRAN JO ŽCEČ. Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem jo toplo priporočamo. CENA 35c. NAROČILA POŠLJITE NA: PROLETAREC 3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL. sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss Henderson bo govoril v dvorani SNPJ " Sloviti angleški socialistični mislec, pisatelj in predavatelj Fred Henderson bo govoril v i kaj na visoki stopnji. Saj nas je dovolj, če bi nastopali združeno! de Koosevelt se nas bi lahko ! zbal. Drugače vse po starem, čim dalje, tim slabše. New deal pri nas ni v čislih, ker ni vzroka, da bi ga oboževali. Socialistični sentiment narašča iv morda bo Wisconsin prva država, ki iz.oli v dogledni dobi socialističnega governerja. Z zanimanjem sem čital dopis iz Willarda, Veseli me, da so med slovenskimi farmarji ljudje, ki svoje sosede vvare, naj se ne puste več vleči raznim politikom, nego se oklenejo socialistične stranke. — John Paulich. Komentar L. Adamiča o smrti jugoslovanskega kralju je povzročil precej prahu, posebno v vrstah tistih ki so vr- dolg proglas, ki ga je podpisala I Clevelandu in drugod v Ohiu! ¡didjrala na tiketu ene ali na pr. po 25c. Ker klu-pilo prilično število, ampak te-jbov odbor za 8Voj običajen da. mu ne ugaja ta in onemu drugi. In pa, da je največ takih, katerim ne ugajata Anton in Fran- nov. giasovati za socialistični program in pridobite na svojo stran tudi druge. Odbor kluba št. 49 JSZ. ces Mutz. Zdaj te zapreke ne bo več. Somišljeniki, postanite člani stranke, ki se bori za vaše koristi! Pristopite v klub št. 224 JSZ! — France« Mutz. Kakšni smo Milwau-čani? Milwaukee, Wis. — Žaloigre med nAmi ni več! Kdo se ne tum v sredo pred redno sejo ni imel sestanka zaradi izredne kampanjske seje, je prišla ta stvar direktno pred članstvo in povzročila, da se je po nepotrebnem potrošilo nekaj časa brez kakega definitivnega sklepa. Zato je priporočljivo, da naj o vseh takih stvareh najprvo reieta celoten klubov odbor in potem pride pred članstvo z definitivnimi razlogi in predlogi za ali proti. O vprašanju "enotne fronte '.istem a. Izkori'canje, profitarstvo in špekulacije so svojstva kapitalizma. Dokler to troje ostane, bo zlo za delovno ljudstvo. Toda čemu naj delavstvo vzdržuje tak sistem? Mar ni že skrajni čas, da se ga odpravi? Socialistična stranka apelira Milwaukee, Wis. — Delavna zdrav razum in na čut soli- *ke razmere tu so pod ničlo. To-darnosti delavstva, katero naj da kaj nas briga! Vsled žalova-izrazi lne 6. novembra s tem, nja za jugoslovanskim kraljem Kogar se tiče da glasuje za kandidate iz svojih vrst: za celoten socialistični tiket! šele kadar bodo de- nekaj dni sploh jesti ni bilo treba. Je zares hudo! Kdo naj v bodoče skube naše jugoslovan- lavce zastopali v zakonodajah *ke ovce v starem kraju in po- delavski zastopniki, bodo sprejeti zakoni ljudstvu v korist. Rojaki delavci, strnite svoje vrste in agitirajte za zmago svoje liste! Kampanjski odbor. spominja časov, ko smo res bili gQ nR tej ^ Rovoriii poleg Fr. razdejani? Liberalci, klenkal- A,eša tudi Ant Ganden, Jo*ko Oven in pa komunist Virovac. razdej ci, slovenski socialisti in še marsikdo — drug zoper drugega. Današnje razmere pa nas ženejo v en tabor — in to je delavski tabor. To je bilo prvič, da je bil na seji tega kluba predstavnik komunističnega gibanja. Vsa razprava je bila na tej seji le Nedavno sem videl na zabavi informativnega značaja. Pred-socialistov zavedne vernike in sedoval je John Rak. isti večer na zabavi katoliške- j Prosvetni odsek kluba ima *a društva slovenske socialiste, nalogo, da pripravi nadaljeva-Od popolnega miru nas drži I nje razprave o tem vprašanju •tran nekaj zunanjih teologov na prihodnji seji, — P.O. bi nekaj urednikov slovenskega I _ Časopisja v Ameriki. V kulturi je nam začelo je- mati sapo. Imamo še pevske in dramske klube, toda niso to kar So bili nekoč. Vse večje kulturno delo na dramskem in glasbenem polju je nekam strto. Mladina se drži le bolj angleške strani—ameriških ustanov—takozvanih. V slučaju potrebe kupuje in najema pri dru-ffilf. To so bolečine, ki smo jih dobili z malenkostnimi prepriri. V politiki smo Slovenci tu- Baxter in Hauser vredna zaupanja V milwauškem okraju sta kandidata v kongres dr. M. V. Baxter in Otto Hauser. Oba sta močna kandidata. Oba sta vredna zagovornika delavskih koristi in zaslužita zaupanje delavstva. Oba bosta izvoljena, Če bodo delavci izvriili svojo dolžnost napram njima enako, kakor jo onadva vršiti do delavcev. Iz Barbertona O delavskih razmerah ni vredno poročati. So piškave, kakor povsod. * Antona Korošca, ki je živel v bližnji naselbini Kenmore, je ugrabila smrt v njegovi najlepši dobi življenja. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Cerknici. V to deželo je prišel pred 9. leti. Zapušča soprogo in sinčka ter več sorodnikov. Družini moje sočutje. # Dram. druš. Slovenija vpri-zori v soboto 3. nov. komedijo "Poslednji 'mož". Prične se ob 7. zvečer v dvorani društva Domovina na 14. cesti. "Slovenija" vas vabi, da pridete na to njeno prireditev vsi šilja skupiček v londonske in pari'ke banke? Mali kralj je vendar premlad za tako delo! Kaj pa, če bi poslali tja našega tukajšnjega rodoljuba? Razjokal se je zelo nad veliko izgubo; prva stran njegovega lista je bila polna uradnega žalovanja in tudi iskrenega. So ljudje, ki mislijo, da ljudstvu ni mogoče živeti brez kralja. « Frank Novak ima res sitnosti. od kar ga je naš rodoljub poklical na karpet. Sele prošle tedne je ugotovil, da je bil Fr. Novak v tiskarni tudi businessman in kot tak je prevzemal »v delo tiskovine tudi od republikanskih politišnov. To je po mnenju rodoljuba velik greh (toda po njegovem tolmačenju le tedaj, če je posestnik tiskarne socialist). * V 803. štev. Obzora smo či-tali apel urednika R. S. na slovenske volilce, ki se med drugim glasi: "V zakonodajni zbor države Wis. kandidirata od blizu in daleč. Nasmejali se ' ' So*»«rich in Fr. boste od *rca Poslednjemu puncerJ obfl ,u ktnd4(UU R0C. stranke. Toda situacija o najem političnem mišljenju se je od leta 1930, ko smo prvič poslali našega rojaka v Wis. po-xtavodajo žal nekoliko spreme- srca možu" ali slamnatemu petelinu. — Luka Moye. Točnost Proletarec mora tiskarni plačevati svoje račune sproti, ker nila. Kajti mnogi bodo imeli po-tudi tiskarna plačuje papir In misleke proti njima radi ver- tvoje delavce snroti. Rodite v objavljanju naročnine točni tudi vi. ?kega stališča, misleč, da se Izneverijo tradiciji svojih staršev in svojim verskim principom, s. N. p. J. St. 1, Chicago, 111. — Tajnik Joseph Werscsy, 1504 S. 57th Ct., Cicero, 111. St. 2. L. Salle, III. — Tajnik Fred Malfrai, 25 Central P»rk, Pern, 111. St. 3, Johmtown, Pa. — Tajnik Ilija Bubalo, 904 Chestnut St. It. 5, Cleveland, O. — Tajnik Ludvik Medveahek, 6409 St. Clair Are. It. 6, Morgan, Pa. — Tajnik Jacob Dermota, Box 427. It. S, So. Chicago, 111. — Tajnik Joseph Kosrich, 10046 Bwinj? Ave. St. 10, Rock Spring«, Wyo,—Tajnik John Omeyc, 1813 Clark St. St. 13, Bridgeport, Ohio — Tajnik Jphn Kocjancidi, RFD 1, Box 49. St. 14, Wankegan, III.—Tajnik John Artach, 1015 Lenox Ave., No. Chicago, 111. St. 16, Milwaukee, WU. — Tajnik Frank Perko, 831 W. National Ave. St. 21, Pueblo, Colo.—Tajnik Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave. St. 34, Indianapolis, Ind. — Tajnik Louis Valarot, 953 Ketcham Ave. St. 36. Willock, Pa. — John Dolenc, Box 73. St. 44, Conemaugh, Pa. — Tajnik Framk Pcxiboy, Box 61, Parlohill. St. 47, Springfield, 111. — Tajnik Frank Cem*zar, 1131 So. liti» St. St. 49, Girard, O. — Tajnik John Tancek, RFD 1, Avon Park. St. 53, Cleveland, Ohio. — Tajnik Frank Hayny, 1271 E. 169th St. St. 64, West Newton, Pa. — Tajnik Jo^epft» Jovan, RFD 2, box 137. St. 66, Trinidad, Colo. — Tajnik Tony Lovrovich, 310 W. Main St. St. 74, Virdon, III. — Tajnik Frank Stempihar, RFD 41, box W. St. 81, Red Lodge, Mont. — Tajnik John Sepec, Bo* 605. St. 82, Johnstown, Pa. — Tajnik John Zupan, 417 Woodland Ave. St. 87, Herminie, Pa. — Tajnik An- . ton Zomik, Box 202. St. 88, Moon Run, Pa. — Tajnik Rudolf Gorjop, box 157. St. 98, La Salle, III. — Tajnik Frank Dernanh, 426 Union St. St. 102, Chicago, III. — Tajnica Minka Alesh, 2124 S. Crawford Ave. St. 104, West Allis, Wis. — Tajnik Anton Jersin, 1129 S. 62nd St. St. 106, Imperial, Pa. — Tajnik Jacob Zitko, Box 725. St. 108, Ely, Minn. — Tajnica France?» Penriek, 48 E. Camp St. St. lie, Waukegan, III. — Tajnica Anton ia Betek, 1124 Jackson St., No. Chicago, 111. St. 121, Detroit, Mich. — Tajnik Leo Jnnko, 550 Belmont St. St. 122, Weet Aliqnippa, Pa. — Tajnik Frank Strubelj, 125 Main Ave. St. 124, Forest City, Pa. — Tajnik Frank Rataic, Box 685. St. 126, Cleveland, Ohio. — Tajnik John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. St. 138, Canonshnrg, Pa. Tajnik John Troha, Bx 166, Strabane, Pa. St. 142, Cleveland, Ohio. — Tajnik Louis Mrmolja, 780 London Rd. St. 147, Cleveland, O. — Tajnik Leonard Poljftak, 6319 Carl Ave. St. 168, Conemaugh, Pa. Tajnik Bla* Bresoviek, Box 74. St. 170, Akron, O. — Tajnik Msrtin Klarič. R. 2, 1396 Main St., Cuyahoga Falls. St. 192, Milwaukee, Wis. — Tajnica France« GradiAar, 732 W. Walker Street. St. 198, Willard, Wis. — Tajnik Mike Krultx, R. 1, Box 121. St. 206, Groe«, Kans. — Tajnik Jnfcn ftular, box 108. St. 234, Milwaukee, Wis. — Tajnik Joseph C'hokel, 759 S. Wat*r St. I». 254, Bon Ahr, Pa. — Tajnik Joseph W id mar, RD 2, Box 107. ^ St. 2*8, Ely, Minn. — Tajnik Jacob Kunstelj, Box 9IS. St. 27ft> Maynard. O. — Tajnik An- toti Skabeme, Box 156. St. 282, UttU FalU, N. Y. — Tajnik Joseph Cvetesar, 67 Petri« St. St. 287, Burgettstewm, Pa. — Tajnik Frank Laurich, 16 Linn Ave. St. tftft, Biidgsritto, Pa. — Tajnik John Zigman, Box 674. St. 297, Ratoa, New Men. — Tajnik Joe Itadosevich, Box 33. St. 29§, Wallenburg, Colo. — Tajnik Georg* Stiglich, 525 Main St. St, 304, San Francisco, Calif.—Tajnik Fr. Matjeeieh, 2014—IN* St. St. 31t, Cleveland, O. — Tajnik H. Stan ich, 722 E. 160th St. St. US, Baggaley, Pa. — Tajnik John Resnik, Box 185, Hostetter, Pa. St. 322, chiskoltn, Minn. — Tajnica Mary Smolts, 227 W. Poplar St. St. 325. Gowanda, N. Y. — Tajnik Joseph Pečnik, 137 Beech St. St. 344, Sheboygan, Wis. — Tajnik Leo Milostnik, 1226 Alabama Ave. St. 358, Power Point, O. — Tajnik Stephen Chuch, Box 42. St. 388, Parsglove, W. Va. — Tajnik John Gallun, Bx 63, Osmre, W.Va. St. 412, Frederick, Colo. — Tajnik George Zadel, Box 195, Firestone, Colo. St. 434, Arms, Kans. — Tajnik Martin Kruiič, Box 114, St. 447, Nanticoke, Pa. — Tajnik Mike Ferlin, 513 Jones St. (rear). St. 449, Cicero, 111. — Tajnik Frank Marjrolle, 1861 So. 58th Ave. St. 494, Point Marion, Pa. — Tajnik Anton Zupančič, Box 861. St. 535, Akron, O. — Tajnik Leo Bregar, 584 Jersey Ave. St. 559, Chicago, III. — Tajnik Donald Lot rich, 1937 S. Trumbull Ave. St. 964, Detroit, Mich. — Tajnik Raymond Travnik, 17240 Cameron Ave. St. 573, La Salle. IB. — Tajnik Anton Mahnich, 1156—3rd St. St. 580, Brooklyn, N. Y. — Tajnica Agnes Schneider, 308 Stanhope St. St. 584, Milwaukee. Wis. — Tajnik Ieo Sctoweiirer, 816 W. Bruee St. St. eoe, Johnstown, Pa. —- Tajnica Mary Konchsn, R. D. 7, Box 187. St. SS«, Toledo, O. — Tajnik Artton Ruxtem, 1701 Kedron Sit. St. 883, Hutchison, Pa. — Tajnik Frank Juvan, Box 68, Herminie, Pa. St. 712, Johnstown, Pa. — Tajnica France* Ijan«rerholc, 518 Linden Ave. Fedovmeija SNPJ, Eveleth, Minn. — Taj. lioui« Lesser, 407 Garfield St. Federacija SNPJ, S. W. Ohio. — Tajnik Joseph Jervh, 798 Silvercfest Ave., Akron, Ohio. S. S. P. z. St. 20, Cleveland. O. — Tajnik Wm. Candon, 1058 E. 72nd 8t. St. 24, Mtfwatffcv», Wh. — Tajnik Jernej Vider^ar, 925-A W. Walker St. . St. 27, Forest City, Pa, — Tajnik Frank Leben, RFD 2, Box 46, St. 29, Er.umclaw, Wash. — Tajnik Ciril Ermenc, Box 97. St. 46, Arrna, Kans. — Tajnik Math Ulepich, R 2, Box 410, Mulberry. St. 59, Conemaugh, Pa, .— Tajnik Martin Jager, Box 74, St. 70, Krayn, Pa. — Tajnik Andrew Milavec, Box 1. St. 80, Herminie, Pa. — Tajnik Jacob Peternel, Box 312. St. 174, Pur.glove, W. Va. — Tajnik Frank Pelan, Box 67, Jere. St. 181, Power Point, O, — Tajnica Mary Bofrataj, Box 12. J. P. 2. S. St. 19, Milwaukee, WU. — Tajnik Frank PoHehnik, 1238 23rd St. S. D. Z. St. 27, Cleveland. O. — Tajnik Jos, F. Dum, 15605 Waterloo Rd. J. S. K. J. j, * St. 29, Imperial, Pa. — Tajnik John Virant, Box 312. St. 53, Little Falls, N. Y. — Tajnik Frank Masle, 39 Danube St. St. 106, Youngstown, O. — Tajnik Kari Roffel, 106 Oerdon SU, Girard, Ohio. SAMOSTOJNA DRUŠTVA "Vijolica", Milwaukee, Wis. — Tajnik Joseph Vidmar, 2027 W. Garfield Ave. KLUBI J. S. Z. St. 1, Chicago, III. — Tajnik Peter Bernik, 3204 8. Karlov Ave. St. 3. Ogle.br IM — Tajnik Antoa UdovWi, RFD 3, La Salle, 111. St. 11, Bridgeport, O. — Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, Box 7. St. 37, Milwaukee, Wis. — Tajnik Jacob Rožič, 1103 S. 1st St. St. 45, Waukeegan, III. — Tajnick Anna Mahnich, 624 Helmhol® Ave. St. 89, Herminie, Pa. — Tajnik Anton Zornik, Box 202. St. 114, Detroit, Mick. — Tajnik John Zomik, 9050 Concord Ave. St. 118, Caaoasharg, Pa. — Tajnik Frank Samsa, Box 684. St. 180, West Allis. Wh. — Tajnik Frank Matkovkrh, 1216 S. 60th St. St. 222, GimrJ, O. — Tajnik John Kosin, 1006 State St. St. 235, Sheboygan, Wis. — Tajnica Frances Skrube, 930 Broadway Ave. KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI Soc. pevslri sfcor "Sara", Chicago, 111. — Tajnik Anton Garden, 3639 W. 26th St. Soc. pevski «bor "Zarja**, Cleveland, O. — Tajnik John Krdbe*, 1202 Norwood Rd. Soc. peeeki «bor "Naprej**, Milwau. Wi». — Tajnik Martin Rožič, 1103 So. 1st »t. Pevski «bor "Slavec**, Detroit, Mich. Tajnik Joseph Obranovich. 13577 Vaughan Ave. 2ett«fci pevski aber "Planinska rofca", Milwaukee, Wis. — Tajnica Agnes Remitz, 728 S. 3rd St. Dramski klub "Zora**, Pnefclo, Colo. Tajnik Loui« Babich, 1215 So. Santa Fe Ave. ^ Dramsko drultro "Anton Veroviek**, Cleveland, Ohio. — Tajnik Tony Zitfman, 386 E. 161st ßt. Dramsko drnltvo "Sota", Strabane, Pa. — Tajnik Joseph Zupančift, Box 206, Dramsko druitvo "Trannik", Trae- nik, Mich. — Tajnik John Carr, P. O. Dramski odsek S. N. D., Waukegan. 111. —■ Tajnica Frances A. Artach, 1015 Lenox Ave., No. Chicago, III.. Glasbeno in dram. dr ."Zarja**, Los Angeles, Calif. — Tajnik Frank Novak, 3524 Atlantic St. Gospodinjski odsek S. N. D., Wauke-gan. 111. — Tajnica Frances Leskove«, 1039 Adams St., No. Chicago, 111. 2enski odsek Zadružne prodajalne. Waukegan, III. — Tajnica Frances Davis, 38—10th St. l«ob. in «ah. dom, Library, Pa. — Tajnik Nick Triller, Box 121. I sob. ib dramski klub "Slovenie", San Francisco, Calif. — Tajnik Antho* ny Kastellic, 628 Kansas St. Čitalnica S. N. D., Waukegan. Ill — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmhol« Ave. Čitalnica S. D. D., Colllnwood, O.— Tajnik Joseph F. Dum, 15605 Waterloo Rd. Isob. društvo "Viher", Kray«, P*. — Tajnik Anton Tauselj, P. O. OPOMBA. — Tljrtkt *0„', v v na......... Boy, (L. Cíkimij, ruinan, vezan .................... Božin« pe«-m v prosi, (Charlea Dirkt n s), bmi......... Bolo ncii—Mali juaak, (P. M. Dostojevski), povesti, broi. Bilke, (Marija Kmet), povesti ia ¿rtiče, broi............ Bros sarje, broi. . . KNJIGARNA "PROLETARI A Wvsí iOlh Sivvvt. ( hirnf(o, Illinois. 99 Pesmi, poesije, igre. s Angleike knjige socialne in snanstvene vsebine. Mountain City, (Upton Bin c.sir), novela, vesana...... 2.00 ! Oil, (Uptcn Sínclsir), novela, vi«ra ri» 2.00 .46 Moi a braxfutino in druge no- \e!e, (Jack Lonlon), brus.. Ml-hcboni, (Fr. Milčinski), črtica, vei...............,. M'ada Ijubesor, ( Ah jz Krai- .25 .36 .35 (Milan Pugelj), .KO .50 .20 .501 .50 .40 Cankarjev abornik, spomin Ivs- iia Cankarja, ve«.......... 1.00 Četrtek. (G. K. Chesterton), fantastičen roman, vez..... Cvetke, (Majar H.), iopek pravljic ta stare in mlade. broi.................... Črni porter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, brti...... Dea svetova,. (Ivan Molek), mehka vezba ............ Daj nam dines nas vsakdanji kruk, (A Cerkvenlk), povest, broi. .............. Deco moro a. (Giovanni Boccaccio), I. del. broi. $1.25, vez. 1.50 II. del, broi. $1.25, vez____ 1.50 III. del, broi $1.25, vez.... 1.50 Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler), broi..................... Dekle Elisa, (Ed. de Con- court), roman, vez........ Domače živali, (Darair Feigel), vez................ Deveti januar (M. Gorki), črtica iz ruske revolucije, broi. Don Corea, (G. Keller), roman ■broi. ................... Dve slike, (Ks. Meško), broi.. Drcbiž, (Fr. Milanski), vez... Dvoncžec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slika-mi, ve*. .......... Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broi............... Filozofska zgodba, (Alojz Ji-rasek), vez. . . . *.... »y.77 Frnncka in drugo. (E. Kristan) broi. ...:............... Glad, (Knut Hamsun), roman bros. . ................... Gad je gnezdo, (VI. Levstik), brci. 50c, vez............. Golem, (G. M-eyring), roman broi. 35?, ves............ Gospod Fridolin Žolno in njegovo družina, (Fr. Milanski), ve*.................35 Groinik Lenart, (Ivsn Oan-kar), življenjepis otroka, ibroÄ. . .......... . .. . . . .60 Had« Murat, (fc-HTTohttoj), roman, broi...............40 Heptamercn, (Marg. Valoiska), povesti, broi..............35 Hnaeoroske. groteske in eotire (VI. Azov in Teffi), broi. . / .50 Idi jot, (F. M. Dostojevski), I. II., III. in IV. zv. broi. @ 6&c, vez. (J? ............. 1.00 Vsi itirje broširani $2.50, vezani .................. 3.50 Is modernega sveta, (F. S. Finžgar), roman, vez...... 1.25 la naših krajev, (Zofka K veder), povesti, vez...........75 Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez...................50 Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slikami, broi..............35 Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 50c, vezar. ....................75 Jubilejni zbornik, Oton Zupančiča, vezan .............. 1.25 Jnnnk našega časa, (M. J. Ler- montov) povest, broi........50 Jari junaki, (Rado Murnik), humoreske, vez............75 Jurkica Agičeva, (Ks. Sandor- Gjalski), broi. 40c, vez.....60 Knjige Conkarjove druibe za 1932, zbirka vsebuje: Koledar in tri knjige fine po- vestne vsebine ........... 1.00 Knjige Conkarjeve druibe aa .65 .60 1.26 1.00 .30 .80 1.00 jfher), roman, vez. Milijonar b.-ea denarja, (C. P. i Oppenheim), vez......... l.OO Medvladje, (Jože Pahor), so- | iialen roman, broi. ....... .26 No krvav.ti poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote z bojnih pc'n>d«.v bk-taga slovenskega planinskega polka, vez............ Naia vas, (Anton Wovačan), broi. 75c, vez............ Na kri vik potih, (fcaljaki), broi..................... Ogenj, (H. Barousse), dnevnik desetnije, vez. '........... Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar), vez............. Obsojenci, (VI. Levstik), povesti, brci............... Oglooiea, (Fr. Zakrajiek). povest, broi............... Portinčarjovo pomlajen jo, (E. Kristan), sanjska povest, broi. 60c, vez........... Plat zvono, (Leonid Andrejev), novele, vez.............. Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez........ Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei-gel), humoreske, broA. .... Pingvinski otok. (Anatole France), vez............. Prelepo Vasiljica in druge ruske pravljice, (Cvetko Go- lar), broi........m...... Povesti, (Maksim Gorki), broi. Par ti in aanke, (L. Š. Orel), kriminalen roman, broi..... Plkova dima, (A. S. PuSk:n), povest, broi............. Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del. $3.00, II. del $2.76, oba dela skupaj. 1093 strani .................. 5.00 Pevertice, (Rabindranath Ta- gore), 'broi...............25 Podobe ia sonj, (Ivan Cankar), vez......................60 Poiigalec, (K^ S.), broi.......20 Povesti, (Lrvro Kuhar), bros.— Prodor, (B. Kellermann), socialen noman, broi,........60 Roman treh src, (Jack London), vez................ 1.25 Raane povesti, broi...........35 Rim. (J. S. Machar), broi. 75c, vez................. Rodbinsko sreča, (L. N. Tol stoj), roman, brci......... Za d rje kmečka vojaka, (A. ie- .36 i noa), zgodovina kmetakli uporov v 14. in 15. stoletju, .«6 1 vez..................... },§0 Zapeki ia mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez................. 2.00 B0 Železna peta. (Ja k L. n.ion), socialen roman v dveh de-; lihr, broi. ................ .KO 1 Zm« te in konec gospodične Pavle, <(Ivan Zoreč), broi.. .26 Za srečo, (Fr. Malogrs j&ki), povest, broi..............25 Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- žsj), povest, broi........ .40 Znanci. (Rado Murnik), povesti in orisi, vez............75 Ženini našo Kcpraele, (Rado v Murnik), satiričen roman, hroS................... . .25 Z ogrt»em In mečem, (H. Sien-kiewica), povest iž amil Feigel), vez. . ............50 Udovicn, (I. E. Tomic), povest broi. 35c, vez..............50 Upcmiki, (Ivan I*ah), povest kmečkih uporov, vez........60 V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broi............30 1.25 Veliko mravljišče, (Ivan Molek) mehka vezba........r.....50 Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih. broi. $1.50, vez. 2.00 Vitez iz rdečo hiše, (A. Duma«), roman iz časov francoske revolucije, broi. 50c, vez......................76 Vledk« in Mitkn, (Zofka K veder, vez..................40 V oklepnjaku okoli sveta, (R. Kraft); v dveh delih, broi. 1.25 V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez.... 1.00 Zadnji val. (Ivo ftorli), roman, broi.....................80 Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice ekspedlcije na severni tetaj, broi...........80 $1.10, .fina vezba...... 1.50 IV. zvezek: Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50 Tavčar Ivan: Zbrani spisi: III. zvezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Ku-zovci, Vita vitae mesae, Janez 8olnce, ibrriirana $1.76, vezana ........ 2.00 IV. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez.... 2.00 V. zvezek: Izza konirresa E.00 VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoška kronika .... 2.00 Trdina Janez: Zbrani spisi, fina veaba, vsebina: II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ........... 1.75 in. zvezek: Bajke in povesti 1.75 IV. zvezek: Bajke in povesti 1.76 Jurčič Josip: Zbrani spisi, (nova izdaja,) fina vezba: I. zvezek: Pesmi, Narodne pravjjke in ^pripovedke,........ Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen.1.25 II. zveze: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev in Grad Rojinje....... 126 III. zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ........ 1.25 IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki valpet, Dva brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Viinji gori, črta iz življenja političnega agitatorja. Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin .............. 1.50 V. zvezek: I#ipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanovanje v Globokem dolu, V rojni kra- l jini, Teločja pečenka, Ivan Erazem Tatten-harh, Bela ruta. Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober ...;.. Keranik Janke:. Zbrani spisi, broiirsnl: I, zveaek: Agitator ...... II zvezek: Lutrski ljudje, Testament ........... 2.00 .60 IGRE._ Anfia*, (Leonid Ajidrejev), ¡»ro/,rana . . .. ......... Beneški trgovec, (Wm. Shakespeare), vezana ........... Carlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ia-! »igri, enodejanke, broi.... Gclgota (M. Krlet), drama v trr»h dejanjih ............ Gorpa z morja (Henrik Ibsen) igra v petih dejanjih, broi.. Strup iz Judeje, (J. S. Machar), ................. Hrbtenico, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom.......... Jnlij Cezar, (W. Shakespeare) vezana .................. Macbeth, (Wm. Shakespeare), vez..................... Othello, (Wm. Shakespeare), vezana .................. Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v iestih scenah . . Romantične duše, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................. Sen Kreane noči (Wm. Shakespeare), vezana .......... Umetnikovo trilogija, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota zase, broi. 45c, vezan« ............ gibanju na Slovenakem do ustanovitve jugoslovanske socialnodfniokratične stranke (1848-1896), (A. KrisUn), broi. 75c, vezana ...... O kenaumnih društvih ......— /10 Politika in zgodovina (I)r. Dra- gotin I/or.čar), broi....... Praktični aociolizem, broi. . . . Pričo evolucije in Adami pre'! Adamom (Ivan Molek), broi. .50 ! vetIina ............. Proletaraka etiko ia moralo, (Ivan Molek), broi....... Prvo pomoč, (Dr. M. Rus), a 40 alikami, l#roi......... P hične motnjo na alkokolaki podlagi, broi. 76c, vez..... Rastlinstvo naših Alp, (F. Seidl), .................. Raavoj socializma od utopije do znanosti, (Fr:derik Engels, prevel M. žagai) ........ Rop irska trojico, (Claessens- Molek) .................. Sir venski pravopis, (Dr. A. Breznik), broi........... Socialni ideali in Kako si jo človek ustvaril boga, (Mo- lek-Keracher), broi..... Slovenska kuharica, (S. Felicita Kaliniek), vez., 666 aira- ni, ilustrirana ........... Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broi..... Spol, ljubeaen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vez. Spretna kukorico, vezana .... Strekovn« .organizacije v Sloveniji, broi.............. Svetovna vojna in odgovornoat socializma. (E. K.), broi.. . Uvod v Budhicem (Joseph Suchy) .................; Varčna kuharica, (Marija Ris mec), vezana .............. Vlar!ar, (Niocolo Michiavelli), broi..................... V nove deželo, (E. K.), broL Zadružna predajalna ali kon- aum .................... Zadružni koledar 1929, izdali Zadružna založba v Ljubljani ...................40.. Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za ataro pravdo, (Fran Erjavec) .............i...... Ztirke domačih zdravil, s poljudnim opisom človeikega telesa, broi.............. Zbirko rudorsktk in fužinekih izraze v (J. Rezlaj) ........20 .76 .25 .75 .35 .50 .35 .50 .50 .86 .35 .35 .35 1.00 .35 .25 Barricades of Vienna...... "Debs, His Autkoriaed Life and Letters", (David Kara ner), vezana v platno .... Debs and uy and read this pamphlet before hearing comrade Deutsch, now on a lecture tour for the Socialist Party. One of the Deutsch meetings will be held in Chicago at Orchestra Hall, on November 21. Tickets are 25c and can be purchased f»om all branch members end at the office of Proletarec. # Sava's concert will be held Sunday, November 25, at the OSFS Hall on 18th and May Sts. Over 40 singers now make up the chorus. A well selected program has been rehearsed for several months and in addition to P. M. Other Doings. The Socialist Party of Wayne County is sponsoring an interesting series of movies and lectures. The movies will consist chiefly of Soviet talkie hits, such as The Road to Life, and the lectures wiH range from mental hygiene to problems of economics. 7*he whole series, which will be held at 226 E. Forest, coat 80c. Individual lectures 25c. Insuperable Handicap '•Will we ever have s woman president?" "Of course not. A president Ihm to be over thirty-five yesn of age." A Ju«oaiav Week* to the Interest of tha Workera OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NC. 1416. Publukcd Weekly at 3639 W. Seth St. CHICAGO, ILL., October 31, 1934. Telephone! Rockwell 2964 VOL. XXIX. AFTER THE NEW DEAL, WHAT NEXT? DON'T THROW YOUR VOTE AWAY HOW WILL James H. Maui-er, Indomitable Labor and Socialist Fighter, Socialist Candidate for Vice-PreticVmt in 1932, Loved and Respected President of the Pennsylvania Federation of Labor for 17 Years, Tells Why the Workers and Farmers Should Vote the Socialist Ticket On November 6th. The question in often asked By James Maurer Four years have passed since the bottom dropped out of our socallei "prosperity". The collapse of the stock market in 1929 was no accident. It was a violent eruption of a cancerous growth in. our corrupt social system. This nation has been controlled by big property and k an king interests since its origin. Whether Republicans or Democrats controlled, they have defended the capitalist system. They have wrecked the nation, plunged it into despair, and do not know what to do. The "New Deal" is about a year and a half old. The nation is billion* of dollars more in debt than before. The lion's share of the debt is due to bolstering bankrupt banks, watered railroads and big business. This was done to "stimulate" I bent interests? Manufacturers for six months would have locked up the When you vote to continue snd have produced in excess of a bankers and then socialized the' inrredre your poverty und fasten market demand. When work- bank. We would have de- ers make demands tor Union clared that an emergency ex- have worn, you not only throw your isted and taken over the indus-jvote away—you hand a club to your tries, operating them to pro-, enemy and invite^ him to hit you duce necessities and save a Ore of the silliest thing» we hear j is when come fellow with a brain like a peanut sty* he would vote for1 Socialism, (but It would be throw- today, "How is business? It I in* hi* vote away. Poor brainless is assumed that if business is boob! Voting for what you want is on the upgrade all is well. not th'owig your vote away! If Th nu#,tlon in not ask^d you think it is. what would you call \n.e question IS not asKea, | t when you ve^fftinst your own: "How are workers faring? j wages, plants are closed down, and the capitalists wait till the surplus is sold. Where we still have work and we strike, the great nation in distress. employers starve us into sub- „ _ , Capitalism Doesn't Work Any over the head with it. Don't throw your vote away— vote Socialist.—Warm Stuff. Business comes workers second or not at all; capitalism first, labor last. Business may be healthy and labor sick; business may reap a king's ransom of profits while labor receives a beggar's mite, and that will prove satisfactory to those who look mission. i More r-vrrr; "Th;iiNO MIDDLE GROUND „.ill ka tu!d°esn t sound bad; but would , x ^ FOR SOCIALISTS ist class will be fascism. The,.. . ,„ , ~ .. first step of fascist dictators is ,t„work? D°e8,the to destroy the trade unions. offl"' P"b ,c ,?cho°1' ',ubl,c Hitler. Mussolini and Doltfu»|p,rk'; P^hc f,re department wrtrV*» Does even the police did this and some flag-waving; , \ . . . . . . I l¡I,,* ^ ¡/department work? If you think Once again it »«ems necessary to patriots would like to do it j f ... . ., • . . . t44. __*„ K 'not, go on strike and find out!!«** a word about "the leaser evil. Does not every collective insti-i organisation of the tution we have work? Profit- making industries do not work unhampered capitalism, and the at- and workers are dependent tacks which Herbert Hoover is mak- upon them for their very ex- in* "Pon the New Deal, there is like- istence " to develop in radical ranks a tend- Mg . • M " enc^ t° defend one aide against the business and to absorb millions abroad and enslavement of la- " attorn!^' "wmSFL, ♦ w i, st i of the unemployed but the job-lbor at home. Blind obedience to 8 , attorney would be Socialist* who know their lesson ui mc uuempiuyeu out me juo .. . confiscation, would it not?" I Will not take side* in any dispute less are still jobless. dictatorial authority is worse here. They promise "uplift" and talk of love of "nation, liberty and justice" and yet they seek dictatorial control to crush organized labor. Fascism also means war, an intensified struggle for markets The NRA is an attempt to perpetuate capitalism and it has increased the economic and political power of monopoly capitalists while the standard of'lMny of workers has declined under the NRA. Labor disturbances increase, strikes and lockouts grip the whole nation. Whatever gains workers have made have been solely due to militant unions and ir spite of the NRA. No Hope In Hooveritea Republicans who are now out, fight Democrats who are in. Their weapons are not logic but more bunk. Republicans were in full control of the government when the crash came. The Morgans, bankers, insur- than insurrection and workers,.. . . must ever be vigilant to avoid 1 ne J™ ™te /or answered. "No, only restitu- which bi* business individualists may the pitfalls of ftscism. When a nation is seething with discontent capitalist interests start a campaign of mass propaganda against evils that are for their own making. They charge these evils to the government, then seek to overthrow it and establish their dictatorial rule. High public officials are corrupted, including army officers, and thus the stage is set for a capitalist revolution. The first act then is to destroy all labor organizations and disband the Socialist movement. Then the powers of money are ready to reap a harvest out of the crushing and de-ance and railroad magnates gradation of labor, were helped by the G. O. P., ¿ocialista Saw Crash Coming! while the ex-service men were i For many years we Socialists driven out of Washington with have been warning the masses bayonets. No hope for workers of the calamity that wa- zzr-and farmers in that gang! tain to come. The craout Sinclair's candidacy on the dem>cratic ticket; in California because the Socialist* have their own candidates and we wanted the workers to elect the Socialist candidate or at bast give him enough votes to continue as a legal party. We suspected that Sinclair would have plenty of trouble trying to become elected and if elected trying to carry out his Epic. And sure enough, while big business combined with the bankers, the legion, the church, the radio and the press kept a watchful eye during the primaries they have united to defeat the man who wants to change things for them. If he is elected now, it will be a miracle for, loads of money are being rolled into California to stop Sinclair. Socialists can leai^n a lesson of what can be expected when we get powerful enough to contest the elections. What they are doing to Sinclair would be increased ten times over. So our road is not so smooth even if we go about it legally. However, those who are members, are active. New York, Connecticut and Oklahoma have waged strenuous campaigns in addition to Wisconsin snd a big vote is expected in each of these stales. We look forward to Tuesday, Nov. 6 and hopefully anticipate the outcome. Our branch meeting last Friday wasn't so well attended but we made up for it with timely reports and discussions. In particular, our selected subject, "united fronts'* drew more interest than expected. One of our Communist friends managed to be present and tried to refute what was said but he spoiled his affect with those poisonous remarks about Milwaukee's mayor etc. The Communists rr? known for that. Because of the lateness in the hour we will resume this discussion at our next meeting. In Chicago we are waging a loose campaign. Understand, everything possible is being done under the circumstances to arouse the voters to cast Socialists ballots. Illinois wants 150,000 Socialist votes. Being poor people, we naturally cannot afford vast campaign pots like the two old parties. However, we hsve hopes that our members will heed the call of the secretary and rally forth with many new voters for our cause. It's a hard job to get people to vote Socialist and, it seems, even harder to get the Socialist votes counted. Five years of the worst depression the world has seen is justification for all the workers voting Socialist. An increase in unemployment in September and goodness knows what is 4o come during the sixth winter of the depression is certainly an indication that things aren't improving and therefore, deserves to be discarded. Your last chance to help the Socialist Party in this election comes until Tuesday. Don't neglect it. You mustn't miss Frçd Hend?n*ons lecture Friday, Nov. 2. He is an Englishman and has come to America for a second lecture series by popular demand. Everywhere Fred Henderson spoke last year he is wanted again. He is so well liked and his message so tenderly received. We urge our young folks to be present in full numbers. at the SNPJ Hall. Admission 10c. We have the Unemployed Club mevting Thursday night, Nov. 1. We are making great strides in gaining new recruits for our club with the result that rene-wed activity is assured it. Wc can make this club one of importance bevause the system can be combated only by organised forces. Our comrades should attend. The true accompl¡ahmentt of Republicant and Democrats Sometimes we wonder if Illinois will get back into its stride and get back into the rt?al active field such is Wisconsin. After checking over the list of psrticipatiag members in the sctive field it is very small compared to our total membership. Look at Wisconsin; one would expect to see thousands of members. But not so. Open Forum The Open Forum of the Sixth Congressional branch S. P., in Chicago announces the following program for November. November 2nd Sarsaine Lows, ' The 1934 A. F. af L. Convention", sn analysis. Nov. 9th Hyman Schneid. "The Signifiance of the Textile Strike". Nov., lflth Clara Edwards, "The Underground Work of German and Austrian Socialists", a contrast of the two. Nov., 23rd Harold Kelso "The Spanish Proletarian Uprising". Nov., 30th John Mill, "Why Should A Revolutionary Sorialist Join The Socialist^ Party". These lectures will be held at the branch headquarters, »437 W. Roosevelt Rd. — Gertrude R. Dubin .