lusi trdijo, da se Nemci umičejo smci so zagnali 10,000 tankov v rusko linijo brez uspeha. - Rusi so uničili dva nemška polka. -Nemška komanda preminja poveljnike v finski in romunski armadi. - Nemci zbirajo nove čete za ponoven izpad na vsej fronti. Poročilo nadalje zatrjuje, da se nameravajo Nemci v severni Beli Rusiji zakopati v strelske jarke, kar bi značilo, da bodo odnehali s svojim blitzkriegom. Temu obratno pa poročajo nemški viri, da so se nemške čete zagozdile na dveh krajih v rusko linijo in da so prodrle že 250 milj na rusko ozemlje. Toda poročilo ne pove imena tega kraja. Včeraj je bil peti dan, da se nemške čete ne morejo premakniti nikamor naprej, kot trdijo poročila iz Moskve. Francoska poročila pa zatrjujejo, da je nemški generalni štab napravil spremembe pri komandi v nemški, finski in romunski armadi. Eden izmed finskih generalov je bil poslan na sever, ker je prezgodaj napravil izpad na rusko linijo. Nemški general List je pa odstavil od poveljstva romunskega generala in diktatorja Antonescu, "radi bolezni," kot trdijo. Na gališki fronti je bila sprememba tudi pri nemškem poveljstvu. v Zadnja poročila zatrjujejo, da so Nemci silno presenečeni nad velikim številom bojnih tankov, ki jih imajo Rusi v akciji. Rusko poročilo zatrjuje, da so sovjetski bombniki popolnoma uničili romunske oljne vrelce, zlasti pri mestu Ploesti. Dalje so ruski bombniki skoro popolnoma uničili romunsko pristanišče na črnem morju, Constanto. Iz Londona prihajajo poročila, da poskušajo nemške oklepne divizije, kje bi našle kako slabo mesto v ruski liniji in da se bo pokazalo v prihodnjih treh dneh, če bo ruska linija vzdržala. Nemško poročilo naznanja, da so na potu ogromne nemške rezerve na rusko fronto in da se bo v par dneh slišalo vsa drugačna poročila s fronte. Nemci zatrjujejo, da so dosegli nekaj novih zmag v Latviji in Estoniji. Rusi pa poročajo, da romunske in nemške čete še vedno niso prebrodile reko Prut, ki meji Besarabijo in Romunijo že 18 dni zadržujejo tukaj Rusi napredovanje nemško -romun- Večerni koncerti v mestni dvorani bodo do 19. julija Mestna dvorana je spremenjena v lep vrt, postavljene so mize in stoli in tam lahko poslušate lepe koncerte, ki jih podaja Clevelandski poletni orkester, katerega vgodi dr. Rudolf Ring-wall. Ta teden bosta večerna koncerta v petek in soboto, drugi teden pa še 16., 18. in 19. julija. Jutri večer bo nastopil kot solist Larry Adler, virtuoz na harmoniko. Mladi umetnik povsod privabi publiko k svojim nastopom. V soboto pa bosta nastopili sopranistka Marjorie Phelps in Marian Matousek, pianistka. Miss Phelps je dobila letos $1,000 Luccionovo operno nagrado, Miss Matousek je pa priznana ena najodličnejših pianistk v Clevelandu. -o- se približa vojni zoni. -o- Nemci so se naveličali vojne, trdi Berlinčan Jersey City, N. J, —Walter Alexander, ameriški državljan nemškega rodu, ki je imel zemljiško agenturo v Berlinu od leta 1923, izjavlja, da je 40% Nemcev že sito vojne in tudi sito Hitlerja. Alexander je odšel iz Berlina pred enim mesecem in se je zdaj vrnil v Ameriko. "Nem ški narod je začel kazati, da se je naveličal vojne," trdi bivši Berlinčan. "Tudi so že pričeli čutiti, da zanje nima nobenega pomena, ali Nemčija zmaga ali ne, ker narod je itak izgubil svojo svobodo. Nemški trgovci so nevoljni, ker ne smejo napraviti nobene kupjčije, razen po odredbah vlade." Alexander je tudi povedal, da je doživel v Berlinu 42 zračnih najpadov angleške zračne sile, ki je pa povzročila primeroma malo škode. --o-- namreč pred nekaj meseci izdal svarilo, da se bo smatralo vsako Mrs. Roosevelt je oprostilaUmeriško ladjo kot sovražno, če moža vojaške službe Mrs. Elsie Kinczel, stara 30 let, se je obrnila s pismom na ravnost na Mrs. Franklin D. Roosevelt ter jo prosila, naj posreduje, da bo njen mož, ki služi ameriški armadi v taborišču To je bil junak! Zaverlov Štine je bil junak, da mu ga ni bilo para. Voz, naložen s krcli, je z kihkoto ustavil s tem, da je zgrabil za kolesa. Včasih so se fantje spravili nanj, da bi ga očesali, pa so drago plačali svoj blag namen. Nekoč ga je sodnik v Cerknici obsodil radi tepeža na 75 udarcev s palico. Vleči se je moral na trebuh in bi-rič mu je "hladil" hrbet z leskovo. Ko je bila kazen odmerjena in je Štine kar naprej ležal, ga dregne bi-rič: "No, kaj ne boš vstal?" Štine se premakyie, si prete-gne mišičaste roke, si poma-ne oči in pravi: "Menda sem bil malo zadremal." -o- 'Francija vpraša za mir v Siriji radi Islandije Rim, 9. jul. — Virginio Gay-da izjavlja v svojem Giornale d' Italia, da opravičuje osišče zasesti ameriško zemljo dejstvo, ker je Amerika zasedla Islandijo. "Rooseveltova akcija ustvarja novo, toda ne presenetljivo izzivanje za vojno," piše Gayda, ki je znan kot zvočnik za Mus-solinija. "Amerikanci imajo zdaj tudi v načrtu, da zasedejo Francoska vlada je poslala na svojo bivšo zaveznico apel, naj se ustavijo boji za Sirijo. Med obema armadama bo posredoval ameriški generalni konzul v Beirutu. / Vichy, Francija, 9. jul. — Francoska vlada je danes uradno naznanila, da je naprosila Anglijo za takojšno premirje en mesec starih bojev v Siriji. Francoski general in komisar nad Sirijo in Lebanonom je bil pooblaščen, da vpraša poveljstvo angleške armade v Siriji, da se takoj preneha s sovražnostmi. Apel je bil napravljen s posredovanjem ameriškega generalnega konzula v Beirutu. Dakar in Azore, da bodo tako obkrožili Evropo v napadalnem namenu. Toda sad svarila admirala Raederja se bo kmalu pokazal." Nemški admiral Raeder je Shelby, Miss., prišel domov, žena je bila uslišana. Družina stanuje na 14201 Miles Ave., kjer prebiva žena s svojima dvema otrokoma. Za časa moževe odsotnosti je dobivala $10 na mesec od Rdečega križa, $21 pa od armade. S sedanjim možem se je poročila lanskega noven^ra, pet let potem, ko ji je bil umrl njen prvi mož in ji pustil dva otroka. Njen sedanji mož je brata pokojnega moža. | Fašisti so bili tepenina božji poti v Argentini Buenos Aires, Argentina. — V mestu Lujan, 60 milj od glavnega mesta, je prišlo včeraj do krvavega spopada med fašisti in simpatičarji demokracij. Narod se je bil zbral pred božjepotno cerkvijo Device lujanske, ki je patrona argentinske armade. Po cerkvenih obredih je začela gruča fašistov vzklikati na čast totalitarnim državam. Odgo^o- Francoska vlada zijavlja, da je storila ta korak z namenom, da se preneha z nepotrebnim prelivanjem krvi in da se prizanese domačinom z nadaljnimi vojnimi strahotami. Angleška armada je šla v Sirijo 8. junija z izjavo angleške vlade, mora na vsak način preprečiti, da nemška armada ne zasede Sirije, odkoder bi ogrožala Egipt in druge angleške posesti na vzhodnem Sredozemlju. Angleška armada ima že v oblasti glavno mesto Damask in stoji zdaj pred Beirutom v Leba-nonu. Francija je uvidela, da bi bili vsi nadaljni boji brez pomena, ker ne more poslati v Sirijo ojačenj proti večji angleški armadi. Ako bo Anglija dovolila premirje in pod kakšnimi pogoji, še ni znano ob tem času. Najbrže bo- pa Francija izgubila protek-torat nad Sirijo in Lebanonom, ki ga ji je dala Anglija po zadnji svetovni vojni. -o- Istvo mestne bolnišnice ^ uspendiralo zdravnika ja Reichle-ja t. Herbert S. Reichle, načel- ng patološkega odelka v cleve- ^ ski mestni bolnišnici, je bil aj po vodstvu bolnišnice 2S »endiran iz službe. Vzrok je dg ker je odšel v Mehiko na po-ice, toda ni o tem obvestil ih predstojnikov, niti ni n€ ikrbel za namestnika v svoji - »tnosti, r pc sa zadeva je zavita v neka-neglo. Dr. Reichle je odpoto- . nenadoma iz Clevelanda in >oslal iz Mehike svoji tajnici J to, da se nahaja tam na po-icah, toda radi bolehnosti ne m •e priti takoj nazaj. Poznan k( ''i, da je bil vodja v nemško- n, !rjških krogih tukaj. Vodstvo L' ^šnice se je bilo že parkrat rc nilo na zvezno vlado za poj a- tQ 0 glede zdravnikovih politi- k( 1 aktivnostih, ker se je šepe- bj da je dr. Reichle aktiven i j. so oblasti včeraj dognale, g( >dšla zdravnikova soproga že v d enim letom proti Lisboni, k ■tugalska, dasi ni doktor o i nikomur povedal. Zdravnik stanoval na 4011 Cypress u e- in je plačal začetkom juni-najemnino za junij, par dni ^ pa še za julij, kar se je ^ »podarju hiše zelo čudno zde- . Dr- Reichle je dobival $5,800 j ne plače, ki mu je bila z vče- ( išnjim dnem ustavljena. } --o--j l Odprtija gostilne i y soboto, 12. julija bo slav-Fna odprtija gostilne znane , >d ^enom Gay Inn na 6933 ; Clair Ave. Igral bo Simon-v orkester. Servirali bodo no kokošjo večerjo in postre-1 ^najboljšo pijačo. Elsie ttčič in Mary Marn prav pri-izno vabita na mnogobrojen usk. Uradno naznanilo Odvetnik John L. Mihelich Znanja, da ima uradne ure na '°jem domu, 1200 Addison Rd. P Pondeljek, torek in četrtek J s^stih do osmih zvečer. Tele-nska številka HEnderson I 6: čez dan pa v mestu, 702 loTT" Bldg- t6lef0n CHerry -0 nuJnih zadevah ga lah-' mestu ^ n& d9mu ali V UradU Mrs bolnišnici 'er Avp Jalovec> 6424 SPn" L- hnU-xSe 3e P°dala v Mt. Si-lai bolnišnico »rezali f J, ' kjer srecno restala težko operacijo. obiski noTh V°ljeni- ™ ženi želi-no, da bi se čim prei ZOnet zdra-te, vrnila k svoji Zadušnica Danes obsedmih jebiladaro »na v cerkvi sv. Lovrenca sy za pokojno Nežo Likar skih čet. Tudi v Ukrajini, proti mestu Kievu, so Rusi ustavili nemško prodiranje. čeprav vsaka stran poroča o svojih zmagah in se ne more dosti verjeti ne tem ne onim poročilom, pa je eno gotovo, da ruska armada ni v "divjem umiku," kot so trdili Nemci pred nekaj dnevi. Poroka V soboto se bosta ob 8:30 poročila v cerkvi sv. Kazimirja na 82. cesti in Sowinski Ave. Mr. Frank Prijatelj in Miss Marie Olejarz. Nevesta stanuje na 1114 E. 79. St., ženin pa na 7702 Lockyear Ave. in je sin poznanih, toda prerano umrlih staršev, ki sta stanovala na 64. cesti. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni k poročni maši, zvečer pa k slavnosti v Mo-niuszko dvorano.na E. 79. St. in Korman Ave. Vse najboljše v novem stanu. Smrtna kosa Sinoči je umrl v Lakeside bolnišnici Nick Clark, poznan pod imenom Klarič. Bil je samski in star 59 let. Stanoval je na 662 E. 140. St. Zapušča brata Antona in sestro Mrs. Frances Marold Bil je član društva Lipa, št. 129 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. J7. bolnišnice Rusija zanika, da bi rada prodala Kamčatko Moskva.—S. A. Lozovski, pomožni komisar v tujezemskem uradu pravi, da se iz Nemčije poroča o nameravani kupčiji med Ameriko in Rusijo, v kateri bi Rusija prodala polotok Kamčatko in vse tamošno ozemlje Zed. državam. Tudi Vladivostok bi bil vključen. Rusija zanika kako tako kupčijo in dolži Nemčijo, da hoče s tem napraviti samo spor med Ameriko in Japonsko. -o—-- Seja Oltarnega društva Nocoj po cerkveni pobožnosti bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Vabljene so vse žene, mlajše in starejše, tudi če niso bile dozdaj pri društvu. Gre za odplačilo dolga za veliki oltar, [zato naj bi vse zavedne katoliške žene sodelovale. Mrs. Mary Nahtigal iz 14801 Hale Ave. se je vrnila iz bolnišnice, kjer je prestala hudo ope racijo. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo na domu. Pogreb Mary Barbich Pogreb pok j ne Mrs. Mary Barbich bo v petek ob deseti dopoldne iz Grdinovega pogreb nega zavoda na Highland park pokopališče. PRED SMRTJO POKLICAL POLICIJO Columbus, O. —■ Na tukajšnji glavni policijski postaji so dobili telefonsko obvestilo: "Pošljite takoj policijski voz na 3280 North High Street, kjer boste dobili mrtvega in to bom jaz." Policija je hitela na označeni naslov in tam našla umirajočega 49 letnega mehanika James Ed-wardsa s kroglo v glavi. Father Oman pozdravlja Iz coloradskih gora se je oglasil s kartico g. kanonik Oman. Ko je stal vrh gore Evano, 14,-260 čevljev nad morjem, se mu je zdelo, kot bi stal vrh Triglava, pravi. Le grenko mu je bilo pri srcu, ko se je spomnil, da gospodari sedaj po naši lepi domovini tujec. Dražje mleko Dovažalci mleka in razpeče-valci se bodo v soboto sestali na razgovor. Farmarji bodo zahtevali nekaj več za mleko, vsled česar se bo najbrže tudi v Clevelandu podražilo mleko za 1 cent pri kvortu, začenši s 15. julijem. Dospel na dopust Joseph Papež iz Newburgha ki služi v ameriški armadi, je prišel k svojim staršem na dopust. želimo mu mnogo razvedrila doma. rila jim je druga stranka, ki je vzklikala na čast demokratskim državam, nakar so se sprijeli. Policija je aretirala več fašistov, ker so začeli groziti s samokresi. Ko je policija ustavila poboj, so nekateri korakali do glavnega stana fašistov, Accion Nacionalista Argentina, kjer so najprej pobili okna v poslopju, nato pa vdrli v notranjost in razbili vse pohištvo. --—o- MESTO NA PLES, V AMBULANCO Portales, N. M. — Štirje pari iz bližnjega mesteca Dora so se odpravili v štirih avtih v Portales na ples. Pri enem izmed avtov je počila pnevmatika. Odpeljali so naprej v treh avtih. Krna lu zatem sta imela dva kolizijo in vseh osem se je naložilo v četrti avto. Na nekem ovinku se je ta prevrnil in vsi štirje pari so se odpeljali v ambulanci k zdravniku. Odprtija gostilne John Trček in Frances Doli-nar sta prevzela znano gostilno "Gaiety Bar Inn" na 16701-3 Waterloo Rd. Jutri in v soboto bo slavnostna odprtija' pod novim vodstvom. V petek bo ser-virana fina ribja pečenka, v soboto pa kokošja večerja. Oba dneva bo igrala fina godba za ples. Postreglo se bo z najboljšo pijačo. Ker sta oba nova astnika splošno poznana in pri-j ubij ena med rojaki, bo gotovo velik poset od strani občinstva. Moharjevi pridejo Sporoča se nam, da nameravata obiskati Cleveland poznana in priljubljena pionirja Mr. in Mrs. Josip Mohar iz Montane. V Cleveland bosta prišla okrog 15. julija. Njiju številni prijatelji so veseli prihoda svojih starih prijateljev. Dospel na pogreb matere Iz Burbank, Cal., je dospel na pogreb svoje matere John Barbich, ki je tam uslužben v tovarni za izdelovanje bombnikov. Dospel je z letalom. Vožnja na oba kraja stane $240 in traja v eno smer 15 ur. IZ NAŠIH NASELBIN Waukegan, 111. — Pred dnevi je avto podrl Margareto Setni-kar, ko je hotela prekoračiti ulico. Pobita je bila na nogi in po obrazu in odpeljali so jo v bolnišnico. V Imperialu, Pa., je pred dnevi umrla Frances Peršin, stara 56 let in doma od Sv. Križa na Dolenjskem. V Ameriki je bila 35 let in zapušča moža, sedem sinov in tri hčere. Forest City, Pa. — Dne 22. junija je avtotruk do smrti povozil štiriletnega slovenskega dečka Edvarda Marinčiča, istega dne je pa umrl stric matere ponesrečenega dečka Frank Ger-štel, star 54 let in doma iz Sv Lovrenca ob Temenici pri Trebnjem na Dolenjskem. Tako je smrt z nesrečo in boleznijo pobrala dva člana iste družine v enem dnevu, kar je redek slučaj. Pokojni Gerštel je bil v Ameriki 36 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer, dve sestri — Mary Starič in Angela Pevc — bratranca in sestrično. -o- Šest ameriških bolničark pogrešajo iz torpediranega parnika na Atlantiku Washington. — Ameriški Rdeči križ poroča, da od 10 ameriških bolničark, ki so bile na potu v Anglijo pogrešajo, a štiri so se rešile, ko je nemška podmornica torpedirala parnik pred dvema tednoma. Ime parnika še vedno drže tajno, Parnik, na katerem so se vozile ameriške bolničarke, je odplul proti Angliji še 5. junija. Pred štirimi dnevi je neka angleška ladja naletela na morju na štiri bolničarke, ki so bile v rešilnem čolnu 10 dni. Za drugih šest se. pa še ne ve, če jih je pobrala kaka druga ladja, ali pa so utonile. Sklepa~še~ diplomatske zveze med Rusijo in Poljsko London. — Poljska vlada v pregnanstvu je obvestila Rusijo, da želi obnoviti ž njo diplomatske zveze. Poljska vlada zahteva, da Rusija takoj izpusti vse poljske ujetnike iz leta 1939. Ako bo Rusija sprejela pogoje, bo takoj odšla poljska misija v Moskvo, nakar se bo v Rusiji organizirala samostojna armada Poljakov, ki se bodo borili proti nacijem. -o- MESTO, KJER NI NOBENEGA FANTA Roberts, Mont. — Če se bodo hotela dekleta v tem mestu p.o-ročiti ,bodo morala kam drugam po ženine, ker v celem mestu, ki šteje 400 prebivalcev, ni niti enega fanta. Vsi do zadnjega so odšli k vojakom. Okrog 90 odstotkov jih je odšlo v armado prostovoljno za tri leta, ostalih 10 odstotkov je pa pobral'Stric Sam za enoletno vežbo. Smrt v Detroitu V nedeljo je umrla v Detroitu, Mich., Katie Koče, doma pri Starem trgu ob Kolpi na Dolenjskem. V Detroitu zapušča moža in pet hčera. Pogreb bo danes. Ugoden nakup Norwood Appliance & Furniture, 6104 St, Clair Ave. ima ledenice, šivalne stroje in radijske aparate po zelo znižanih cenah za nekaj dni. Nov grob (Sinoči je umrl v Glenville bolnišnici 10-letni Lawrence Martinšek, sin Mrs. Mary Marti nšek iz 15812 Corsica Ave. Pogreb imajo v oskrbi A. Grdina in Sinovi. PAZITE, KADAR HODITE PO CESTI! Policijski načelnik George J. Matowitz svari ljudi: Pazite pri hoji! Posebni oddelki policije so postavljeni po vsem mestu, da dajejo kazenske listke onim, ki ne pazijo pri hoji. Policija posebno svari radi prehoda čez cesto sredi bloka. Policijska statistika kaže, da se je v teh slučajih pripetilo največ nezgod. Vozniki avtov večinoma pazi- AMERIŠKA ff DOMOVINA AUmiTAN m SPIRIT FOREIGN tj^TV^V/JQ SLOVENIAN MORNING _AMERICAN HOME DAILY newspaper _ 7^"' ' CLEVELAND, P., THURSDAY MOfrNING, JULY 10, 1941 LET0 XLIV' ~ VQL' XLIV' Iz Moskve se poroča, da se je Nemčiji izjalovil splošen napad rusko obrambeno črto, v katero so bili naciji vrgli do 10,000 nih tankov. Rusko vrhovno poveljstvo poroča o splošni zirnagi I Hitlerjev armado v severni Beli Rusiji, kjer so popolnoma Sili dva nemška mehanizirana polka. Nemci so pustili na bo-:u na stotine mrtvih in ranjenih ter se umaknili nazaj proti iodu. Rusi se bore s tako srditostjo, da so ustavili prodiranje nške armade vzdolž vse fronte, od Baltika pa do črnega morja. jo, kadar pridejo do prehoda čez cesto. Toda v sredi mestnega bloka pa ne posvečajo toliko pozornosti na pešce, ker pač vedo, da to ni kraj za prehod. Prošlo leto je bilo 49 smrtnih nezgod in 453 poškodb pešcev na cestah med mestnimi bloki. Policija bo svarila pešake do 15. julija. Od tega časa bo pf dobil nepreviden pešak tiket od | policije in bo kaznovan po postavah. Roosevelt je prehitel Hitlerja na Islandiji V Washington!! se zatrjuje, da je predsednik Roosevelt ukazal ameriški bojni mornarici zasesti otok Islandijo potem, ko mu je prišlo na ušesa, da se nemški generalni štab sam pripravlja okupirati otok in dobiti na njem oporišče za kontrolo pomorskih cest v severnem Atlantiku. Islandija, ki je samostojna republika, leži 180 milj od Greenlandije, 800 milj od Norveške, kjer imajo Nemci svoje postojanke in 2500 milj od New Yorka. Predsednik Rosevelt je že pred nekaj meseci (27. maja) izjavil, da bo Amerika prisiljena radi obrambe ameriškega obrežja zasesti vse važne točke, ki leže pred severnoameriškim obrežjem, vključno Azore in Kanarske otoke pri Afriki. Roosevelt je tudi zvedel, da imajo Nemci v načrtu okupirati pristanišče Dakar, ki je francoska posest v zahodni Afriki ter od tukaj in iz Islandije napadati vso paroplovbo, ki prihaja v Anglijo iz Egipta in Amerike. Zaenkra Se ni ničesar slišati, da bi poslal Roosevelt ekspedicijo tudi v Dakar. Ako bi Nemčija zasedla Islandijo, bi gotovo ogrožala ameriške pošiljke v Anglijo, ali jih celo popolnoma ustavila. Angleži so zasedli Islandijo en mesec zatem, ko je Nemčija okupirala Dansko, ki je imela pokroviteljstvo nad Islandijo in se je bilo bati, da bo Nemčija to pokroviteljstvo raztegnila ttidi na Islandijo. Zdaj, ko je prišla ameriška posadka na Islandijo in zamenjala tamkaj angleško, je manj bojazni, da bi Nemčija skušala napasti Islandijo, odnosno ameriško posadko, ker s tem bi Nemčija naravnost izzvala vojno z Zed. državami. Ako se računa zračno pot, je zdaj ameriška posadka na Islandiji 1330 milj od Amsterdama, 1450 milj od Hamburga in 600 milj od Škotske. Roosevelt je izjavil, da je poslal posadko na Islandijo zato, da varje neodvisnost otoka, da vzdržujejo odprte zveze med Islandijo in Ameriko ter da s tem drži prosto pomorsko zvezo med Zed. državami in drugimi strategičnimi točkami. Teh strategičnih točk Roosevelt sicer ni imenoval, toda misli se, da je s tem smatran ves severni Atlantik. To pomeni, da je prišla ameriška posadka zdaj v nemško "vojno zono," kakro jo je razglasil Hitler za to okolico grozeč, da bo potopil vse ladjeA ki se bodo približale temu sektorju. V Washingtonu mislijo ,da ta Rooseveltova poteza ne bo našla preveč kritike v kongresu, vsaj večina kongresa bo podprla ta njegov korak, čeprav ga je storil, ne da bi za to vprašal kongres, ampak se je poslužil pri tem svoje oblasti kot vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice. Roosevelt je pred ameriškim narodom opravičil ta svoj korak z besedami: "Nemška okupacija Islandije, ali če bi dobila Nemčija oporišče na Greenlandiji, bi privedla vojno bližje k našemu obrežju." Vsak mora priznati, da je Islandija ena najvažnejših točk v severnem Atlantiku in če se bojimo, da bi se nemška zračna ali paroplovna sila kdaj obrnila v smeri proti Ameriki, potem je bilo potrebno, da je poslal Roosevelt predstra-žo na Islandijo. Predsednik Roosevelt je imel kot vrhovni poveljnik mornarice in armade popolno oblast to storiti, ker je smatral to kot svojo dolžnost, da stori potrebne korake za varnost ameriškega obrežja. Radi zasedbe otoka samega ne more priti do nobenih sovražnosti, ker se je bil otok razglasil kot samostojna, republika in je prosila Zed. države za protekcijo. Torej ni prišla ameriška posadka na otok kot okupacijska armada. Islandija se lahko smatra kot most med evropskim in ameriškim kontinentom in v časih kot so, Zed. države ne morejo dopustiti, da bi Hitler stopil na ta most. Ker je predsednik Roosevelt naročil mornarici, ki jo poslal na Islandijo, da stori vse potrebne korake za neovirano zvezo med Islandijo in Zed. državami, je najbrže naša mornarica dobila tudi povelje, da strelja na vsako nemško podmornico ali bojno ladjo, ki bi skušala napasti in potopiti kako ameriško ladjo v teh vodah. S tem je Roosevelt pokazal, da namerava ščistiti Atlantik pred vsako tujo silo. Morda je to prvi korak k vojni, morda ne. Toda v teh vodah je bilo, kjer se je nedavno vršila pomorska bitka med angleškim in nemškim ladjevjem. Če bo prišlo v teh vodah do streljanja med nemško in ameriško bojno silo, se čjoveku vsili nehote vprašanje: ali je ameriška bojna sila zadostno pripravljena za vojno? To ne diši po slogi V torek smo slučajno čitali v ameriških časopisih izjavo demokratskega vodje 23. varde, ki je rekel: "Mi bomo podpirali kandidata, ne glede na to, kaj bo storilo vodstvo stranke v mestu." To so sicer jako korajžne besede, toda so nevarne za slogo v stranki, katero smo pred par leti komaj poravnali. Brez skupnega dela VSE stranke, ne bomo. nikdar izvolili svojega kandidata. Ali smo stopili zopet na staro pot, kakor smo jo hodili pod Gongwerjem? Ta bo pač vesel, ko bo slišal, da smo še vedno "stari demokrati." BESEDA IZ NARODA J J> ——>—•—•—— -————•—•—•—■— ———•—-——--—■—■—-—«——> 0 kandidaturi Frank Lauscheta Zadnje čase, odkar je naš spo. štovani sodnik Frank Lausche naznanil kandidaturo za župana mesta Clevelanda, sem prišel v stik z našimi ljudmi v raznih poklicih in posameznih naselbinah ter ugotovil, da je njegova odločitev padla v veliko veselje našega naroda. Vsi naši rojaki in rojakinje vzhičeno pozdravljajo Frank Lauschetovo kandidaturo ter obljubljajo vso pomoč v kampanji. Od časa prijave kandidature sem govoril z več kakor 500 našimi rojaki in niti enega nisem slišal, da bi bil nasproten ali da bi odrekel pomoč ali glas. Naletel sem celo na družino, ki je bila zadnja leta registrirana republikansko ter ima devet glasov v družini. Vsi so mi zatrdili, da se bodo letos registrirali kot demokrat je in vsi volili za Frank Lauscheta in celo od hiše do hišt agitirali v prid njegove izvolitve. V 28. vardi so takoj podvzeli akcijo za Frank Lauschetovc kampanjo in ustanovili kljut ''Frank Lausche for Mayor.' Predsednik tega kluba je poznani društveni delavec Louis Gli ha .tajnica Mrs. Josephine Pes-kar in blagajničarka Mrs. Alice Arko. To je samo akcijski odboi v klubu, da se tako pridobi čin-več članstva, ki bo delovalo \ prid izvolitve Frank Lauscheta županom mesta Clevelanda. \ časopisju bo še naznanjeno, kdaj bo sklicana prva seja tega kluba, na kateri se bo izvolilo redn; odbor in še vse potrebne odbort za uspešno kampanjo. Dobro bi bilo, če bi enak klul ustanovili tudi na zapadni stra ni mesta, ker mi je znano, da jc tam skoro tisoč naših volivcev. Joško Penko -o- Iz zapadne strani Clevelanda V nedeljo, 13. julija, priredi svoj letni piknik društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z. na prostorih Doma Za-padnih Slovencev, na 6818 De-nison Ave. Vljudno ste vabljena vsa sosednja in oddaljena društva Slovenske dobrodelne zveze,, kakor tudi od drugih naših bratskih organizacij in cenjeno občinstvo sploh iz Clevelanda in okolice, da se udeležite tega piknika v čim večjem številu. Vsak, kdor poseti Brooklyn-čane je bil še vselej zadovoljen in nobenemu ni bilo še žal zato. Vsak odhaja veselega obraza domov in zakaj pa tudi ne?! Pri nas se vsak počuti doma. Za vsestransko in dobro postrežbo je že.pridno na delu naš vese-lični odbor, ki ima nalogo, da poskrbi vse za prvovrstno postrežbo našim posetnikom. Godba bo tudi izvrstna, ker bo igral poznani Frank Kožuh in njegov orkester. Sedaj naj pa še omenim malo o naših trgovcih. Katera hoče presenetiti svojega soproga ali fanta, naj se poda v Ella's Beauty Shop. Lastnica tega le-potičnega salona je prava mojstrica v tem oziru. V sedanjih vročih dnevih si vsak želi malo ven, v prosto naravo in kadar se želite malo ohladiti, se ustavite pri našem slovenskem gostilničarju Frank Železniku. Kadar potrebujete nove čevlje ali kaj podobnega, tedaj se oglasite pri John Slabetu. Gospodinjam pa pirporočam, da kupujete jestvine pri našem rojaku Anton Simčiču, kjer'* boste vedno postrežene z prvovrstno grocerijo in mesom. Še enega imamo in to je Jr. Železnik. Slišala sem, da ima mlekarijo nekje na Storer Ave., tudi njega podpirajmo. Imamo pa še več naših slovenskih trgovcev na zapadni strani. Te pa bom omenila enkrat pozneje, ker za danes bi bilo preveč. Sploh pa podpirajmo naše slovenske trgovce, če hočemo, da bodo tudi oni še v bodoče tako požrtvovalno podpirali naša društva. Saj veste, da se ob vsaki prireditvi obračamo do njih, bodisi za oglase ali druge prispevke. Torej ne pozabite, da «e vrši v nedeljo, 13. julija piknik Brook-lynskih Slovencev na Prostorih Doma Zapadnih Slovencev na Denison Ave. Pridite v veselo družbo, kjer se boste lahko prav po domače zabavali. Na svidenje, . Anna Fabris, članica Poprave Slovenskega doma na Holmes Ave. že več let se je govorilo in pisalo o popravah in prezidavah pri Sloveitskem domu na Holmes Ave., todi prišli so slabi časi in druge ovire, ki so vse delovanje zadržale. * Da pa napravim dolgo povest kratko ,iiaj takoj povem širši javnosti in delničarjem in vsem, ki jih to zanima, da se je s po- pravami že pričelo s 1. julijem in sicer ob desetih dopoldne. Delo je prevzel naš slovenski stavbenik Jos. Demshar. Vzelo je precej mesecev predno je direk-torij z odobrenjem posebne delniške seje podvzel ta korak. Poprave se vrše, da bo dom bolj sanitaren in da bodo dvorane bolj rentabilne. Izjave delničarjev na letni delniški seji in drugi nedostatki so privedli do potrebne odločitve, ki so sledeče: zravnati dvorane v prvem in drugem nadstropju z manjšimi dvoranami, na pročelju se bo popolnoma odstranilo sedanje stop. nice in stranišča. Na pročelnem vogalu se prideluje sedaj novi prizidek z novim vhodom in stopnicami za vsa nadstropja, kakor tudi garderobo in stranišča povsod enako. Povečanje bare v veliki dvorani za vso širino stavbe z povečanimi vhodi. Odstranjen je vseh sedanjih stranišč ter pomanjšanje orkestralnega odra v veliki dvorani. Z odstranjenjem raznih vogalov, kotov in stopnic bomo pridobili prostor za dve manjši dvorani. V spodnjih prostorih, kjer se bo odstranilo kegljišče se uredilo ves ostali prostor za klub doma. Ta popis površno pokriva vse, kar je na programu in naj si nikar kdo ne domišlja, da se dela vse kar tja v en dan. Kajti računski zaključki dohodkov posameznih dvoran ter skoraj ogabno stanje nekaterih prostorov so nas silili nekaj storiti. Nedvomno pa se bo pojavilo velike mojstrov z raznimi nasveti: "če bi to tako in tako . . ." Kar pa vodstvo doma rabi sedaj je'kooperacija vseh posameznikov, društev in klubov. Oni, ki v podli sebičnosti sušljajo ter skušajo dokazati po svoje še boljše, pač nimajo dobrega namena. Vodstvo doma je storilo vse kar je bilo mogoče, da zadovolji vse one, ki rabijo stavbo za svoje družabno središče ter da zadosti tudi postavi. Vse to pa ljc tudi donašalo zadovoljive dohodke za izravnavo finančnih obligacij. Slovesna otvoritev novih prostorov pa bo v prvi polovici meseca septembra. Do tedaj pa obiščite prostorp vsi, ki se zanimate zanje, kajti tudi dvorana ne Holmes naj bo deležna kaj novega; da bomo lahko s ponosom nahajali vanjo. Za direktorij, M. I. Lah Piknik! V nedeljo, 13. julija, se vrši skupni piknik članov in članic društev sv. Antona Padovan-skega, št. 138 in sv. Neže, št. 139 Katoliških vitezov Ohio. Ta Katera bo "Miss Local 45"? Te tri mlade gospodične so prve, ki so vstopile v tekmo za "Miss Local 45." In te so; od leve proti desni je Miss Steffie Stefanic, Miss Mary Signon in Miss Dorothy Harshman. Fisher Body local 45 je eden največjih localov v državi Ohio. Pričakuje se tudi največjo delavsko udeležbo v Geauga Lake park, 12. julija 1941. Transportacija z omnibusi bo! prosta, še imate čas ,da se zgla- j site v unijskem uradu ako želite] peljati svojo družino za en dan j razvedrila. Vpišite vaše hčerke. v tekmo |a "Miss local es," Vedite, da lio "Miss local 45" dobila darilo $50.00. Cmnibitsi in avtomobili pričnejo z veliko parado izpred unijskegl urada ob 9. uri zjutraj. Odbor vas vabi, da se v čim večjfem številu udeležite te parade, ! Na tem pikniku se bo darovalo lepo 1941 deluxe Buick Sedan-ette, električno kuhinjsko peč in električni šivalni stroj. Za vsako tekmo bo lepo darilo. Za izbiranje lepotic je povabljen predsednik R. J. Thomas in George F. Addes glavni tajnik UAWA-CIO. Poročevalci cleve-landskega časopisja bodo tudi prisostvovali kot sodniki za "Miss local- 45." Aranžiralo se je tudi za premikajoče slike (motion picture). Slike se bodo jemale z dogodkov celega dneva. Te slike se bodo kazale na prvi unij ski seji. Ako hočete igrati vlogo kakega filmskega igralca (Clark Gable, Robert Taylor) well, potem pa kar hitro se pripravite. Na veliko udeležbo vas vabi, Odbor. piknik pa ni samo za naša društva, ampak za vsa društva v Clevelandu, ki spadajo v to jednoto. Vsi ste prav prijazno vabljeni, da pridete na ta piknik in se malo razveselite v prosti naravi, ki vam jo nudi "Parmadel" v Parma, Ohio. Pripravljalni odbor je prav pridno na delu. da vam bo v vseh ozirih postregel. Le pridite in pripeljite tudi svoje prijatelje. Na pikniku bo oddanih tudi par krasnih nagrad. Člani in članice, ki imate še doma nagradne listke, ste prošeni, da jih še danes z denarjem vred prinesete k svojim tajnikom ali blagajnikom. Danes je zadnji dan, da vrnete kupone in denar. Članice društva sv. Neže se lahko zglasite v ta namen pri naši blagajničarki C. Perme, na 1133 Norwood Rd. in člani sv. Antona pa pri tajniku John Hrovatu na 6711 Edna Ave. Storite to še danes in v nedeljo pa pridite na piknik v "Parmadale." Na svidenje! J. M. Yelitz. Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida Možje in fantje, upam, da še niste pozabili, da ste člani ene najbolj svete in katoliške organizacije — društva Najsvetejše, ga Imena, ki je razširjena po celem katoliškem svetu. Zato se pa tudi zavedajte dolžnosti, katere ste sprejeli ob vstopu v to organizacijo. Nismo obljubili prispevati visoke vsote v društveno blagajno, ne, ker tega naša organizacija od nas ne zahteva. Obljubili pa smo in še celo pred oltarjem pri sprejemu, da se bomo redno udeleževali skupnega svetega obhajila ter vedno in povsod nosili v svojih srcih svete čednosti te katoliške organizacije. Vidite, le to je, kar zahteva od nas društvo Najsvetejšega Imena, zato pa ne pozabite v nedeljo, 13. julija opraviti svoje dolžnost. Vsake tri mesece en-erat, to ni bogve kako težavno opravilo za katoličana, da bi se ja moralo , kar tako brez vsake-'/a vzroka opustiti. Razumeti se mora, da nihče ne more biti član posvetne organizacije, če ne plačuje asesmenta in društvenih orispevkov in prav tako nihče ne more biti član tega katoliškega društva Najsvetejšega Imena, če ne opravlja svojih dolžnosti. Torej, potrudimo se in prema-gajmo našo lenobo in nemarnost :er se udeležimo tega skupnega sv. obhajila v nedeljo pri maši ob pol devetih. Zbiramo se v novi šoli ob 15 minut čez osem, kakor običajno, nato pa skupno odkorakamo v cerkev k skupni sv. maši in sv. obhajilu in nato pa gre lahko po svojem opravilu in kamor se komu poljubi. Za popoldne pa ste prošeni, da pridete na prijazno Pintarjevo farmo, kjer se vrši piknik Skupnih društev fare sv. Vida. Ker smo'pa člani društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida, smo torej tudi vsi farani fare sv. Vida in zato je naša dolžnost kakor tudi dolžnost vsakega posameznega farana, da se udeležuje in podpira farne prireditve. Tako dragi člani, ne pozabite zjutraj k sv. obhajilu in popoldne pa na piknik Skupnih društev fare sv. Vida, ki je prirejen samo v korist naše fare. Lawrence Bandi. -o- ZAHVALA Spodaj podpisani se tem potom naj iskrene j še zahvaljujemo vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so nam na katerikoli način pomagali v naši žalostni uri. Posebno se zahvaljujemo našim sorodnikom, ki so prihiteli k nam in nam priskočili na ppmoč. Zahvala našim prijateljem za njih naklonjenost. Iskrena zahvala vsem za izkazano sočutje in simpatije in ki so za nas kaj storili na XX en način ali drugi. Žalujoči ostali: Mrs Preotle, Madison, Mri phine Gorance, Cantoi Preotle, Dayton, Emil** tel, U. S. M. C., Miss L Preotle, Miss Helen |v( Madison, Ohio. 0 j -o-si Odlična dijakiiN iio" Pred par tedni je v Collinwood višji šolij^j dna in ukaželna g°'v t Dorothy M. Bavdek, hCjj in Mrs. Harry Bavdek,az. 170 St. Bila, je prva Yl Odlična prvakinja jeod jena 23. februarja leta ^ Clevelandu. Pričela je.e, šolo v farni šoli sv. V0 zneje je pohajala v sv. Jeronima ter konča^ šolsko izobrazbo v H. li. Bila je v nižjih, l V Kanadi se nahaja P^ komisija angleških stro^ kov za gradnjo rušilcev. * * * Angleški radio oddaja vesti v 32 različnih jeziki*1' "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. CI air Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: <5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _No. 159 Thur., July 10, 1941 Dogodivščina v Afriki te —. Toda vsaj svobodo si rešite!" "Kaj vse pa zahtevajo?" "Konje in orožje, druga nič Zato pa dobite svobodo. Da bi se odpovedali bojnemu plenu, tega ne morete zahtevati." "Vaš plen je že itak dovolj velik!" "Kako to?" "Mimbrenji so nam odvzeli črede haciendera. Ušli smo sicer Močnemu bivolu, dohiteli črede in si jih vzeli. In ker smo morali naglorrfa odpotovati |v Almaden, smo jih pustili v varstvu nekaj naših ljudi na potu v naše vasi. In spet so nam jih vzeli Mimbrenji, ki so, kakor vidim, prišli za nami." "Ali so vam jih vzeli ali ne, tega še ne vem. Govoriti moram še prej z Močnim bivolom o zadevi. Pa če bi jih tudi bili odvzeli, ali so črede naš plen, plen Mimbrenjev —? Lastnina so haciendera, njemu jih bodo morali vrniti Mimbrenji. Tako je! Vprašaj samega sebe in mi odkritosrčno povej, kaj bi ti storil z Mimbrenji, če bi ti prišli v pest! Ne odpovedal bi se plenu, to je čisto gotovo. Da, jne ponudil bi jim svobode, kakor ti jo ponuja Močni bivol, gnal bi Mimbrenje na svoja lovišča, umreti bi morali na kolu —. Zakaj torej zahtevaš od njega več, nego bi sam storil, če bi bil v podobnem slučaju —? Bodi pameten ! Kajti če se ne vdaš, si utegne Močni bivol premisliti, preklical bi besedo, ki mi jo je dal, odvzel bi vam vse, kar imate, in vas povrh še gnal v vasi Mimbrenjev, kjer bi v mukah umrli na kolu! In še nekaj! Svet, ki na njem stojimo, je sporen, Yurne in Mimbrenji si ga svoji jo. Kaj pa, če bi Močni bivol zahteval kot odkupnino za vašo svobodo, da mu morate priznati tole ozemlje za nesporno last —? Vdajte se! V njegovih rokah ste! Bolje je nekaj žrtvovati, ko pa vse izgubiti!" Takih mirnih, prijazniih in prepričevalnih besed sirovi rdečkarji niso bili vajeni. Zalegle so. Še smo se prerekali, Vete ja je ugovarjal, stavil protipred-loge, pa le na videz, nazadnje se je vdal. Ves vesel sem sporočil Močnemu bivolu uspeh posredovanja. Poglavar Mimbrenjev je določil četo ljudi, ki so odgnali konje Yumov in jim pobrali orožje. Na mojo priprošnjo so smeli obdržati Yume vse drugo, kar so imeli na sebi, čeprav je po običajih rdečih ljudi vse to tudi plen zmagovalca. In nato so se odpravili. Seveda so morali potovati peš, kar pa jim menda ni posebno škodovalo. Njihova lovišča niso bila daleč. Toda še nekaj se je zgodilo, česar sicer nisem posebej nameraval, kar pa me je vkljub temu zelo veselilo. Moj dolgi, pa premišljeni nagovor na Velika usta je namreč povzročil še vse več ko sprejem mirovnih pogojev. Yume so zvalili na poglavarja vso krivdo za ponesrečeni pohod na Almaden in za zvezo z Melto-nom, zavedli so se, da jih je poglavar zapeljal. In ker sem pohvalil Zvito kačo, so se pred odhodom cele čete ločile od Velikih ust in zaprosile Zvito kačo, da bi jih sprejel v svoj rod. Kar jim je kajpada rad dovolil, saj je s tem porastla njegova moč in njegova slava. In spet sem prosil in dosegel, da so smeli obdržati konje in orožje, nad čemer so bili seveda vsi srečni in veseli. Vete j a pa je bil jezen. Njegov ugled je padal in sam si je lahko rekel, da bo še globlje padel. (Dalje prihodnjič) Bilo je leta 1916. ko je divjala svetovna vojna. Za polet od Birsebe do Sueškega prekopa so'zadoščali naši šesturni bencinski tanki, da-si se nekateri vojaški piloti niso zanesli na bencinske ure, marveč so nadzirali sami nata-kanje in uporabo bencina. Za polet v Egipt — torej dalje čez Sueški prekop — pa naši tanki za šest ur bencina niso zadoščali. Toda dva tovariša sta sklenila, da bosta preletela reko Nil in počastila angleško zasedje z letalskim obiskom. Hotela sta videti piramide, pokazati Kairu, kakšna so njihova letala, hotela sta biti vsaj enkrat v Afriki — in hotela sta še to in ono. Zatorej sta bila potrebna za to tudi vojaškega ozadja. Načelnik je polet dovolil in je dal še drugo letalo na razpolago in pa zalogo bencina v puščavi, tako da bi se mogla po srečnem poletu nazaj grede oskrbeti z bencinom in prileteti na letališče. Prevzel sem vlogo pomočnika. Nevarnosti ni bilo nobene pri tem. Sicer nisem imel nika-ke strojnice, a imel sem dobre oči, da bi v najhujšem primeru utegnil pobegniti, preden bi se začel kak boj v zraku. Takrat smo natančno poznali puščavo. Zato smo se domenili glede na določeni kraj, in sicer je bil to eden od tistih redkih prostorov, kjer more letalo pristati, ne da bi se pogreznilo v pesek. Preidrzneža sta odrinila. Čez več ur sem mirno poletel za njima. To je bil zares pravi pravcati polet za zabavo. Noben nergač nam ni poveljeval, žarko se je srebrilo morje, vsa v ognju je medlela puščava. Pogorje Hela je priplavalo; prekrasno je bilo. Tako smo uživali svobodo. Da je bil človek enkrat sam krat samo letalec! Da si mogel ko v mirnih časih ljubiti zgolj svoje letalo, to čudovito bitje, ki se ti pokorava na sleherni pritisk! Kakor na perutih sem plaval dalje, bil sem popolnoma samemu sebi prepuščen kot bitje, ki ima časa na pretek. Prostora toliko, toliko v vseh višinah, vseh globinah, in toliko blažene samoče na tej od sveta pozabljeni širjavi! To je ko spanec. Motor hrumi v veliko tihoto, žice pobrne-vajo z njim. Kasno sem sklenil, da pristanem. Človek se zmeraj začudi, ko se potaplja v pesek, kako da puščava žge, ko prideš iz svežega ozračja. Kanistre sem vzel iz letala, skril sem jih na varno, kakor je bilo domenjeno, in sem označil tisto mesto. Ko sem opravil to delo, sem nadalje užival ta svoj dan. Kdor je kdaj takole sam samcat, sredi sto in sto kilometrov puščave, bival v njej, temu je znano, kako je puščava čarobna. Nogam se ne ljubi hoditi,' oči, ki se jim preveč blešči, bi bile najrajši zaprter ušesa pa bi rade le prisluškovale. Slekel sem si jopič in se dal peči soncu. Povaljal sem se po sipinah, nabral sem si nekaj kristalov, ki jim človek tako malomarno reče pesek, zajtrko-val sem na medkrovju. Dejal sem si: "Zdaj pa ostaneš tu, dokler se onadva ne bosta vrnila, zakaj, glej, saj ni nobenega vetra, saj nič "ne pra-ši," saj se motorju ne bo nič zgodilo! Za vsak primer pa ga pregrneš z jopičem, da se ventili ne bodo zaprašili. Potem pa bomo skupaj poleteli, poleteli nazaj, onadva bosta ponosno letela spredaj, ti pa za nji- ma, kakor se spodobi pomočniku." — A ko sem vstal, je puščava že začela čudno prašiti. In preden sem se zavedel, kaj je prav za prav, je bila tu arabska konjenica! Odleteti je malenkost. Treba je le propeler zavrteti, ali pa malo bencina vzbrizgniti, za kar imaš posebno kanglico pri sebi. Sicer pa vse to opravi monter. Pilot izklopi prižig, sproži plin — pa ne preveč — in monter vrti. To utegne opraviti tudi opazovalec, če ga imaš! Pa ga ni bilo! In motor se ni sprožil. Ni bil zamazan z oljem, ampak le sprožiti se ni hotel. To se včasih tudi pripeti, pa ni nič nevarno. Le toliko časa si je treba vzeti, da skočiš s sedeža, enkrat vbrizgneš bencina in za-vrtiš. Lahko bi se zdajle zlagal, češ Arabci so bili že tako blizu, da bi mi bili mogli pomagati. Pa niso bili tako blizu, temveč so bili še več kilometrov oddaljeni od mene. Žal, so me bili že zagledali. In če niso zagledali mene, so zapazili moje letalo in nemara še takrat, ko sem bil v ozračju in še preden sem bil pristal! Zdaj jim je ukazano, da poiščejo tisto reč, ki se je bila pogreznila v sipine. Ali po nesreči? To bi ti bilo žrtje za takšnele puščavske kavalirje! V puščavi sem se bil že neštetokrat potil, ko je bilo po (50 stopinj peklenske vročine. Vendar se nisem še nikdar tako potil, kakor sem se zdaj. Če ne bom odfrčal, me bodo zgrabili, mene in to dr-dralo, prav za prav dvoje dr-dral, poterh bodo pograbili tudi bencin in pa vrnivše se letalo tudi! Ali pa naj bi letalo zažgal?! Potem je vsakršno upanje izgubljeno. Letalo bo proč, bencin bo proč, pa čeprav bi sam pobegnil med sipine. Saj bi s Nemčija bo plačala. — Nemška vlada je priznala, da je mogoče res nemški bombnik metal bombe na irsko mesto Dublin, kar- se je seveda zgodilo "po pomoti." Napad je bil izvršen 31. maja in ob tej priliki je bilo ubitih 27 oseb in porušenih precej poslopij, kakor nam kaže gornja slika. samokresom lahko kakemu Arabcu upihnil življenje, a potem bi bilo končano vse. Pre den bi bila žaloigra opravlje na, bi prišli drugi, tisti od Nila, brez streliva za pasom, s praznim tankom . . . Zatorej je bilo mogoče le eno; moral sem odleteti! Jezdeci so hiteli bolj in bolj, držeč samokrese v rokah. Tukajle bi povedal mladim ljudem, česa me je naučila ta vojna. Naučila me je, da se tisti človek nikdar ne pogubi, ki more kaj storiti, kar mora biti zaradi stvari same. Ali pa, da ne bo nikoli po njem, če se zaveda, kaj je treba še storiti preden bo njegova mala usoda izjavila: "Konec je!" Moral sem se rešiti in zato sem se tudi zares rešil. Potrudil sem se celo, da sem bil navidezno miren in sem pustil, da je motor na vso moč deloval, da mi ne bi popustil pri odletu. Težki trup sem vlekel okoli, da bi imel vsaj nekaj zaleta. Jopič sem zložil na sedež, povzpel sem se čezenj, trdno sem se pripel z jermenom in sem si potisnil naočnike čez oči. In tako sem s 1500 turami zdivjal kvišku, osem metrov vjisoko, pa naravnost proti jezdecem, da so se konji splašili. Nato pa dalje, tik nad puščavskim peskom, brez sleherne krivulje, kar naprej proti prekopu. Ves sem drhtel ko v krču, tiščal sem zobe skupaj, si pritiskal komolca k životu. Glavo sem sklonil, bistro sem pazil na to, da se kolesa ne bi dotaknila peska, in sem čakal edino le tega: ali se bo sprožil tisti strel, ki bo storil konec vsemu? Nič ne vem, kaj so pokali za menoj. Kakor podivjana senca sem besnel vzdolž peska. Nato sem se z letalom povzdignil, se dvigal više in više in sem se upal z obrazom venkaj. In nato sem storil tisto, kar storijo frkolini, kadar zbežijo in zapazijo, da se jim ne more nič več nič zgoditi. Iztegnil sem jezik in sem nato pljunil dol na gospode s samokresi, seveda ne prav iz bližine in tudi ne kot "/legibna tarča," ampak s tisto steničjo nesramnostjo, ki je lastna letalcu. Potem sem jih izvabil ven, kot bi jih vlekel za nos, ven v gorovje, zdaj sem, zdaj tja, sem in tja, kakor bega zajec lovca na lovu, in sem jih spravil proč od svo-ih kanister in od našega bencina, neskončno daleč skozi neizmerno puščavo. (Upam, da so utonili v pesku.) Upam pa tudi, da jih je po tem doživetju minilo veselje, da bi še kdaj lovili letalce. ( R. Regni.) Na'stikividimo nemškega zunanjega mi nistm Joachim von Ribbevtrnp-a ob napore-M voj'n'e Riisifi. V svojem govoru je našteval velike "grehe" katere je zngrešild bivša nemška zaveznica Rusija in sedaj mora biti zato kaznovana. Levi od Ribbentropa je načelnik nemškega, press biroja dr. Otto Dietrich in na desni pa, tolmač dr. Paul Schmidt. IZ DOMOVINE —Roparski napad na nedolžnega kmeta. Posestnik Anton Kreft, stanujoč v Kutincih v občini Sv. Jurij ob Ščavnici je prišel ob tričetrt na dve na policijsko stražnico ter povedal, da ga je neznan moški napadel v Studenškem zogdu. Neznanec mu je vrgel debel kamen v glavo tako močno, da je padel, vendar je prišel k sebi ter začel klicati in groziti, da bo streljal. Pri sebi je imel 3,000 din. Nez-aanec se je ustrašil ter zbežal proti Lipovcem. Kreft pripoveduje, da je prenočeval v neki vasi, kjer se mu je pridružil neznanec in ga nagovoril, da ga bo spremljal, ker je Kreft vodil konja v Lipušin k vojaškim oblastem. Pri oddaji konja je bil navzoč tudi neznanec ter videl, da ima Kreft večjo vsoto denarja. Ko sta se vračala, ga je neznanec nagovarjal, naj gresta skozi studenški gozd, ker je tam bližnjica proti Mariboru. V sredini gozda se je neznanec ustavil. V tem trenutku je pobral kamen in ga vrgel Kreftu v glavo. —Goljufu je nasedel. Delovodja Delavske pekarne Slavko Čeh iz Težita je prijavil policiji, da je 27. marca posodil ko- lo, ki je last Delavske pekarne 36-letnemu pleskarju Matiju Budarju. Budar mu je obljubil da bo kolo istega dne vrnil, pa tega ni storil. Kljub temu, da je Čeh večkrat zahiteval, naj mu kolo vrne, se je Budar zagovarjal, da se je kolo pokvarilo in ga je dal v popravilo, kateremu mehaniku pa ne pove. Čeh sumi, da ga je prodal. ~ MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se moderna hiša za sno družino; 6 sob in zajtrko-valni prizidek; garaža. Jako ugodna cena. Vprašajte na 1246 E. 172. St. (161) Sobe se oddajo Oddajo se 4 sobe in kopališče starejšim ljudem takim, da bodo varovali hišo. Vprašajte na 1008 E. 64. St. Naprodaj Proda se krasna .hiša za 2 družini 10 sob, kopališča iz plošč, garaža za 2 avta; renta $85 na mesec. Hiša izgleda kot nova. Lastnik je pripravljen žrtvovati hišo za manj kot je tržna cena. Ne potrebuje se nobenega refinanciranja. Nekaj malega je treba v gotovini takoj. Dalje je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, velik lot in v prijazni collinwoodski naselbini. Za podrobnosti pokličite Jer-»ey Hribar, 954 E. 144. St., GLenville 2500. (161) Hiše naprodaj Hiša 8 sob za 2 družini, na Cherokee Ave., blizu 185. St.; cena $4,400. Hiša 8 sob za 2 družini, 2 furneza, v zelo dobrem stanju, alizu slovenske cerkve Marije Vnebovzete; cena $5,250. Hiša 7 sob za eno družino, na 167. cesti, blizu Grovewood; cena $3,500. Naprodaj dobri trgovski prostori : Gazolinska postaja v dobrem kraju; cena $600. Mesnica in grocerija; cena $1,650. Gostilna D-5 licenca ter D-l in D-2. Za nadaljne informacije se zglasite pri Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934. Vprašajte za Dan Stakicha, John Rožanca ali John Prisela. I)elo bi rad Fant, ki je star 16 let, bi rad dobil kako primerno delo za čez poletje. Vprašajte na 1053 S. 61. St., tel. HE 1619. (160) Announcement We announce the opening of Bea's Beauty Shoppe, 6120 St. Clair Ave. Individual Hair Styling. Permanents $2.50 and up. EN 5669. Bernice Hočevar, proprietor. (161) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini; 12 sob, 2 garaži; mesečni dohodki $80. Cena je $7,100. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (159) Delo išče Priletna ženska išče delo za hišna opravila. Naslov; Milka Blagovich, 1275 E. 59. St. (159) Soba se odda Odda se soba poštenemu fantu. Poizve se na 1141 E. 66. St., zgorej. (159) Sobe se išče Išče se 4 ali 5 sob z gorkoto. Pokličite med 7 in 8 zvečer EN-dicott 3068. (159) RENU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZN1K — M. ŽELODEC __GLenville 3830._ FR. MIHčič CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj b ,so Mimbrenji naložili Yu-11 vojni davek, bi Vete j a izgubil na moči in ugle-T> si je Zvita kača sam lah-(lH-ačunal. še več Yumov bi Jlo od Velikih ust, število °.|Vih ljudi pa bi narastlo in ' Ini vred njegova moč in b v ugled. In prav lahko se Jodilo, da bi mesto Velikih '»zadnje izvolili Zvito ka- Uii>a Vr'10vne&a poglavarja Murnov. Kar bi mu bilo, J odil, že zato zelo všeč, ker e • dvignilo v očeh Židinje njegove "neveste." Je bil čisto zadovoljen J™ Predlogom, ko sem mu SI, da bom sklenil mir z imi usti in zahteval plen. dj,odte z njimi, kar hočete," |ai- "Le pobijte jih ne! Jbratje so! Tudi svobodo . gorate pustiti!" '".m veš, kaj je zagrešil Ve-" in priznaš, da si je za- ;Z- kazen _?" ®to mene nič ne briga. Po-u,ti sem mu moral pri tem, jfšliš kaznovati, čemite jim vse pa jih iz- ®m odgovorom sem se vr-' Močnemu bivolu. Zadovo-,ie bil, pa mi naročil, naj ®(fsam k staremu in se po-■} z njim za mir. Siten po-' fbil, kar je zahteval, pa v ' Cenje mi je bilo, da je mo-.-.;fte J a sprejeti svojo uso- I mojih rok, iz rok tistega, ' Je pred nekaj tedni dolo- ■ kol. je sredi svojih bojevnice kaj prijazno me niso J " Oboroženi so še bili Opravljen na napad, tve-*je bilo, da sem se sam in II orožja podal med nje ja me je temno gledal. 2sel SL da nam poveš, kaj penili?" je vprašal. ' tlpryo ti moram povedanem se potegnil za tebe in .jje ljudi, čeprav si tega 'Jlužiš in čeprav tvoj polo-Jnič prijeten. Sam si, Zvi-' -a te je zapustil in z njim ^vi ljudje, ker si ga imeno-i rahopetneža. In Močni bi-' '.s je hotel imeti, vsi bi naj 1 mrli na kolu. Pregovoril Pa vas je hotel vsaj kot ^jke peljati domov, da bi pokazal sqwawam in otro-, i udi to sem mu izbil iz • Lruga pa ne smeš in ne zahtevati." ^'obodo pa nam daste?" ia • Lahko greste, kadar in 3 r hočete." 3bro! Nemudoma bomo dni." ^jezdili Vaši konji s0 t4Plen. zma£°valcev!" Va • Plen zahtevajo?" Xeda! Ali mar meniš, da T odpustili kazen za vse <5 , 81 zagrešil _? Yume so ■ ljudJe in pridni bojevni-J?: si izkusili pri Zviti x"da Če se dajo od svo-v|vrhovnega poglavarja za-1 lla pota greha in krivijo Se.tudi naJ ne čudijo in , . J0> ak° zadene kazen i nie' D , • nop, umor, požiga-^Pustošenje zemljišč, neus-t ost m brezsrčnost do po- Sk'i^lŽnih ^ celo do ~ VSe t0' •bit, J0 rečl> ki jih tudi f'U8til nekaznovanih! libijske u,m0Je besede da zadnh dn "V*' k° ,-enja np k ' dnevi tvojega £ svoje boV ° SOlnčnL Pa 'Vita kača £ ' kl 'llh ho" il potovanje na" vn : v večna lovi- ! r5- ' zrli tvoii L veseljem <% dejanja in iT^ ™ :<]e. a sv°je živ- te^nd ti želi do-Zeh dobro tudi tvojim Iju- ' vdati se mora- SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirniku K. Mays bil spravil samokres in slonel na divanu, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Gospa je hitro pregledala položaj, odpravila Edvarda in dekli in jela tiho oštevati moža in barona. "Kolika nespodobnost!" je dejala v bridki nejevolji. "Kaj si morajo ljudje misliti! Kaj počnete vendar, gospod baron?" "Jaz? Nič." >"K;aj? Nič?" se je oglasil izza peči gospod Majer in stopil pogumno naprej. "Tiše, tiše, za božjo voljo!" je pogovarjala gospa in stopila gledat, če ne prisluškuje kdo. "Le hrupa nikar, le hrupa ne!" "Smešno! Če mi pa grozi s samokresom z napetim petelinom, ali ni to nič?" "Ali je samokres nabit, gospod baron?" Govorite, ali je nabit?"- „ ± "Ne vem." "Vidiš, Florijan! Morebiti je samokres tako prazen kakor tvoj strah. Vsega tega je kriva pijača." "Smešno! Pijača! A nezaslišano je, da bi kdo pretil gospodarju v njegovi hiši. V njegovi hiši!" "Saj gospod baron ni mislil tako hudo." "Kako je mislil, to me briga gih ženinov," je oživel baron. "Smešno!" "Ta trud si lahko prihranite, če mi daste Irmo za ženo." "In s čim jo boste preživili, če smem vprašati?" "Ali jo želite kar boso odpraviti?" "Ali želite, da vas vzdržuje žena?" "Držite besedo, ki ste jo dali moji rajni materi, in ta gradič postane moj in takoj lahko preživim ženo." "Zopet stara pesem? Dokazal sem 'vam vendar že po paragrafih, da so take obljube pri dražbah neveljavne, nezakonite, skoraj kaznive." "Poštenjak se drži besede in ne stiče po paragrafih, kako bi se dala snesti brez kazni." "Vi mislite, da me boste razjezili. Smešno! Takemu mladeniču se mora prizanašati. Toda to vam povem: najmanj toliko nepošteno kakor jaz je ravnala vaša mati." "To je sicer nesramna laž, a zaradi hčere nadaljujte!" "Vaš oče je bil v mladih letih premožen mož; a bil je vesel človek, lahkoživ, podoben svojemu sinu." "Veseli me, da ni bil podoben vam." "Nalezel se je dolgov, ki so presegli daleč vso vrednost njegovega posestva. Pognal je Podkraj pognal Pristavo in ostala mii je Mlaka." Ko je umrl, se je morala prodati tudi ta. Vaše matere dpta je bila vknji-Žena na prvem mestu, torej v nikaki nevarnosti; ali gospa je hotela oteti še nekaj več in me prosila, naj ne dražim. A meni je bilo posestvo vieč." "Vi ste obljubili dražiti zanjo in zaradi nje ni dražil nihče drugi." "Jaz se he spominjam več. To vem, da sem dražil sam in izdražil po primerni ceni. In če pravite vi, da sem opeharil jaz vašo mater, rečem jaz, da je opeharila vaša mati upnike." "O moji materi nobene besede več!" je dejal baron, odprl miznico, potegnil iz nje samokres, napel petelina in pomeril na gospoda Majerja, da je urno skočil za peč; "nobene bese-■ de, sicer sprožim!" "Edvard, Irma, Marta! Na pomoč!" je kričal gospod Majer izza peči in držal koti prso-bran podstavček pred seboj. Po hiši se je zbudil ropot, v prvem nadstropju je zvonil zvonček in kmalu je preplašena prihitela gospa v nočni obleki s svetilnico gledat, za njo Edvard, za tem dve dekli. "Kaj pa je? Kaj pa je?" je vikalo vse navzkriž. Baron je uboga malo; a ustrelil bi me bil skoraj in jaz tega ne trpim, •cratko in malo ne trpim." Mnogo je imela opraviti gospa, da je pomirila razjarjena nasprotnika, ki sta obžalovala navsezadnje eden nepremišljene besede, drugi nepremišljeno dejanje. "Vsakega drugega bi bil takoj vrgel iz stanovanja," je sklenil sebi in baronu v zadoščenje gospod Majer; baron pa: "In jaz ustrelil vsakega drugega." East 61st St. fl FRANK RICH, 1109 E. €lst S HEenderson $ Se priporoča za popivanje vafiega avtomobil* in dobro. __J Kraška kamnosel 15425 Waterloo KEnmore 2231-J EDINA SLO VINSKA » NIČA NAGROBNIH BF ssmmxM V 1 v sen fcave g stopila izjavil imeti i Rešeni potniki iz torpedirane ameriške trgovske ladje Robin Moore pripovedujejo, da so videli na submarinu sliko smejoče se kmve, a v resnici pa so najbrže videli sliko psa, ki ga vidimo na stolpu submarina, kateremu poveljuje kapitan Lemp in o katerem se domneva, da je potopil omenjeno ladjo. Ameriški poslanik v Kitajski, Clarence E. Gaušs, ki ga vidimo na nosilnici, s katero so ga po starih kitajskih običajih prenesli v palačo predsednika Lin Sen v Chungking, kjer je izročil svoje poverilne listine kot poslanik. "Zunaj puši! £Jaz imam govoriti z gospodom baronom." "Z menoj?" se je počasi oziral baron. "Pardon!" je dejal Edvard in jih pustil sama. Majer je počakal, da se niso več slišali Edvardovi koraki, se postavil pred barona, vtaknil roke v žep in menil, da se mu godi dobro. "Živi se," je bil malomarni odgovor. "Danes sem bil na vas prav hud, gospod baron." "Obžalujem." "Vi se vedete, kakor da bi imeli kako predpravico do moje hčere." "Dalje!" "To vam jaz kratko in malo prepovem. Moje stališče vam je znano. Vi ste mladi, olikani, priporoča vas zunanjost in naslov; poiščite si službe, vojaške ali civilne, vrnite se potem, če vam drago. Ne bom vam odrekel hčere, če bo marala za vas in če bo še prosta." "Medtem boste pa iskali dru- Radi prihrankov le sedaj čas zgraditi si verando, sonfitio sobo ali verando za spanje, ki jo imate v načrtu. N"e odrečite si udobnosti ali arhitektne izboljšave ,ki jo lahko dodaste hiši. Mnogo izbere, pa tudi nizke cene. Dovažamo zastonj—na odplačila. THE WEST END LUMBER COMPANY "Popolne skladišče za stavbenika" Lorain Ave. pri W. 73. St. MElrosc 7084 Monroe Ave. pri 25. St. PRospect 2620 4123 Pearl Rd., blizu Broadview SH-3SS0 4520 W. 130. St. (Settlement) CL-2762 TROJ K A DR. FRANC DETELA Ali bi vas bila morala s palico ^ poditi od sebe, da bi me ne so- i dili krivo? Vaše govorjenje je : nespodobno. Zdravi!" — Šla : je. "Irma, Irma!" jo je klical z < zamolklim glasom. "Še eno besedo! Odpustite mi!" Zaman. Prijel se je za čelo in si grize 1 ustnice in zmajeval z glavo v onemogli togoti, Srdil pa se je zlasti sam nase, da nima toliko moči, toliko krepke volje, da bi raztrgal vezi, ki so ga tiščale in rezale. Ta ponižujoča zavest mu je gnala zdaj kri v lica, zdaj stiskala pesti. Hodil j je nekaj časa po vrtu, postajal in vil roke, korakal zamišljen dalje in odšel v svojo sobo v visokem pritličju. Tam si je prižgal luč, zažgal smotko, se vrgel na divan in se prepustil pustim mislim. Iz gorenje sobe se je oglasil klavir; sanjava domišljija je vodila spretne prste po tipkah. Baron je sicer ljubil glasbo; nocoj ga je jezila, ker je čul iz nje brezsrčen za-smeh. Pred gradičem se je ustavil voz in kmalu je opozoril gospod Majer z glasno kletvijo vso hišo nase. Klical je Tineta, naj pride izpregat. "Da, da, že grem," se je oglasil hlapec izza vogla. "Janez, ali si ti? Kje pa je Tine?" "Na hlevu leži. Mrzlica ga trese.'" "Da bi ga tresel vrag! Domov naj se spravi, če ni za rabo. Za ležanje ga jaz ne bom plačeval. — Konja prepelji, operi mu kolena z jesihom, zobanja mu daj, napajati pa ne pred pol ure. Razumel? — Micka, Urša, Neža, coprnice, zakaj je v verandi še luč?" Edvard se je izgubil v baronovo sobo, gospod Majer pa je poiskal ženo. Soba gospe Majer j eve je bila po tleh pokrita s preprogami in ob oknih in vratih prepre-žena z zavesami. Mize in omare so bile navlečene z nagizdno drobnino in pižmov duh je plaval po vsem prostoru. Na marmorni mizici pod velikim zrcalom je gorela svetilka pod lepim senčnikom in svetila gospe Majerjevi ki je zložno sedela na gugalnem stolu in brala nemški prevod francoskega romana. Ko je vstopil spprog, je zganila knjigo ob kazalcu, prikrila zehanje z roko in vprašala, kaj pomeni pohod. Gospod Majer si je mel roke: "Ne bi bila to slaba partija. Bojanec je pošten človek in ima denar." "Je li že kaj omenil?" "Omenil!" je nejevoljno dejal soprog in se ustavil pred njo. "Da ali pa ne, kakor se vzame. Saj smo se komaj seznanili. Napeljano je dobro, zdaj pa izpeljita. A zapomnita si: Irma mora pustiti svoje muhe, ki ugajajo samo norcem. Jezdarila ne bo več in se ne bo več podila z baronom okrog. Baron naj gre, od koder je prišel. Nocoj me je jezil zadosti in lahko nam napravi veliko sitnost." "A on še vedno upa." "Zato je treba govoriti z njim naravnost." "Jaz bi pa svetovala, Florijan, da pustiva, naj se razvije zadeva sama. Na Bojanca se ni zanesti in, če zapodiš barona, Irma obsedi." "Naj cifbsedji! Bolje ko 'da vzame tega lenuha, saj ga zagovarjaš iz gole ženske niče-murnosti. Naslov ti jemlje oči, da ne vidiš za korak naprej." "Florijan, ti si krivičen. Saj veš, kaj govore ljudje, da smo si prisvojili mi po krivici Ber-gerjevo posestvo." "Smešno! Ljudem so leni in zapravljivi sosedje seveda najljubši, ker se dajo skubsti; kdor pa si pomaga, ta jim je goljuf." "Vidiš, Florijan, če vzame baron Irmo, se zavežejo vsi jeziki in krivica, če se je storila, bo popravljena." "Draga moja, ti govoriš, kakor razumeš. Jaz nimam toliko denarja, da bi ga baron in Irma ne pognala. Izbij si torej iz glave to nespametno misel. Irma je, hvala Bogu, mo-drejša videti od svoje matere. Bojanca naj se drži in pametna naj bo! Stojanovim bo novi graščak tudi všeč." "Anico je baje rad gledal prejšnja leta." "Zatorej pozor! Ona naj ne uganja norosti; ti pa se odpovej hrepenenju po baronstvu, da ne izbebiš Irme!" Gospod Majer je šel nad barona. Na trkanje se je oglasil najprej z renčanjem baronov pes; ta se je bil vzdignil, a zopet legel k peči, ko je spoznal gospodarja. Baron in Edvard sta slonela vsak na enem koncu divana in kadila. Redko je kateri spregovoril, ne cele misli, ampak posamezne besede, ki so zadostovale duhoviti zabavi o konjih, psih in dekletih. "Papa, tarok?" je pozdravil Edvard in odpiral miznico s kartami. "Spat pojdi!" je odzdravil gospod Majer. "Takoj." je dejal oni, ne da bi se premaknil; pokazal je s prstom na pol dokaj eno smotko. V letnih veslaških tekmah med vseučilišniki t Harvard vseučilišča so zopet zmagovalci veslači iz H' vseučilišča in to sedaj že četrto zaporedno leto. Odprtija gostili POD NOVIM VODSTVOM GAIETY BAR INN 16701-03 Waterloo Road E. 167. St. Bus-stop V PETEK, 11. JULIJA, 1941 ribja in kokošja pečenka, godba, ples. V SOBOTO, 12. JULIJA, 1941 kokošja večerja, ples, godba. Miklavčič orkei REZERVIRAJTE SI PETEK IN SOBOTO- Odprto do 2:30 zjutraj. Prijazna domača postrežba Najboljši likerji^ pivo in vino. Prijazno vabita JOHN TRČEK in FRANCES DOLINAH ZELO UGODEN NAKUP f FRIGID AIRE 1940, prej 172.50, sedaj . .. .........•? FRIGIDAIRE 1939 Cold Wall 244.50, sedaj ....... FRIDIDAIRE 1941, skoro 7 čevljev velika, sedaj samo^ ELECTROLUX LEDENICA 1940 ............. 307°f WHITE ŠIVALNI STROJ, prej 79.50, sedaj ....... SINGER ŠIVALNI STROJ, Demo.................-j1 DESK ŠIVALNI STROJ, prej 120.00, se