Gospodarstvo. DAVEK OD ZASLUŽKA TELESNIH DELAVCEV. Ker zadeva ta davek najširše sloje IJudstva, je pač potrcbno da se seznanijo vsi prizadeti vsaj z najvažnejšimi ^oločili navodila za odmerjanje in pobiranje davka, ki jih je iz<iala generalna direkcija neposrednih davkov. Kdo je dolžan plačevati ta davek? Vsi telesni delavri (delavke) ne glede na značaj posla, •aterega opravljajo, ako prejemajo zaslužek od privatniih •Bt'i> ali naprav, plačajo izza dne 1. aprila 1925 od vsakih '00 ciinarrv raslužka 3.30 <iin. davka Ln pribitkov. ' Kdo je davka oproščen? VsS delavci izpod 18 let in nad 65 let starosti brez faaa na višino ise.siužka im. delavci od 18 do 65 let staro- sti, ako ne presega njih letni zaslužek 5000 dinarjev. Kdo se smatra za telesnega delavca? 1. Hišna sliižinčad (hlapci, dekle, kuharice, sobarice, dojilje, kočijaži itd.). 2. Kmetiiski dninarji; izvzeti so le sezonski kmetijski delavci-dninarji. 3. Dninarji po mestih in trgih (nosači, težaki, žagarjd, oistilci itd.). 4. Deiavci vseh rokcxielskih obrtov (pekovski, mesarski, mizarski, čevljarski itd.). 5. Delavci trgovskih obratov in podjetij (trgovski pomočniki in vajenci, vse osobje v hotelih, gostilnah, kavarnah, bioskopih itd.). 6. Delavci v vselh privatnih obratovalnicah iin podjetjih, ki opravljajo pretežno fizična dela (tipografski, litografski, fotografski, ¦mlinarski, lesnoindiistrijski, opekarski ttd.). 7. Tvorniški delavci. 8. Delavci v gradbenih podjetjih, ako ne delajo v akordu. 9. Delavci transportnih podjeti] (špediterski pomočniki iin vajenci, vozniki, skladiščniki itd.). Kaj je zaslužek? Prejemki v gotovini in vrednost prejemkcv v naravi (prosto stanovanje, prosta hrana itd.). Vrednost proste hxa ne se ceni od 240 do 480 din. mesečno, vrednost prostega stanovanja pa 60 do 120 din. mesečno. Prijava zaslužka. A) Delavci, ki opravljajo delo samostojno, ki torej niso v službi, kakor žagarji, dniiirvarji, postreščeki itd., raorajo sami vložiti davono p-rijavo (kolekovano s 5 dinarji) o zaslužku. Za daivčno leto 1925 morajo prijaviti davčnemu akrajrvemu oMastvu do 15. noveimbra 1925 zaslužek, ki ga dosežejo v času od 1. aprila do 31. decembra 1925. Te prijave se predložijo v oceno cenilni komisiiji za dohodnirvo. Po oceni se pm predpiše davek, ki se plačuje, kakor vsi drugi. davki vsake tri mesece po eno četrtino letnega zmeska. B) Od delaivcev, ki so v sluižbi večjih podjetjlh (gradibenih, industrijskiih, tvorniških, hotelirskih, restavracijskih, trgo^k^i »na debelo« ali »na^defoelo in ckobno«) izračuna in pobira davek delodajalec sam ob izpiačdlu zaslužka. Deloda|alec mora tako] po preteku vsakega meseca vpisati v pr&dpisami seznam pod tekočimi števHkami ime in priimek vsakega delavca, stalno bivališče, dnevni zaslužek, za kateri čas je zaslužek dzplačan, svoto dotičnemu delavcu izplačanega zaslužka in odtegnjeni 3.30% daveK. Ta seznam predloži delodajalec v dveh. kvodih davčnemu ¦uradu, ki je pristojen na kraj obratovališča, in plača svoto, ki jo je vsem v s&znamu raizvidnem delavcem odtegnil. Davčni urad potrdi prejem na enem izvodu, ki ga vrne delodajalcu. Za davčno leto 1925 se mora odtegniti davek za čas od 1. aprila do 31. oktobra 1925 ter plačati do 15. novembra 1925 pri davčnein uradu, potem pa vsaki faesec. C) Vsi drugi deloda|alci (zasebniki, ki imajo služinčad, obrtnild in trgovd, ki ne spadajo pod B) navedene, in imajo pomoonike, vajence, služinčad) nvorajo prijaviti Baslu-  žek njih nastavljencev pristojiemu davčnemu oblastvu s posebno prijavo, ki se mora kolekovati s 5 dinarji. Zaslužek od 1. aprila do 31. decembra 1925 se mora prijaviti do 15. novembra 1925. Davek odmeri davono ablastvo in se bo moral takoj plačati. V letu 1926 se bo plačeval ta davek vsake tri mesece po eno četrtino letnega zneska. Tiskovine za prijavo usltižbencev pod C) se dofoijo pri davčnem okrajnem oblastvu v Martboru proti povmitvi založnih stroškov. Kakor je torej m zgornfeiga razvidno, izračunavajb in plačujejo davek delodajalci pod B) mesečno s posebnim seznamom v dveh iizvodiih pri davčnih uradih, delodajalci pod C) pa prifavljajo zaslužek pri davčnem oblashn enkrat na leto in plačujejo davek pri davčnih uradih vsake tri mesece. Ako bi pa delodajski px>d C) želeli izračunavati En plačevafi davek mesečno, kakor oni pod B), je potreibno samo, da prijavijo to željo davčnemu oblastviL V istem letu se potem ne more več menjati način plačila. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo po preobrahi svojo prvo in zadnjo razstavo naše domačegrudne (štajersko-zagorske) kure v prav skromnem obsegu meseca oktobra leta 1920. Merodajni činitelji in občinstvo, ki so si tedaj ogledali razstavljene peteline in kokoši rujave, grahaste in bele barve v priprostih lesenih kurnikih postavljenih po tleh vrtne verande pri Gambrinu v Mariboru, so se prav pohvalno izrazili o lepoti živali. Pa tudi razstavljalci sami, izključno kmetski posestniki — so bili z uspeh-.m precej zadovoljni. Okrajni zastop mariborski je namreč nakazal tukajšnji kmetijski podružnici, v katere področju se je vršila razstava, znesek 1000 K v svrho obdarovanja marljivih perutninarjev in perutninaric. Od onega časa dalje pa se — kakor že omenjeno — ni vršila nobena taka razstava niti v Mariboru, niti kje drugje v Sloveniji. Društvo bo priredilo torej po preteku dolgih pet let zopet razstavo, letos pa v nekoliko širšem obsegu in 7. ličncjšo oprcmo v vrtnem paviljonu Narodnega doma mariborskega, in sicer dne 14. in 15. novembra. Namen te razstave je: 1. Dobiti pregled v kakovosti perutnine in o doslej doseženem uspehu v njeni reji. 2. Primerno nagraditi marljive perutni: irje in perutninarice ter jih na ta način navdušiti zn nadaljn.. umno rejo. 3. Pokazali onim gospo-d \rjem m gospodnijam, ki še ne poznajo omenjene kmo, njene posebne viliiie. 4. Vzbuditi zanimanje za to panogo domate iivinoreje tudi v srcih šolske miadinc. 5. Nabariti po potrebi peteline in ko- koške za vzrejevalne dvorce in 6. določiti smernice za širjenje te pasme. Razstava bo združena s sejmom za plemensko perutnino omenjene pasme. Prvotni načr*, da se priredi razstava za območje cele mariborske ob* lasti, se je moral opustili vsled pičlih. denarnih sred-f stev, zatorej je prireditev zamišljena le za mesto Mari bor z okolico kot dosedanje rejsko središče. Prijave sprejema društvo do 12. novembra t. 1. Pripomenjeno  bodi še, da se iz navedenega razloga ne bodo mogli vpoštevati pri obdarovanju oni perutninarji, ki so bili  deležni letos že priznanja na katerikoli drugi razstavi. Mariborski trg dne 24. oktobra 1925. To pot je prišla že 52 slaninarjev na trg, ki so prodaiali svin]ino po 20 do  30 din., slanino po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20i  din. 1 kg; domači' mesar|i pa so prodajali govedino po 1B do 20 din., teletino po 17.50 do 20 din., svinjino po 20 do 22 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 28 do 40 din., gnjat po 40 do 50 din., drob po 7 do 1§ din. 1 kg. — Perutnine je bilo okoli 800 komadov. Cene« ild so malo padle, so bile velikim piščancem 20 do 70 din. par, kokošem 30 do 60 din., gosem, racam in puranom 50 do 100 din., domačim zajeem 8 do 50 din., kanarokom 35 do 100 din., grlicam 35 do 37 dLn. komad, 1 kozličku 120 din. — Kronvpir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetke: Bilo je 150 vozov na trgu, tako da je bila tudi Strossmajerjeva ulica napolnjena z vozovi. Cene so bile krompirju 3.5O do 5 din. za mernik (7 in pol feg), oziiroma 1.25 do 1.7S din. kg, solati 1 do 2 din. kg, glavnati solati in endiviji 50 para do 2 diri., ohrovtu 0.50 do 2 din., kumarcam 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din., peši 0.25 do 1 din., koren|u 035 do 1 din., karfijolu 2 do 10 din .komad, zeljnatim glavam 0.50 do 2 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din., česnu 3 do 6 din. venec, kislemu zelju 3 din., kisli repi: 2 din., fižolii 2 do 4 din., paradAžnikom 1.50 do 2.5O, ovčjemu siru 20 din., trapistovskemu siru 25 din., maslu 40 do 48 din.r 'kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, mleku 3 do 3.50 din.r smetani 12 do 14 ddn., maslineimu olju 30 do 48 din., buonemu olju 26 do 32 din, liter, jajcain 1.50 do 2 dan. komad, sir&lcu 1 do 8 din. hlebček. — Sadja je vkljub velikemu izvažanju mnogo na tr;gu. Cene so bile Jabolkom 2 do 5 din., hiruškam 3 do 10 dni., breskvam 4 do 10 din., grozdju 4 do 1 2din., kostanjem 5 dlin. kg, pečenim kostanjem 6 din. liter, liinonam 1 do 1.75 din. k«mad, figam 6 do 8 din. venee, kokosoviTn orehom 15 din. komad. — Cvetlice so se pocenile, odkar je podjetje Džamonija otvorilo prodajalno v Slovenski ulici, kjer se dobijo vsaki dan sveže rezane cvetlfce. Cene so bile 1 do 7 din., z loivoi vred 7 do 50 din. komad. — Lončena in lesena roiba po 0.50 do 160 dinv leseni rofini vozovi 100 do 2OO din-, brezove metle 2 do 5 din. komad. Koruzna slama 25 do 30 din. vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 01. oktdhra* ko kmetje pripeljali 3 vorove sena, 1 votz otave in 2 voza slame, v soboto, dne 24. oktobra, pa 4 vozove sena na trg. Cene so bile senu 50 do 67.50 din. otavi 60 din., siami pa 37.50 din. za 100 kg. V soboto, dne 24. t. m., so km»tje pripeljali še nadaljnJh 10 vozov v mesto, katere so pa peljali taikoj naročilcein, kateri so iga plačaii po 50 čm. za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Prig^alo se je na sejem dne 27. t. m.: 11 konj, 10 bikov, 162 volov, 490 krav in 11 telet, skupaj 684 komadov. Povprečne cene za raaličme žhralske sorte so bile sledeče: Debeli voli I kg žive teže od 9 do 10 din.7 poldebeli voli od 7J5O do 8.25 din., plemenski voli od 6.50 do 7 drn., biki za klanje od 6.50 <k> 8 din., klavne krave debele od 8.50 do 9.50 din., plemen ske krave od 5.75 do 8 din., krave za klobasarje od 3.75 do 5.50 din., nvolzne krave od 4.75 do 6.25 din., breje •krave od 4.75 do 6.25 din., mlada živina od 6 do 9 diiu Piodalo se je 317 glav, od tega za izvoz 28 komadov v Avstrijo. Mariborsko sejmsko poročiJo. Na svinjski sejem dne 23. t. m. se je pripeljalo 270 svinj,, 1 ovca, 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 ,do 150 din., 7—9 tednov stari 180 do 225 din., 3—4 mesece stari 2S0 do 320 din., 5—7 tednov stari 350 do 480 din., 8—10 mesecev stari 5'2O do 680 din., l leto stari, 1000 do 1100 din., 1 kg žive teže 11 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 18 din.f ovca komad 200 din. Prodalo se je 187 svtoj in 1 ovca. Mesne cene v Maiiboru. Meso od volov, bikov, krav in telič od 10 do 19 din.; telečje meso od 12.50 do 2O din.; svinjsko meso sveže od 12.50 do 27.50 za 1 kg. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55.50 do 56 din., angiešlci funt 273 do 275 din.r italijanska lira 2.24 do 2.26 dm.r francoski srank 2.35 do 2.39 dim., švicarski frank 10.86 do 10.94 din., čehoslovaška krona 1.65 do 1.68 din.f avstrijsld šiling 7.90 do 8 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.19 centimov.