Pottnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamf 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnino 5 Šilingov
P. b. b.
lilii
.lili!
*WI1
%iii
Letnik XXIII.
Štev. 6 (1340)
25-LETNICA PARTIZANSKE BORBE NA KOROŠKEM:
Odločno zahtevamo priznanje pravic
ki smo si jih priborili v boju za svobodo in človeško dostojanstvo
Kot uvod v spominsko leto koroškega partizanstva je imela zadnjo soboto v Celovcu svoj občni zbor Zveza koroških partizanov, o katerega poteku obširneje poročamo na 4. strani današnje številke. Na občnem zboru je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je uvodoma naglasil, da se letos spominjamo začetka oborožene borbe proti fašizmu, hkrati pa se spominjamo tudi ogromnih žrtev, ki smo jih koroški Slovenci doprinesli v tem junaškem boju za svobodo in človeško dostojanstvo. Obširno pa je zavzel stališče k aktualnim problemom koroških Slovencev in zlasti k vprašanju reševanja člena 7 državne pogodbe. Objavljamo glavne misli iz govora, v katerem je predsednik ZSO med drugim dejal:
Ko se bomo letos spominjali dogodkov iz najhujše dobe naše zgodovine, bo potrebno, da bomo enkrat tudi v slikah, v posebni razstavi prikazali to našo borbo, da bomo sosednemu avstrijskemu narodu in ostalemu svetu pokazali naše trpljenje in naše težke žrtve, da bo videl, kakšen je bil naš doprinos v boju proti fašizmu. To je potrebno zlasti tudi zaradi tega, ker razstava o avstrijskem odporniškem gibanju, katero so prikazovali tako v Avstriji kakor tudi v sosedni Jugoslaviji, niti z eno sliko ali dokumentom ni pričala o naši koroški slovenski borbi. Zato je potrebno, da tudi koroški Slovenci avstrijski in mednarodni javnosti povemo, kaj smo doprinesli za svobodo avstrijske domovine.
V prvih letih po vojni smo morda le prevečkrat poudarjali to borbo kot boj za osvoboditev, za priključitev k matičnemu narodu. Ne sramujemo se te borbe in se slej ko prej k njej priznavamo, vendar je čas, da po 25 letih tudi to našo borbo globlje pogledamo ter jo globlje in širše prikažemo sosednemu avstrijskemu narodu. Letos obhajamo 20-letnico deklaracije človekovih pravic in mislim, da je vsebina te deklaracije najširši pomen naše protifašistične borbe pred 25 leti. Tedaj smo šli v boj za svobodo ne samo za nacionalno in socialno svobodo, marveč za svobodo človeškega dostojanstva. To dostojanstvo je fašizem teptal z nogami in za to dostojanstvo smo šli v boj skupaj z vsemi svobodoljubnimi narodi v svetu. Zato je prav, da postavimo našo borbo v to širino, da se zavedamo, da smo tudi mi doprinesli velik delež k temu, da danes ne vlada več škorenj fašizma, marveč se po vsem svetu uveljavljajo humani odnosi in napreduje misel bratstva med narodi.
Narodnoosvobodilna borba pa je bila v prvi vrsti borba za enakopravnost našega ljudstva tukaj na Koroškem. Ko nas je hotel nacizem izbrisati z domače zemlje, smo Upravičeno šli v boj in se združeni z matičnim narodom borili za lepše življenje. Če nam to borbo danes očitajo, potem po krivici, kajti nismo mi brisali meje, marveč je niejo na Karavankah izbrisal nacizem. To je treba danes jasno povedati. Povedati zaradi tega, ker vedno spet delajo razliko med nami in svojo drugo manjšino na Južnem Tirolskem. Toda take razlike ni, kajti manjšina je manjšina, vseeno če je številčno močna ali slabša. Gre samo za to, da lahko živi
mirno in enakopravno življenje, da je zagotovljen njen obstoj ob sožitju narodov sosedov.
Zato hočemo in se za to borimo, da bi končno dosegli tisto enakopravnost, ki nam gre kot manjšini
na, ki smo si ga priborili z našo | partizansko borbo.
Koroški Slovenci smo takoj po podpisu državne pogodbe v skupni spomenici povedali, kako si zamišljamo izvajanje določil člena 7.
Pri tem smo marsikaj dosegli, vendar gre uresničevanje člena 7 zelo počasi. Zato je slišati tudi mnenje, da naša borba ni dovolj odločna, da bi morali večkrat bolj ostro postavljati svoje zahteve. Brez dvoma drži, da bi morali na primer stalno spremljati dogodke v šoli, kako se izvaja zakon, ki je bil sklenjen proti naši volji. Naša dolžnost in naša odločnejša borba je v tem, da bomo skrbeli, da bo vsak slovenski
URGENCA NA DUNAJU:
Slov. gimnazija v Celovcu
nujno potrebuje svoje lastno poslopje
Na predhodno prošnjo, naslovljeno z občnega zbora, je minister za pouk dr. Piffl-Perčevič v navzočnosti ministra za gradnje dr. Kotzine v sredo 7. februarja na Dunaju sprejel delegacijo Združenja staršev na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Delegacijo je vodil predsednik združenja šolski ravnatelj Zdravko Vauti, člani delegacije pa so bili še provizorični ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik, zbornični svetnik Mirko Kumer ter tako kot člana združenja kakor kot predstavnika obeh osrednjih narodnih organizacij njuna predsednik- ' inči Zv:iter in dr. Valentin lnzko.
Predsednik združenja je uvodoma seznanil ministra s celotno, težko problematiko stalnega popoldanskega pouka, ki pomeni silno obremenitev za učence in učitelje. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora je vneto urgiral končno gradnjo lastnega poslopja za slovensko gimnazijo, ker le tako bo mogoče rešiti vedno neznosnejši pro-vizorij namestitve v poslopju druge šole.
Nato je provizorični ravnatelj opozoril na konkretne specifične težkoče in težave, ki se pri pouku na slovenski gimnaziji pojavljajo zaradi trenutne nezadovoljive namestitve šole.
Minister za pouk je v odgovoru poudaril, da mu je zadeva dodobra znana. Takih težav nima le slovenska gimnazija, ampak jih ima še več šol v državi. Pač pa je za razliko od drugih šol v podobnih težavah za slovensko gimnazijo posebno hudo, da zaradi posebnih razmer ni možno niti tedensko menjavanje med dopoldanskim in popoldanskim poukom. Zato je gradnja slovenske gimnazije tako s strani koroškega deželnega šolskega sveta kakor s strani ministrstva za pouk uvrščena v prvo nujnostno stopnjo. Sedaj se je končno posrečilo kupiti potrebno zemljišče, in sicer v južnem predelu mesta v katastralni občini Št. Prupert, pri čemer pa lastniški prenos zemljeknjižno še ni izveden. Čim bo tudi to izvedeno, so dane možnosti za razpis umetnostnega oblikovanja in načrtovanja šole s strani ministrstva za gradnje. Minister je izrazil upanje, da bo to mogoče še v teku tega leta, ves nadaljnji potek, pa je, kakor pri vseh ostalih šolskih gradnjah, odvisen od nadaljnjega razvoja državnega proračuna.
— da lahko svobodno uporabljamo povsod svoj jezik, da imamo zagotovljen pouk v materinščini v šolah, skratka da dobimo tiste pravice, ki nam gredo po členu 7 državne pogodbe, to je tistega čle-
otrok prijavljen k dvojezičnemu pouku. Če se bomo v tem smislu začeli dejansko bolj odločno boriti, bomo lahko prišli tudi s tem zakonom velik korak naprej. Treba je izkoristiti vsako priložnost, če ho-
čemo, da bomo uspeli v boju za lepše življenje, za enakopravne odnose med sosednima narodoma.
Tukaj pa je potrebno, da smo v tej borbi enotni vsi koroški Slovenci. Zato moramo koroški partizani zavzeti stališče tudi k osnutku programa, ki ga je pred kratkim Narodni svet koroških Slovencev dal javnosti v diskusijo. Njegova stvar
ZADNJI DOGODKI V VIETNAMU:
Doslej maj večja ofenziva
južnovietnamskih osvobodilnih sil
Vse kaže, da je vietnamska vojna stopila v novo fazo. Že deset dni je namreč celotni Južni Vietnam prizorišče velike ofenzive osvobodilnih sil, kakršne še niso zabeležili v vseh dolgih letih, odkar traja vojna v tej deželi. Kot »zaključek" praznovanja budističnega novega leta so enote južnovietnamske osvobodilne fronte v istem trenutku napadle postojanke ameriške in sai-gonske vojske širom dežele ter zavzele okoli sto južnovietnamskih mest. Višek pa je ta vsklajeni napad nedvomno dosegel v samem Saigonu, kjer so pripadniki osvobodilne vojske napadli središče mesta ter prodrli celo v ameriško veleposlaništvo.
V letih, odkar je Amerika neposredno udeležena v vietnamski vojni, so ameriške čete zabeležile že marsikatero izgubo ter se morale sprijazniti z marsikaterim porazom. Toda to, kar se v Južnem Vietnamu odvija v zadnjih desetih dneh, daleč presega vse dosedanje dogodke v tej vojni. Južnovietnamska osvobodilna vojska, o kateri smo doslej bili vajeni slišati, da jo sestavlja le nekaj »komunistov" in podobnih »sovražnikov demokracije", je čez noč postala resnična ljudska armada, katere enote so v enem samem zaletu zavzele več kot sto važnih oporišč širom dežele, Ameriko kot najmočnejšo silo sveta pa nesmrtno osmešile predvsem z napadom na ameriško veleposlaništvo v samem Saigonu.
Spričo tega nenadnega preobrata so v Washingtonu razumljivo zelo razburjeni, zlasti pa je ofenziva osvobodilne fronte vznemirila protiljudski režim v Saigonu, katerega predstavniki so se očitno zbali za svoje stolčke. Za ves Južni Vietnam so proglasili obsedno stanje, v Saigonu pa so ameriška letala začela bombardirati tiste mestne predele, v katerih so se utrdile enote osvobodilne fronte. Po ameriških ocenah je samo v boje v Saigonu vpletenih več tisoč pripadnikov osvobodilne vojske. Poleg tega pa divjajo hudi boji tudi v številnih
drugih mestih, medtem ko so v nekdanji prestolnici Hue osvobodilne sile celo izobesile svojo zastavo.
Položaj v Južnem Vietnamu se še stalno spreminja ter ni mogoče podati kakšnega zanesljivega pregleda. Podobno je tudi glede izgub, ki pa so gotovo na obeh straneh precej velike, saj govorijo celo ameriška poročila, ki lastne izgube navadno zelo rada zamolčijo, o tisočih padlih in ranjenih ameriških ter zavezniških vojakov, medtem ko za osvobodilno vojsko celo trdijo, da je zgubila okoli 17.000 mož.
Obširna ofenziva južnovietnamske osvobodilne vojske je izzvala živahne komentarje tudi v mednarodni javnosti. Celo v krogih, ki so doslej slepo verovali v zmago Amerike, začenjajo nekoliko drugače gledati odpornost vietnamskega ljudstva, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost. Z naravnost neprikritim zado-voljsvom pa spremljajo najnovejše dogodke na vietnamskem bojišču v Franciji, kjer seveda še niso pozabili znamenite bitke, ki je leta 1954 prinesla Franciji poraz v Indokini. Nekateri celo domnevajo, da bo Amerika pri Khe Sanhu doživela nov Dien Bien Phu.
Vsekakor se je položaj na vietnamskem bojišču močno spremenil in bi bilo pričakovati, da se bodo v Was-hingtonu končno le priborili do spoznanja, da rešitev ne more biti v oboroženi sili, marveč edinole v pogajanjih. Doslej se to upanje žal ni uresničilo. Nasprotno: predsednik Johnson je zagrozil z nadaljnjo razširitvijo vojne. Pač pa je vprašanje, kako dolgo bo še uspelo take grožnje tudi uresničevati, kajti odpor proti vojni čedalje bolj narašča tudi v Ameriki sami. Danes namreč nihče noče več verjeti zagotovilom, da se ameriški vojaki v Vietnamu borijo za svobodo; vsakomur je postalo jasno, da gre ta boj v resnici za razširitev ameriškega vpliva v tem delu sveta. Imperialistična politika pa danes ni več moderna.
je, kako si zamišlja svoje delo in osnove tega dela; to je demokratična pravica sleherne organizacije. Mislimo pa, da smo tudi koroški slovenski partizani nekaj doprinesli k izoblikovanju gledanja in značaja našega ljudstva. Narodnoosvobodilna borba je vendar močno zajela slovenskega človeka, zato pogrešamo v tem programu vsaj besedo tudi o tej naši borbi. Prav tako pogrešamo tudi potrebo enotnosti vseh koroških Slovencev v borbi za naše pravice. Mislim, da je eden največjih dosežkov naše narodnoosvobodilne borbe ravno v tem, da smo tedaj v najhujšem času združili vse pozitivne sile slovenskega ljudstva na Koroškem v borbi proti fašizmu. In to enotnost moramo imeti pred očmi vedno, dokler ne bomo dosegli tistega, kar nam je zajamčeno v členu 7 državne pogodbe.
V tem smislu smo proti takemu programu. Vsak program, ki se obrača na naše ljudstvo, mora upoštevati tudi ideje, cilje in osnove narodnoosvobodilne borbe; predvsem pa mora upoštevati potrebo enotnosti našega slovenskega ljudstva v boju za enakopravnost. Drugače pomeni tak program razbijanje enotnosti koroških Slovencev, pomeni fakorekoč v naših vrstah Hallsteinovo doktrino, ko samo eden hoče govoriti v imenu celotnega naroda. Sprejeli smo skupno spomenico in ta spomenica mora biti tudi v bodoče skupna smer, skupni cilj in skupna borba vseh koroških Slovencev v prizadevanju za dosego vsestranske enakopravnosti.
Zveza slovenskih organizacij se je zato od tega programa jasno
(Nadaljevanje na 3. strani)

Ovp K GOSPODARSKEMU POLOŽAJU:
Državno gospodarstvo je treba uravnovesiti
Prebivalstvo naše države mora računati s tem, da v prihodnje ne bo več moglo živeti preko mere, marveč se bo moralo pri svojih izdatkih prilagoditi osnovnemu gospodarskemu načelu, da nihče ne more več potrošiti, kakor pridela. Z letom 1968 stopa naša država v obdobje takoimenovanih medlih let.
V ta dva stavka lahko združimo vsebino referatov in diskusije na zasedanju vodstva CVP koncem minulega tedna.
Resnica je drugačna
/z koroških dnevnikov povzemamo, da je imel predsednik koroške zbornice obrtnega gospodarstva, dipl. ing. Pfrimer v donavsko-ev-ropskem institutu na Dunaju predavanje, v katerem je govoril o gospodarskem razvoju na južnem Koroškem. Pri tem je dejal, da je obsežna podjetniška iniciativa, povezana s pospeševalnimi ukrepi javne roke in s samostojnimi investicijami države in dežele od leta 1920 naprej upoštevanja vredno okrepila gospodarstvo južne Koroške.
Po njegovih izvajanjih se je v tem času število obrtnih podjetij na južnem Koroškem povečalo za 34 odstotkov, med zadnjima ljudskima štetjema pa se je število delovnih mest povečalo za 2000, od tedaj naprej pa za nadalj-nih več sto. Na porastu delovnih mest v obrt. gospodarstvu dežele je najbolj udeležen veli-kovški okraj. Dunajčanom je gospod predsednik vedel tudi povedati, da odpade na južno Koroško za 20 odstotkov več turističnih nočitev kot na Dunaj, zgolj v velikovškem okraju pa se je njihovo število med letom 1955 in 1967 povečalo od 122.000 na 814.000. K vsemu je Še dodal, da se je v zadnjih osmih letih na južnem Koroškem naselilo 20 industrijskih podjetij, ki imajo že sedaj 1970 delovnih mest na razpolago, njihova dokončna kapaciteta pa bo znašala 3780 delovnih mest.
Predavanje je bilo na Dunaju, o njem pa so pisali koroški dnevniki. Tako izgleda, da je imelo svoj določen namen. Vsiljuje se vtis, da je šlo pri tem predavanju za organizirano akcijo. Kaj je bil njen cilj, ne vemo. Pritisk na Italijo v zvezi z južno Tirolsko, zabrisan je dejstva, da na južnem Koroškem podjetja odmirajo in da narašča brezposelnost, opiranje madežev sedanjih napadov na zakon o dvojezičnem šolstvu ali pa reakcija na več kot nepremišljen „program“ Narodnega sveta koroških Slovencev?
To pa končno tudi ni b stvcno. Bistveno jt nekaj drugega. Bistveno je to, da koroški Slovenci na teh pospeševalnih uk) epih nismc bili enakopravno udeleženi, k. 'kor to zagotavlja duh člena 7 državne pogodbe. 2e drugače nihče ne more govoriti o „vzornosti“ reševanja člena 7 državne pogodbe s strani avstrijske vlade. Najmanj pa je * logoče govoriti o „vzor-nosti“ pospeševanja gospodarskega razvoja koroških Slovencev in avtohtonega prebivalstva na južnem Koroškem, kakor ga je hotel prikazati na Dunaju predsednik dipl. ing. Pfrimer.
Primere, ki to pospeševanje prikazujejo v pravi luči, smo našteli že v zadnji številki, ko smo pokazali na odmirajoča podjetja in na naraščajočo brezposelnost na južnem Koroškem. 2e samo to dejstvo kaže, kako dvomljive in prikrojene so lahko številke, ki jih je predavatelj na Dunaju navajal. Končno pa je njihovo vrednost sam očitno zmanjšal, ko je dejal da območja južne Koroške ni mogoče točno določiti. Dokler pa le to ni točno označeno, tudi številke, ki so bile navedene, ne držijo.
Izjema so le številke, s katerimi je prikazal razvoj* turizma v velikovškem okraju. Toda tudi te številke zgubijo na svoji vrednosti, če jih n. pr. primerjamo s številkami okraja Spittal na Dravi. Po statističnem priročniku za Koroško so leta 1961 v velikovškem okraju našteli 349.730 turističnih nočitev, v okraju Spittal pa 2,287.570. Tedaj je na prebivalca velikov-škega okraja odpadlo 8,5 turistične nočitve, v okraju Spittal pa 31,6. Leta 1966, ko so v velikovškem okraju našteli 829.090 nočitev, so jih v okraju Spittal našteli 3,663.390. V tem okraju je tedaj na prebivalca odpadlo že nad 50 nočitev, v velikovškem pa le 20. Tudi tukaj pa je treba posebej ugotoviti, da temelji razvoj turizma v velikovškem okraju skoraj zgolj na samoiniciativi domačega prebivalstva,
TUDI ITALIJA TOŽI:
Strankin svet, za kongresom najvišji forum OVP, se je na svojem zasedanju bavil z gospodarsko problematiko, zlasti pa z vprašanjem, kako v prihodnjih letih omejiti izdatke države, da bo odpravljeno naraščanje deficita državnega proračuna. Novi finančni minister, dr. Koren je kot glavni referent s tem v zvezi poudaril, da gre zato, kako v državnih proračunih odpraviti deficit, ki utegne letno znašati 16 milijard šilingov, kar bi odgovarjalo eni petini letnega državnega proračuna. Kot neobhodne je s tem v zvezi finančni minister naštel naslednje ukrepe:
■ učinkovita okrepitev povpraševanja na domačem trgu,
® sanacija državnih proračunov z naglimi in dalekosežnimi odločitvami v smeri omejitve izdatkov,
V četrtek rrinulega tedna se je v New Delhiju pričela druga konferenca Združenih narodov o trgo\ini in razvoju. Na konferenco, ki jo je odprla indijska ministrska predsednica Indira Gandhi in ki bo trajala do 25. marca tega leta, je prispelo 1400 delegatov iz 132 držav. Sedanja svetovna gospodarska konferenca nadaljuje z delom, ki ga je začela prva taka konferenca leta 1964 v Ženevi.
Osnovni namen prve svetovne gospodarske konference je bil, da pospeši trgovinsko izmenjavo med razvitimi industrijskimi državami in deželami v razvoju, pa tudi med temi deželami samimi. Po tej poti naj bi se pričela odpravljati velika razlika v gospodarskem razvoju med eno in drugo skupino držav v svetu. Bogate države naj bi s posebnimi ugodnostimi in dogovori omogočile pospešitev trgovinske izmenjave, istočasno pa naj bi s posebnimi krediti in podporami pospešile investicije, ki so potrebne za gospodarsko okrepitev nerazvitih dežel. Prva gospodarska konferenca Združenih narodov je vendar svoje misli razpredla še naprej. V zamenjavo za nujeno
medtem ko je bil okraj Spittal v tem pogledu deležen dalekosežnega pospeševanja s strani države in dežele.
Ob koncu le še besedo k naseljenim industrijskim podjetjem. Ta podjetja južnokoroške-mu gospodarstvu še niso prinesla vidnih koristi, t>ač pa že nekaj vidnih bremen. Zato tudi nastala nova delovna mesta niso še noben uspeh, ker so odvisna od podjetij, ki v bistvu le po svoje Špekulirajo, ker niso avtohtona.
Taka je resnica o pospeševanju gospodarstva na južnem Koroškem. Vse drugo je olep-šavanje in prikrivanje dejanskega stanja.
® reforma tržnih zakonov v smeri prilagoditve ponudbe povpraševanju na trgu in B dalekosežni ukrepi na vseh področjih gospodarske politike.
Strankin svet se je pridružil predlogom novega finančnega ministra in jim ni ugovarjal. Tako predstavniki industrije kot predstavniki delojemalcev in kmetijstva so bili soglasni s tem, da morata stranka in vlada v najkrajšem času izdelati na teh načelih sloneč načrt podrobnih ukrepov, ki bodo pripravni, da ustavijo recesijo. Ostrino ukrepov, ki jih bosta s tem v zvezi pripravila OVP in njena vlada, pa je najbolj prikazal generalni sekretar Withalm, ko je dejal, da bo vsak ukrep s trgovsko treznostjo pregledan na stroške in donos. Preden bo mogoče govoriti o razdelitvi dohodkov, bo treba pregledati, kako jih bo mogoče prislužiti.
pomoč naj bi dežele v razvoju industrijskim državam dobavljale surovine in svoje industrijske izdelke, vse pa seveda po čim ugodnejših cenah.
Tako prvo svetovno gospodarsko konferenco tudi lahko označimo za prvi poizkus mednarodne delitve dela. Po nerazvitih deželah naj bi se razvijale industrije, za katere so na razpolago lokalne baze surovin. Na začetku po končani ženevski svetovni gospodarski konferenci so številne države začele razvijati v tej smeri dokajšnjo iniciativo. Le-ta pa je začela kmalu usihati. Sedaj komentatorji ugotavljajo, da je bilo med prvo in drugo konferenco pravzaprav le malo napravljenega za premostitev prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami, čeprav pobud s strani nerazvitih dežel ni manjkalo. Da bi svoje pobude lažje uveljavile, so se te države združile v posebno skupino in jo označile s „77“.
Razvoj sodelovanja razvitih in nerazvitih držav je po prvi svetovni gospodarski konferenci čedalje bolj hromilo politično ozračje, ki je v svetu zavladalo. Mednarodna napetost je pričela naraščati, na svetovnem političnem po-zorišču pa je zmanjkalo pomembnih državnikov, ki so podpirali težnje takoimenovanega »tretjega sveta". To so bili Nehru, Sukamo, Ben Bela, Nkrumah in drugi.
Tako trgovina med razvitimi in nerazvitimi državami v zadnjih letih ni mogla pomembneje napredovati. Toda to ni najhujše. Najhujše je to, da je kupna moč držav v razvoju upadla za 2,5 milijarde dolarjev na leto. Spričo tega je prišlo že oktobra minulega leta do alžirske konference predstavnikov držav v razvoju. Na tej konferenci so koordinirali svoje poglede na rezultate ženevske svetovne gospodarske konference. Po tej konferenci so se njihove delegacije odpravile v prestolnice bogatih držav, da bi prepričale njihove državnike, da so za razvoj nerazvitih držav potrebne posebne koncesije. Uspehi teh odposlanstev so bili dokaj pičli. Zahteva, da bi se na novih osnovah razvila mednarodna delitev dela in da bi se industrijske države odrekle proizvodnji določenih vrst izdelkov, je naletela na gluha ušesa. Kot težavno se je izkazalo tudi vprašanje določitve ugodnejših cen, po katerih bi nerazvite države prodajale svoje surovine.
Vse to so vprašanja, ki so v New Delhiju spet na dnevnem redu. Poleg njih pa se bo druga svetovna gospodarska konferenca ba-vila tudi z vprašanjem zadolževanja držav v razvoju. V desetih letih se je namreč dolg teh držav podesetoril in znaša sedaj okoli 40 milijard dolarjev. Za te dolgove morajo plačati na obrestih in na amortizacijah letno po 4 milijarde dolarjev, kar je osemkrat več kot leta 1955. Ta znesek je skoraj enak znesku letnih podpor, ki jih te države sprejemajo. S tem pa ie prišel razvoj teh držav takorekoč do popolnega zastoja, medtem ko se industrijske države naprej razvijajo. To je razvidno tudi iz tega, da so industrijske države nerazvitim državam leta 1966 nudile pomoči le v višini 0,62 odstotka svojega narodnega dohodka, čeprav se je ženevska konferenca zaključila s sklepom, da bo pomoč znašala 1 odstotek narodnega dohodka razvitih držav.
Mednarodni turizem v nazadovanju
Jugoslavija javlja rekordne dohodke
'Podobno, kakor Avstrija je tudi Italija minulo turistično leto zaključila z manjšim številom turističnih nočitev kot jih je naštela leta 1966. Lani je računala z 30 milijoni turistov in z dohodkom 1000 milijard lir, dejansko pa je lanski inozemski turizem Italiji prinesel le 900 milijard lir dohodkov. Med vzroki nazadovanja navaja poleg mednarodne napetosti in recesije v Zahodni Nemčiji in Angliji tudi primere banditizma na Sardiniji in atentate na Južnem Tirolskem.
Na tekoče leto gleda Italija zaradi tega s precejšnjim pesimizmom. Gospodarski položaj v Evropi se ni zboljšal, ameriški turisti, ki so doslej v Italiji pustili precejšnje vsote dolarjev, pa bodo morali zaradi Johnsonovega programa varčevanja ostati večinoma doma. To pa lahko oslabi dotok turističnih deviz v Italijo za 200 milijard lir. Na splošno se prognoza Italije glede letošnjega razvoja mednarodnega turizma ujema s prognozami, ki jih je bilo zadnje dni in tedne slišati po Avstriji. Tudi v Avstriji pristojni krogi računajo z nadaljnim nazadovanjem inozemskih turističnih nočitev. Da bi s tem v zvezi porajajočo se nevarnost odvrnili, se zavzemajo za povečano propagando med domačimi turisti, da svoj letošnji dopust preživijo v avstrijskih turističnih centrih.
Očitno bolje kot Avstrija in Italija je minulo turistično leto zaključila Jugoslavija. Devizni pritok iz mednarodnega turizma je narasel za 22 odstotkov na 180 milijonov dolarjev. Ta porast je bil dosegljiv, ker sta se lani število turistov iz Avstrije in Zahodne Nemčije, pa tudi iz Italije in Holandske ter število njihovih nočitev povečali.
Svetovna gospodarska konferenca je pričela z delom
osiROKeosvecu
BEOGRAD. — Prejšnji teden je v Jugoslaviji umrl znani državnik, politik in revolucionar dr. Ivan Ribar, ki je vse svoje 87 let dolgo življenje posvetil delu in boju za lepšo bodočnost svojega ljudstva. Od vsega začetka je stal v naprednih političnih vrstah; že v času stare Jugoslavije se je zavzemal za demokratična načela in za bratske odnose med jugoslovanskimi narodi. Med prvimi se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju ter bil prvi predsednik AVNOJ, po osvoboditvi pa predsednik ljudske skupščine. Ob svojem 80-letnem življenjskem jubileju je prejel visoko odlikovanje reda junaka socialističnega dela. V ponedeljek popoldne so žaro s pepelom velikega pokojnika z najvišjimi državnimi častmi pokopali na zagrebškem pokopališču Mirogoju.
TRST. — Minulo nedeljo je bil v Trstu občni zbor sindikata učiteljev in profesorjev slovenskih šol na Tržaškem. Ob te) priložnosti je bilo ugotovljeno, da je bil v zadnjem času sicer dosežen napredek v raznih podrobnih vprašanjih, vendar pa je slej ko prej ostalo odprtih še mnogo načelnih problemov slovenskega šolstva na Tržaškem. Tržaški slovenski šolniki so izrekli zahvalo tudi šolskim oblastem v Sloveniji, ki skrbijo za dopolnilno usposabljanje šolnikov ter s knjigami in učnimi pripomočki podpirajo šolstvo slovenske manjšine v Italiji.
WASHINGTON. — Zadeva okoli ameriške vohunske ladje »Pueblo", ki so jo zajele severnokorejske sile, postaja za Ameriko čedalje bolj neprijetna. Čeprav je ameriška vlada dolgo časa trmasto vztrajala pri stališču, da je bila ladja »piratsko" zajeta na odprtem morju, so medtem že štirje oficirji z ladje izjavili, da je bila »Pue-blo“ daleč v korejskih vodili, kjer da je morala izpolnjevati »posebne vohunske na loge“. Očitno so te izjave prisilile tudi zu namega ministra Ruska in obrambnega mi nistra Mc Namaro. da sta 'd j v skupni izjavi v televiziji priznala, aa j ■ bila ladja »proti strogim navodilom morda le v korejskih vodah".
MONCHEN. — Zahoanonerrrke oblasti trenutno preiskujejo smrt ve<; sto katoliških duhovnikov, ki so zgubili življenje v naci stičnem taborišču Dachau. Državni tožilec Karl Weiss, ki vodi preiskavo, je dejal, da so bili duhovniki žrtev bolezni ali mučenja, mnoge pa so prepeljali v druga taborišča in jih tam umorili. Menijo, da bo preiskava trajala še celo leto, pač pa doslej v tej zvezi še nihče ni,bil aretiran.
SOFIJA. — Bolgarski zunanji minister Ivan Bašev se bo od 19. do 21. februarja mudil na uradnem obisku v Italiji, kamor ga je povabil italijanski zunanji minister Amintore Fanfani.
NEW YORK. — Na dnevni red letošnjega zasedanja komisije OZN za človekove pravice, ki se je začelo v ponedeljek, so sprejeli tudi položaj v Grčiji, ki ga hočejo proučiti glede varstva človekovih pravic. Že na podlagi lanskoletnih raziskav so namreč prišli do zaključka, da položaj v Grčiji terja nadaljnjo zavzetost in skrb Združenih narodov.


KAIRO. — LR Kitajska in LR Južni Jemen (nekdanje področje južne Arabije, ki je lani postalo neodvisno — op. ured.) sta sklenili navezati diplomatske stike. Sporazum o tem so pooblaščeni predstavniki obeh držav podpisali v Kairu.
DUNAJ. — Državni minister v britanskem zunanjem ministrstvu lord Chalfond je bil v začetku tedna na Dunaju, kjer je razgovarjal z vodilnimi avstrijskimi državniki. Med drugim je šlo tudi za vprašanja odnosov med Veliko Britanijo in EGS, kajti poleg Avstrije in še nekaterih držav je tudi Velika Britanija zaprosila za sprejem v to skupnost.
RIO DE JANEIRO. — Vnuk ameriškega veleposlanika v Južnem Vietnamu Elsworth Bunker je izjavil, da se odreka ameriškega državljanstva in da bo sprejel brazilsko državljanstvo. Za ta korak se j® odločil z namenom, da bi se izognil vpoklica v Vietnam. Ker je Bunker rojen v Braziliji, se smatra bolj za Brazilca kot Američana, predvsem pa noče sodelovati v vietnamski vojni.
NEW YORK. — Po pisanju nekega ameriškega lista namerava Amerika ukini« stalne polete ameriških letal z atomskim* bombami okrog zemeljske oble. Ta sklep sta očitno narekovali dve nesreči, ki sta se pripetili ameriškim letalom, katera so pr* tem »zgubila" atomske bombe. Prva taka nesreča je bila leta 1966 blizu španske obale, druga pa se je pred nedavnim zgodila na Grenlandiji.
KAIRO. — Zunanje ministrstvo Združ-arabske republike je sporočilo, da so ustavili dela za rešitev ladij, ki so še od lanskoletne izraelsko-arabske vojne »ujete" v Sueškem prekopu. Akcijo za sprostitev teh ladij so morali ukiniti zaradi stalnega vmešavanja Izraela.
Praznik slovenske knjige v Pliberku
Slovensko prosvetno društvo »Edinost” v Pliberku je tudi ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda, ki ga vsako leto obhajamo 8. februarja na dan smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pripravilo vrsto prosvetnih prireditev. Osrednji del teh prireditev pa je nedvomno razstava slovenskih knjig, ki je bila minulo nedeljo odprta s prisrčno slovesnostjo. Ob tej priložnosti je o zgodovini in pomenu knjige govoril poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Z w i 11 e r, ki je s svojim izvrstno zasnovanim predavanjem bistveno prispeval, da je bila prireditev, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, v resnici praznik slovenske knjige in kulture.
Uvodoma se je govornik spomnil očeta tiskane besede Gutenberga, čigar 500-letnice smrti se je prav minulo soboto spominjal ves kulturni svet. Med nadaljnjimi pionirji, ki so utirali knjigi pot med ljudstvo, je seveda posebej omenil Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti. V svojem predavanju je dr. Mirt Zwifter nakazal težavno pot, ki jo je morala prehoditi knjiga v minulih stoletjih, ko so jo razni nazadnjaki in posebej tudi cerkveni krogi načrtno zasledovali, preganjali in zažigali. To usodo so
mnoge knjige doživele celo še v našem stoletju; kot žalosten primer je govornik navedel Cankarjevo »Erotiko", ki je prav tako zgorela na grmadi. Največji uničevalec evropskih duhovnih zakladov pa je bil Hitlerjev nacizem, ki je vandalsko uničeval vse, kar je ustvaril človeški genij. Toda tudi to nasilje ni moglo zatreti knjige, ki je uspešno preživela že toliko preizkušenj. V najnovejši dobi so odpadli tudi predsodki cerkvenih krogov, kajti po zadnjem koncilu je Vatikan odpravil nekdanji seznam prepove-
Slovenci se zanimamo za knjigo
Razne statistike kažejo, da zanimanje za knjigo baje vedno bolj nazaduje. Morda to v nekaterih državah res drži, oziroma velja predvsem v tem smislu, da zaradi vedno višjih cen nazaduje prodaja knjig. Toda po drugi strani ugotavljajo, da je zanimanje za knjige v knjižnicah izredno veliko. Nekaj tozadevnih podatkov povzemamo iz članka, ki je bil te dni objavljen v ljubljanskem „Delu“.
Knjižnice v Ljubljani so opravile lani veliko izobraževalno delo; o tem govore že same številke o izposojenih knjigah.
Največja in najpopolnejša slovenska knjižnica je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Lani so samo v tej ustanovi izposodili okrog 100.000 leposlovnih in strokovnih del iz domače in svetovne literature. Med velike knjižnice v Ljubljani spada tudi Centralna tehniška knjižnica, ki je lani izposodila 70.573 knjižnih enot, v prvi vrsti seveda strokovna dela, katerih izposojanje se je v primerjavi z letom poprej lani povečalo za 24 odstotkov.
Med ljudskimi knjižnicami zavzema prvo mesto Mestna knjižnica, katero je lani obiskalo 111.258 ljudi. Ostale ljudske knjižnice v Ljubljani Pa so lani izposodile skupaj nad 100.000 knjižnih enot. Tudi Delavska knjižnica je zabeležila dober obisk ter je imela tekom lanskega leta približno 137.000 izposojevalnin.
Poleg imenovanih ustanov pa je v Ljubljani še veliko drugih knjižnic, ki so prav tako zabeležile zadovoljiv obisk.
danih knjig. Tako zdaj tudi katoličan lahko čita kar hoče; to je v smislu današnjega splošnega dialoga, odgovarja pa tudi znanemu pregovoru, ki pravi, da je v vsaki knjigi nekaj resnice. Posebej je govornik naglasil pomen in vlogo knjige v življenju koroških Slovencev ter svoja izvajanja zaključil z besedami: Soba brez knjige je kot telo brez duše!
Predavanje dr. Mirta Zwittra je napravilo globok vtis na vse navzoče, ki so si potem z velikim zanimanjem ogledali razstavo knjig. Ta razstava je bila — kakor v prejšnjih letih — tudi tokrat urejena tako, da nudi reprezentativen pregled današnje slovenske knjižne proizvodnje. Že zaradi tega ni bilo mogoče, da bi obsegala vse knjižne izdaje, marveč so se organizatorji morali omejiti na izbor, hkrati pa zajeti čim več področij. Sodeč po vtisu, ki ga je razstava napravila na prve obiskovalce, je to razmeroma dobro uspelo: med razstavljenimi knjigami je najti za vsakogar nekaj posebnega in zanimivega. To pa je tudi glavni namen razstave, katere prireditelji želijo slovensko knjigo približati čim širšemu krogu.
Ravno zaradi tega se je pliber-ško prosvetno društvo tudi odločilo, da bo letošnja razstava knjig trajala do vključno nedelje 18. februarja. Odprta je vsako nedeljo od 9. do 14. ure ter v torkih in sobotah dopoldne. Tako si jo bo res lahko ogledal vsak in se seznanil z bogatim ter pestrim izborom, ki ga nudi danes slovenski knjižni trg. V okviru razstave bosta tudi še dve posebni prireditvi: v nedeljo 11. februarja bo ob 11. uri dopoldne govoril znani slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan, v nedeljo 18. februarja pa je kot govornik predviden prof. Janko Messner.
Odločno zahtevamo priznanje pravic
(Nadaljevanje s prve strani)
distancirala. Distancirala tudi zaradi tega, ker omenjeni program onemogoča oziroma zavira dialog z avstrijskimi demokratičnimi silami. Prav ob tem programu smo doživeli, kako so bile mobilizirane vse nacionalistične sile na Koroškem, kako so razširile svojo bazo, da so lahko ponovno začele s svojim rovarjenjem proti dobremu sožitju v deželi, zlasti pa s svojim rovarjenjem proti našim pravicam. Spričo tega je ZSO tudi izrecno ugotovila, da mobilizacija nacionalističnih sil samo škoduje mirnemu sožitju in da je — če hočemo to Preprečiti — treba čim prej uresničiti vsa določila člena 7 in tako ustvariti pogoje za tako sožitje, v katerem je potem mogoče enakopravno življenje obeh narodov v deželi.
Ob 25-lefnici pričetka naše narodnoosvobodilne borbe, v letu spomina na naše velike žrtve in JO let po sprejetju deklaracije človekovih pravic s strani Združenih narodov res lahko pričakujemo, da bodo pristojne oblasti končno razumele naše težnje in spoznale, da *>e gre v nedogled zavlačevati reševanja člena 7 državne pogodbe. Samo zaradi tega zavlačevanja je lahko prišlo do takih pojavov, ki srno jih doživeli v zadnjih tednih. Samo zaradi tega so nacionalistični krogi spet lahko dvignili svoje glave in šli v boj proti dvojezičnemu šolstvu, tako da je danes spet nevarnost, da nam vzamejo še tiste Zadnje ostanke našega jezika iz šole. Kljub temu pa v prej omenjenem programu Narodnega sveta ni niti besedice o potrebi šolske borbe. Toda zavedati se moramo
nevarnosti in spremljati vse dogodke na tem področju.
Vlado pozivamo, da končno začne resno z uresničevanjem člena 7. Kako si to uresničitev zamišljamo, smo vladi povedali v skupni spomenici koroških Slovencev in v raznih drugih vlogah. Zato nima več izgovora, da bi lahko še naprej zavlačevala to reševanje, kajti sicer je nevarnost, da nacionalistični krogi začnejo z novo borbo in z njo tudi uspejo. Vsak nacionalizem pa jasno takoj izzove protireakcijo in konec bo z mirom v deželi.
Če pa vlada misli, da lahko še naprej zavlačuje reševanje našega vprašanja, potem ji moramo povedati, da je napačno poučena. Koroški Slovenci smo doslej pokazali zrelosti dovolj, da se nismo pustili izzivati. Toda večno izzivanje je lahko nevarno. Če govorijo, da v deželi ni težav, da je vse v redu, da je vse rešeno, potem je treba jasno povedati, da to ne drži, marveč samo dokazuje, da smo koroški Slovenci do danes pokazali potrpljenje, da smo molčali in nismo šli tisto pot, kakor so jo ubrale druge manjšine. To je treba ob raznih izjavah, ki smo jih slišali v zadnjih tednih, češ da je na Koroškem, vse v redu in rešeno, da na Koroškem na manjšinskem področju sploh ni težav, jasno povedati. Kajti težave so lahko takoj spet in tudi bodo, če vlada ne bo čim prej resno in iskreno pristopila k reševanju člena 7 državne pogodbe.
Pot do take rešitve pa je samo ena: v sporazumu in ob sodelovanju s prizadeto manjšino. Koroški Slovenci smo neštetokrat in ob vsa-
ki priložnosti opozarjali, da smo pripravljeni na iskreno sodelovanje. Na zadnjem razgovoru z vlado smo predlagali, da se čimprej ustanovi poseben skupni odbor predstavnikov pristojnih oblasti in zastopnikov prizadete manjšine, da skupno najdemo pot za znosno reševanje našega vprašanja. To nam je bilo obljubljeno, toda do danes se ni nič spremenilo. Če namreč govorijo, da se je vprašanje v zadnjih letih reševalo, potem lahko povemo, da je bil prvi in zadnji korak v zvezi z rešitvijo člena 7 napravljen leta 1959; od tedaj naprej vlada še ni ničesar napravila.
Torej je že precej let, odkar koroški Slovenci mirno in potrpežljivo čakamo. Mislimo pa, da je treba v letu človekovih pravic končno tudi koroškim Slovencem priznati tisto, kar danes ves svet priznava — dostojanstvo in človeka vredno življenje vsakemu narodu in vsakemu človeku. Zato v tem smislu tudi na današnjem jubilejnem občnem zboru velja vladi poziv:
Čim pre| začnite z reševanjem, koroški Slovenci smo pripravljeni in hočemo sodelovati. Ne želimo nič več, kakor to, da se naše vprašanje znosno reši. Zavedamo se, da idealne rešitve verjetno ne bo, smo pa za vsako znosno rešitev. V tej zvezi je vsekakor zanimivo omeniti izjavo italijanskega predstavnika v Evropskem svetu, ki je poudaril, da je Italija pripravljena dati avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem tiste pravice, ki jih bo Avstrija dala koroškim Slovencem. Če hoče torej Avstrija svoji manjšini dobro, potem naj tisto dobro da tudi nam na KoroškemI
CEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBU
Različni pogledi, toda skupno delo
Program, ki ga je predložil Narodni svet, je vzbudil v javnosti pozornost in sprožil diskusijo. Res je, da je diskusija kot taka nekaj pozitivnega; v tem primeru pa se moramo vprašati, za kakšno ceno smo prišli do nje.
Poglejmo najprej reakcijo v večinskem narodu:
Našim nasprotnikom je to olje v ogenj protislovenske gonje.
Naše iskrene prijatelje v vrstah večinskega naroda, ki nas hočejo razumeti, s takimi »programi” odbijamo in kmalu ne bomo mogli več računati nanje.
Položaj med nami Slovenci pa je po tem »programu” še bolj zmeden. (Niti z eno besedico ni nakazana pot do drugače mislečega brata Slovenca.)
Bolje bi bilo, da bi ta »program” nikoli ne bil napisan, ker toliko negativnih posledic, ki jih je povzročil — in jih še bo — se nikoli ne bo dalo popraviti.
Prepričan sem, da bi bili lahko »hitro sredi najbolj razgibane diskusije o naši manjšinski problematiki" (Naš tednik, 18. 1. 1968), če bi bili stavljeni pametni predlogi o koordiniranem delu — in iskrena pripravljenost za koordinacijo — za ohranitev slovenske narodne skupine na Koroškem s strani Narodnega sveta.
Najprej napravimo Slovenci s skupnimi močmi kar zmoremo, in to bo že veliko. Četudi stojimo svefovnonazorno v različnih vrstah, enotno bi morali delati za ohranitev manjšine.
O tem bi se izplačalo diskutirati.
H. Weiss
Zgodba o prenapetem loku
Odkar je bil objavljen program Narodnega sveta, se navidezno spreminja njegov obraz. Če te spremembe segajo do stržena Narodnega sveta, to je če izvirajo iz notranjega nagona, ali če so samo znaki nekih zunanjih ukrepov, to nam bo razodela bodočnost. Posebno luč vrže na Narodni svet dejstvo, da so ga zunanje okoliščine (ostra reakcija nemško govorečih sodržavljanov, nova protislovenska gonja, šokirani Slovenci, negativni odmevi od vseh strani.. .) prisilile do nekakšne spremembe svojega stališča. Kar je bilo pred meseci še absurdno, kar bi pred letom izzvalo pri Narodnem svetu le prezir, se naenkrat uresničuje: Narodni svet popušča, se umika, stopa nizdol v svojem slonokoščenem stolpu samo-pravičnosti, postaja kolegialen partner. In to nekaj pomeni.
V številki Našega tednika z dne 18. 1. 1968 beremo na prvi strani: „Zum Wesen der Demokratie gehort die freie Meinungsaufierung". Da je ta „Recht auf freie Meinungsaufie-rung“ naslovljen na nemško govorečo javnost, sledi že iz tega, da je članek napisan v nemškem jeziku. Dovoljujem si vprašati, ali Narodni svet dopušča tako širokogrudne „Rechte“ tudi znotraj slovenskega naroda? Sicer je pozval slovensko javnost k diskusiji, toda jo je mar Narodni svet iznašel? Tudi pred tem pozivom smo izražali svoja mnenja k različnim narodnostnim vprašanjem in dogodkom — in takrat Narodni svet še ničesar ni vedel o „Recht auf freie Meinungsaufierung". Zakaj takih stavkov ni objavil že tedaj? (Mogoče je kaj podobnega zapisal načelno na prvi strani, da je mogel v posebnem na četrti strani ravnati ravno nasprotno!) Mnogi so zastonj čakali nanje. Ne samo da Narodni svet takih resnic ni razglašal, zavestno in načrtno je pobijal vsako drugačno mnenje; naravnost strastno pa je udrihal po svetovnonazorsko drugačnih pogledih na življenje.
Prav isto, kar je bilo prej »stara voda“, »cinično sovraštvo", „mrž-nja“, »okrnjen čut", skratka »strupen napad", prav isto je čez noč postalo dovoljena, demokratična »diskusija". Naenkrat si Narodni svet želi te kritike, pozdravlja svobodno mnenje, se klanja drugačnim stališčem, in ne samo to: naravnost poziva k temu. Tudi v štev. 3 z dne 18. 1. 1968 najdemo ta poziv na prvi strani pod naslovom »Program v diskusiji": »Glavno je, da med koroškimi Slovenci diskusija ne bo zamrla". Kakšen preobrat, kakšno spreobrnjenje, kakšen obet! Na vsem lepem taki visoki, nenavadni napotki.
S čim smo koroški Slovenci to zaslužili?
In vendar. Kljub tej revolucionarni novosti pri Narodnem svetu naj si nihče, ki piše v Slovenski vestnik ali ki drugače misli s svojo glavo, nt
domišlja, da zdaj pri Narodnem sve-
tu z na stežaj odprtimi vrati čakajo njegovega mnenja. Kakšna paša je to za oči: dopuščati odkrito mnenje. Toda nikogar naj ne zapelje pohlevni ton v zadnjih številkah Našega tednika. Volkovi se niti v pravljicah ne spreminjajo v ovce.
Naš tednik (3/1968) z nekim zadoščenjem (ali v zadregi) poudarja, da je »diskusija v polnem teku". Po zaslugi Narodnega sveta smo menda »sredi najbolj razgibane manjšinske problematike". Da »si tega nihče ni upal misliti", kakor priznava v isti številki, priča samo o njegovi politični kratkovidnosti. Poleg tega si takih »zaslug" ni bogve kako težko nabrati; vsi listi so doprinašali svoj del. Toda kje ostaja Narodni svet, ki mu je vendar poverjena glavna vloga v tej diskusiji? Če je diskusija v polnem teku", kje so njegovi diskusijski prispevki? Mar izostajajo zato, ker so doslej o vsem (seveda za vse in namesto vseh) mislili in odločali poedinci? In s kakšno uverje-nostjo je vse to povedano! Naj bralec le premisli globino in pomembnost n. pr. tednikovega zapisa, da je Naš tednik pred Slovenskim vestnikom uvedel »Tribuno bralcev". Kakšna naprednost, kakšno veselje! Narodni svet pa se bo moral priznati za odgovornega ne samo za »diskusijo v polnem teku", temveč tudi za njene sadove. Kakšen bo njen izid, je vsak lahko zaslutil že ob prvih odmevih.
»Program je idejno zelo močan." Človeku se ob tej tednikovi samohvali zdi, da si pravkar stopil v branjarijo. Povedati je treba, da ta stavek stoji le v Našem tedniku in drugod nikjer. Takšna bahava narodna politika bi mogla povzročiti, da se bo Narodni svet zgubil v prav tisti izolaciji, iz katere se je hotel rešiti (nemški uvodnik v štev. 3). Da je bilo mogoče to zapiranje in oženje prostora, ki ga netijo program in poznejše pripombe, spraviti v zvezo s »Sicht der Weltentwicklung“, bo o-stal paradoks ob začetku leta 1968.
Narodni svet skuša krpati, toda s hitrejšo naglico se odpirajo nove luknje. Zdaj tudi v Našem tedniku najdemo besedo »demokracija," zdaj se tudi njemu zdi koristna, ko vidi v njej pot iz zagate. Zdaj je tudi njemu sveto vse, kar je prej sprožilo le zmerjanje. Zdaj omenja — čeprav samo mimogrede in v nemškem jeziku — tudi »die zweite politische Organisation der Karntner Slotve-nen". Če se s takimi poceni sredstvi da uravnovesiti zavoženi voziček, se sprašujejo tudi tisti, za katere je bil program napisan.
Florian Lipusch
V rubriki »Tribuna bralcev" objavljamo dopise bralcev naiega lista ter Izrecno ugotavljamo, da v teh dopisih izražena mnenja niso nujno tudi staliiče lista.
Urednifttvo
Z jubilejnega občnega zbora Zveze koroških partizanov:
Pred 25 leti v smo začeli soodločati
o usodi koroških Slovencev
»Partizani smo srečni, da smo v protifašistični vojni sodelovali. Že zavest sama, da smo takrat pričeli soodločati o usodi svobodoljubnih narodov, o usodi našega naroda pa še posebej, nas navdaja z zadovoljstvom. Tudi naša mladina bo srečna in zadovoljna le, če bo gojila zavest, da soodloča in sodeluje v borbi za mir."
S temi besedami je predsednik Zveze koroških partizanov Karl P r u š n i k - Gašper v svojem poročilu na občnem zboru te organizacije ocenil pomen pričetka oborožene borbe koroških Slovencev proti načrtu našega iztrebljenja iz rodne grude. Dobro obiskanemu občnemu zboru, kjer so bile po delegatih
zastopane skoraj vse družine, ki so sodelovale v tej borbi, so kot gostje prisostvovali deželni predsednik Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma, bivši deželni glavar Ferdinand W e d e n i g , deželni predsednik borcev avstrijskega uporniškega gibanja in žrtev fašizma iosef Nischeivvitzer, sekretar republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Stane Bizjak - Kosta, delegacija odbora koroških borcev iz Slovenije z ing. Pavletom Ž a v -cerjem - Matjažem na čelu in predstavnik prvega avstrijskega partizanskega bataljona Adolf M i k I i n. Občni zbor je spet potrdil dosedanji glavni odbor pri svoji funkciji.
V svojem obširnem poročilu in govoru ob petindvajsetletnici pričetka partizanske borbe koroških Slovencev se je predsednik ZKF’ Karl Prušnik-Gašper bavil z vrsto aktualnih vprašanj te naše organizacije. Ko je govoril o utrjevanju antifašistične in demokratične enotnosti z ostalimi organizacijami avstrijskega odporniškega gibanja, je povedal, da ZKP tesno sodeluje z »Dokumentacijskim arhivom avstrijskega odbora". Temu arhivu je izročila obsežno dokumentacijsko gradivo 102 slik in 18 tipkanih strani besedila. Sedaj pripravlja za ta arhiv monografijo borbe koroških Slovencev proti fašizmu. ZKP je sodelovala tudi pri dokumentarnem filmu »Gevvalt und Gevvissen”, ki ga je avstrijska televizija predvajala maja 1967. V tem filmu je bila prikazana skupina partizanov s Svinje planine, Karlutova domačija, kjer so nacisti ubili očeta in nosečo mater, več slik Perš-manovih žrtev in najstarejša slika koroških partizanov, fotografija njihove konference 12. maja 1943. ZKP pa tudi tesno sodeluje z or-
ganizacijami in muzeji NOB Slovenije.
Dobršen del svojega poročila je posvetil partizanskim grobiščem na Koroškem, ki se nahajajo na 40 pokopališčih in kjer je pokopanih okoli 500 partizanov. S tem v zvezi je odločno protestiral proti ravnanju avstrijskega Črnega križa, ki
čuje zgodovina osvajalnih vojn, medtem ko o osvobodilnih bojih, ki so jih narodi vodili za osnovne človekove pravice, še vedno molči. Tudi o resničnem značaju fašizma in nemškega nacionalsocializma pri pouku zgodovine po šolah še vedno molčijo. »Naša mladina pa mora poznati zgodovino svojih star-
Predsedstvo občnega zbora Zveze koroških partizanov 5. 2. 1963 ' dvorano občnega zbora
Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku
Vabilo
na
PEVSKI KONCERT
v nedeljo 11. februarja 1968 ob pol osmih zvečer v dvorani gostilne Schsvarzl v Pliberku Sodelujejo: Pevski zbor SPD »Edinost« v Pliberku Oktet izpod Uršlje s Prevalj Koroški oktet z Raven
Po koncertu ples, pri katerem igra godba »fantov 3 dolin"
Angela Prager
Slovenski vestnik je zgubil eno najzvestejših naročnic in bralk. V St. Johannu na Tirolskem je v 74. letu starosti v sredo minulega tedna za vedno zatisnila svoje blage oči gospa Angela Prager, rojena Groznik v Višnji Gori na Dolenjskem. V soboto so jo na župnijskem pokopališču položili k večnemu počitku.
Angela Prager nam je poslala svoje zadnje pismo na Silvestrovo 1967, le mesec dni pred svojo smrtjo, prej pa nam je v zvezi s svojimi novoletnimi voščili poslala daljše pismo, ki smo ga objavili v prvi številki tega leta. Vsa njena pisma so govorila o tesni povezanosti s svojim narodom, čeprav jo je usoda že pred 47 leti zanesla v tujino, kjer se je poročila in živela do svoje smrti.
Posebno prisrčno je bilo njeno pismo, ki smo ga objavili in v katerem se je spominjala svojih srečanj z Antonom Aškercem, Otonom Župančičem, Ivanom Tavčarjem, Ivanom Cankarjem in drugimi pomembnimi slovenskimi osebnostmi za časa svojih dijaških let v Ljubljani. To pismo je bilo najbolj očitna priča, da resnične ljubezni do svojega naroda in svoje materinščine, kakor jo je gojila gospa Pragerjeva, nihče ne more izkoreniniti. Prav zato ji posvečamo te vrstice in se s spoštovanjem klanjamo njenemu spominu.
Na pivi strani pogled v
je že v več primerih križe na partizanskih grobovih odstranil in jih nadomestil s križi z napisom »Un-bekannter Soldat". To delo Črnega križa namreč nasprotuje določilom člena 19 avstrijske državne pogodbe. Kot nemogoč in docela osebno samovoljen je obsodil ukrep boroveljske občine, ki je ignorirala sodelovanje ZKP pri postavitvi spomenika 49 partizanom na novem pokopališču v Borovljah zaradi tega, ker je ZKP zahtevala na spomeniku dvojezični napis.
Kakor že večkrat prej se je predsednik ZKP znova pritožil zaradi pouka zgodovine po šolah. V tem pouku se namreč še vedno poveli-
Mošenica pri Bilčovsu
Po daljši bolezni je v 81. letu starosti preminula Marija Savnik, pd. Frinčnjakova mati na Mošenici. Svojo trudapolno življenjsko pot je končala kmetica in mati, ki je dala življenje devetim otrokom in ki je svojega moža zgubila pred 23 leti. Ena hčerka ji je umrla v otroških letih, eden od sinov pa je padel v drugi svetovni vojni. Frinčnjakova mati se je odlikovala tudi v narodnem pogledu. Našo materino besedo je pridno gojila v svoji družini, enako pridno je prebirala knjige in časopise ter navajala svoje otroke k narodno prosvetnemu delu. Iz njene družine je naše društvo dobilo odlične pevke in pevce.
Marljivo mati, ki je vrsto let morala sama nositi breme kmetovanja in skrbi za svoje otroke, smo v ponedeljek 29. januarja pokopali na pokopališču v Velinji vasi. Na nieni zadnji poti jo je spremljala velika množica žalnih gostov. Pogrebne obrede je opravil prof. dr. Pavle Za-blatnik, z nagrobnicami pa se je od blage pokojnice poslovil pevski zbor prosvetnega društva „Bilka“. Blagi pokojnici bodi tudi po tej poti še enkrat izrečena zahvala za ves trud in skrb v prid naše skupnosti, njenim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
šev", je s tem v zvezi dejal, »ko so bili pregnani iz domačij in vrženi v taborišča smrti samo zato, ker so bili Slovenci. Vedeti mora, da so se Slovenci temu nasilju uprli in da so se prvič v zgodovini slovenski partizani kot vojaki mednarodnih demokratičnih sil bojevali za svoje narodne interese in za pravo podobo slovenskega naroda, s tem pa tudi avstrijskega naroda."
Ko je govoril o žrfvah te borbe in uspehih koroških slovenskih partizanov, se je zlasti spomnil na 12. maj 1943, ko so se koroški partizani med Raduho in Olševo zbrali k svoji prvi zgodovinski konferenci, kjer so določili smernice svojega boja. Poudaril pa je tudi, da so bili prav partizani tisti, ki so dali slovenski narodni pesmi novo vsebino, borbeno in osvobodilno vsebino, ki je narod podžigala k uporu in ga vodila do zmage. Ta pesem mora med nami, zlasti pa med mladino znova zaživeti, ker bo mladino vedno spet spominjala in
Kmečka posvetovanja Slovenske kmečke zveze:
Prihodnji teden
v Škofičah, Žel. Kapli in Bilčovsu
Slovenska kmečka zveza nadaljuje s kmečkimi posvetovanji. Na teh posvetovanjih po občinah obravnava razvoj pogojev kmetovanja v minulem letu in vprašanja, ki so v najtesnejši zvezi z zamenjavo zakonov o ureditvi trga s kmetijskimi pridelki, do katere bo prišlo s 1. januarjem 1969. V luči danih pogojev obravnava na teh posvetovanjih tudi vprašanja, ki nastajajo na poti nadaljnega razvoja kmetovanja po naših krajih.
Včeraj je bilo takšno posvetovanje pri Prangerju v Zmotičah in sicer za območje občin Bekštanj, Podklošter, Straja vas in Marija na Zilji,
® danes popoldne ob dveh pa bo pri Antoniču na R e k i in sicer za območje občin Ledince, Rožek in St. Jakob v Rožu.
•
V prihodnjem tednu so sklicana naslednja posvetovanja:
® v četrtek 15. februarja ob dveh popoldne pri Kreuzwirtu pod Jerberkom za območje občin Loga vas, Škofiče in Hodiše, V v petek 16. februarja ob devetih dopoldne pri Kolarju v Žele z n i Kapli za območje občine Železna Kapla-Bela in ® v soboto 17. februarja ob devetih dopoldne pri Miklavžu v Bilčovsu za občine Bilčovs in Kotmara vas.
Uvodoma v posvetovanje bo predvajan zanimiv kmetijski film, ki prikazuje vzroke, zakaj in kako se bodo kmetje in njihove gospodarske organizacije v konkurenčni borbi prihodnosti uveljavile le, če bodo prišle na trg s kvalitetno izenačenimi kmetijskimi pridelki in izdelki. Po tem uvodu bo podan pregled položaja kmetijstva in kmečkih ljudi po teh krajih, nakar bo sledilo posvetovanje o nadaljnjih poteh kmetovanja.
Ta posvetovanja bodo povezana s predavanjem »Uspeh kmetovanja je odvisen od travnika", v Bilčovsu pa bo še sledilo predavanje »Aktualna vprašanja reje in krmljenja goved in vloga molzne kontrole pri tem".
Kmetovalci, ne zamudite teh posvetovanj, da si razjasnite pogled v svojo prihodnost!
opominjala na trpljenje v tej borbi in na žlahtne njene sadove, ki jih je treba čuvati in jih v vsakodnevnem delu naprej izoblikovati. Jubilejno leto pričetka partizanske borbe na Koroškem naj bo leto preporoda borbene partizanske pesmi.
Občni zbor so pozdravili predstavniki sorodnih organizacij s Koroške in Slovenije. Med njimi je bivši dež. glavar Ferdinand W e d e -n i g opozoril na februarski upor avstrijskega delavskega gibanja leta 1934 in ga označil kot rojstni dan ilegalnega boja proti av-strofašizmu in nacizmu. Žrtve tega boja, je dejal, »se častno uvrščajo med žrtve, ki so jih doprinesli partizani. O tem ni nobenega dvoma, kakor tudi ni dvoma, da v tej borbi korenini dobro prijateljstvo med Koroško in Slovenijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo, ki obe stremita za večjo družino narodov, ki se bo dobro razumela." Sekretar Stane Bizjak - Kosta je govoril o internacionalnosti partizanske borbe, ki se je zlasti pokazala v tem, da je na dan, ko je bila Avstrija osvobojena, na Dunaju paradiralo 5 bataljonov, ki so bili ustanovljeni v Jugoslaviji.
Nedelji zimskega športa v Lepeni
v
sko
nedeljo 28. januarja je sloven-prosvetno društvo „Zarja“ v Žel. Kapli priredilo druge sankarske dirke od Peršmana do Rastočnika, zadnjo nedeljo pa je prvič priredilo tekme smučarjev v veleslalomu. Obe prireditvi sta bili deležni živahnega odziva s strani sankarjev in smučarjev. K sankarski dirki se je zbralo 63 sankarjev, v veleslalomu pa je sodelovalo 24 smučarjev.
K uspehu prireditev so z darili pomagali Slovenska prosvetna zveza, Hranilnica in posojilnica Železna Kapla, Kmečka gospodarska zadruga Bela-Železna Kapla, podjetje Piuk v Sinči vasi ter podjetje Luschnig in Orasch v Železni Kapli. Za organizacijo prireditev so zgledno poskrbeli predsednik »Zarje" Peter Kuhar, šolski upravitelj Stossier v Lepeni, Han-zi Jerlich in Franci Štern.
Sankarske dirke so potekale v štirih skupinah. V skupini d e k I i c od 10. do 14. leta je nastopilo 8 sankaric; prvo mesto je zajedla Veronika Sadovnik, drugo Marica Hvala, tretje pa Rozi Sadovnik. Med dečki, od katerih jih je tekmovalo 10, so zmagali Hanzi Kogoj, Jo že Dolinšek in Ingomir Nečemer. V skupini deklet in žensk je nastopilo 15 tekmovalk, ki so se razvrstile za Hanijo Kogoj, Angelo Oši-na in Ludmilo Kukež. Od 31 tekmovalcev v skupini fantov in moških so zasedli prva mesta Hanzi Nečemer, Rudi Knez in Flori Miklau.
Zmagovalec dirke je bil Hanzi Nečemer, ki je 2400 metrov dolgo progo pre: vozil v času 5:15,5 in ki je zmagal že pri lanski dirki. S tem si je osvojil lanski prehodni pokal. Ostali zmagovalci po skupinah so prejeli prehodni pokal.
•
V veleslalomu so tekmovali le fantje in moški. V skupini dečkov do 15. leta so zmagali Peter Lamprecht, Peter Struger in Herbert Piroutz, v skupini fantov med 15 in 25 let Toni Pischounig, Johann Lamprecht In Flori Miklau. V skupini moških pa so zmagali Jože Malle, Otto Struger in Johan Stossier.
Zmagovalec tekme je bil Toni Pischounig, ki je prejel prehodni pokal. Isti dan si je osvojil tudi pokal na tekmi smučarskega kluba Železna Kapla.
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Škofičah
Vabilo na tradicionalno
PUSTNO PRIREDITEV
v soboto 17. februarja 1968 ob pol osmih zvečer pri SCHDTZU v Škofičah
Sodelujejo:
® pevski zbori iz Škofič, Hodiš in Loge vasi
• inštrumentalni kvintet s solisti ® mladinski pevski zbor in humoristi
Za ples bodo igrali »Fantje od Vrbskega jezera"
Vabilo Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu ter Združenje staršev vabita na
PLES SLOVENSKE GIMNAZIJE
v soboto 24. februarja 1968 s pričetkom ob 20. uri v kletni dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu.
Vstopnice, ki stanejo v predprodaji 25 šilingov, dobite lahko pri dijakih, v pisarni Slovenske gimnazije ter v slovenskih knjigarnah. Za visokošolce, dijake in vojake znaša vstopnina samo 15 šilingov. Pri večerni blagajni stanejo vstopnice 30 šilingov.
Prisrčno vabljeni!
Za državno gimnazijo Za Združenje stariev:
dir. Valentin Vavti predsednik
la Slovence: dr. Pavle Zablatnik prov. ravnatelj
URADNE URE kmečke bolniške blagajne
Kmečka bolniika blagajna ima uradne ure 9. februarja od 9. do 12. ure v SMOHORU, okrajna kmečka zbornica 21. februarja od 9. do 12. ure v VELIKOVCU, okrajna kmečka zbornica.
KOLEDAR
Petek,
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek,
Torek,
Sreda,
Četrtek,
9. februar:
10.	februar:
11.	februar:
12.	februar:
13.	februar:
14.	februar:
15.	februar:
Apolonija Sholastika Lurika M. B.
Evlalija
Gregorij
Valentin
Tordan
DUNAJSKA DRSALNA REVIJA
gostuje od včeraj zvečer v Celovcu. S sporedom pod naslovom »EPIZODE" nastopa vsak dan ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmih zvečer na umetnem drsališču celovške mestne hale. Prihodnjo nedeljo pa je ob desetih dopoldne še tretja predstava, ki je namenjena mladini. V ponedeljek ne bo nobene predstave.
Gostovanje traja do 18. februarja.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo In uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Casometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Zalo!-niška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo no naslov: 9021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124.

mB,

Uzbeška pravljica
Tkalec in šah
Zdavnaj nekoč je živel pravičen šah. Ime mu je bilo Davljat. Šah Davljat je vladal deželi, ne da bi kršil zakone. Nekega dne si je rekel: »Veliko sem že naredil. Radoveden sem, kaj govore o meni podložniki." Slekel si je carsko obleko, se oblekel v navadno obleko in šel med ljudstvo.
Neko noč je šel po ulici in iz neke delavnice zasliši človeški glas. Davljat je stopil bliže, prisluhnil, potem pa pokukal skozi špranjo v vratih. Zagledal je tkalca, ki je sedel za statvami in tkal. Tisti hip je skočil iz napete preje čolniček in padel na tla.
Tkalec je rekel: — Uh! — in iztegnil palico, ki je imela na koncu kaveljček, s katerim je čolniček zakavljal in ga dvignil. Potem je stisnil konec nitke iz čolnička z zobmi, preložil čolniček v desnico, rekel: —
Komur mraz ne more do živega
Mraz se je zagnal v vas. Tam je gledal, komu bi ponagajal.
„Glej ga kmeta v kožuhu, kako seka drva! Tega prepiham.“ Zakadil se je proti kmetu in ga vsega ovil. Ta pa je mahnil s sekiro, štor je pokal in se drobil.
„Ali te ne premrazimf“
Mraz je skočil kmetu pod kožuh, za srajco. A kmet je sekal dalje. Še kožuh je slekel.
Pa je stopila iz veže gospodinja in rekla:
»Dosti si nasekal. Pojdi v hišo! Ali te ne zebe?“
„Zebe?“ se je zasmejal kmet. „Kdor štore razbija, se pri njih dvakrat segreje.'“
Prišel bo brat Davljat, — in spustil čolniček skozi napeto osnovo. Čolniček je preskočil v levo roko. In ko je tako držal čolniček v levi roki, je nadaljeval: — In rekel bo brat Davljat: »Mahamat, ali se boš oženil s hčerjo glavnega vezirja, če ti jo dam?"
Potem je pretaknil čolniček spet v nasprotno smer in rekel:
— Oženim se z njo, oženim se z njo, oženim se z njo.
In medtem ko je tako govoril, je tkal bjaz (perzijska bombažna tkanina). A ko je čolniček spet izskočil in padel na tla, je tkalec spet vzdihnil: — Uh! — in ponovil vse po vrsti kakor prej.
Šah se je čudil in se vrnil na dvor. Zjutraj je sklical vezirje in jim rekel:
— V tej in tej četrti in v tej in tej ulici živi tkalec z imenom Mahamat. Pojdite in mi ga privedite obenem z njegovimi statvami in napeto osnovo v njih.
Vezirji so šli, prinesli na dvor statve in pripeljali tkalca Mahamata. Šah je zbral dvorjane in vpričo njih ukazal Mahamatu:
—	Postavi svoje statve in nam pokaži, kako tkeš bjaz!
Mahamat je brž postavil statve, sedel na desno pred osnovo in začel tkati. Pa je rekel šah Mahamatu:
—	Stoj! Tki tako, kot si sinoči!
Mahamat se je ustrašil, vendar pa si je
rekel: »Šahov ukaz je treba izpolniti. Če ne izpolnim, kar ukazuje, bo padla na mojo glavo huda kazen." In začel je tkati. Čolniček je izskočil in padel na tla.
—	Uh! — je vzkliknil Mahamat. Zamižal je, vzel čolniček v desnico in do črke ponovil včerajšnje besede: — Prišel bo brat Davljat. Spustil je čolniček skozi osnovo in nadaljeval: — In rekel bo brat Davljat: »E, Mahamat, ali se boš oženil s hčerjo glavne-
Žalik žene v skalovju pri Svečah
Četrt ure hoda proti jugu od Sveč je visoka skala, ki ima kakih trideset korakov dolgo votlino. Skala je s travo že precej zarasla, a votlina se še dandanes vidi.
Pred več sto leti so v tej votlini prebivale Žalik žene. Če so jih ljudje pustili pri miru, so jim bile zelo prijazne. A nad tistim, ki jih je razjezil, so se zelo rade in strašno znesle. Posebno prijazne so bile ubogim.
V bližini tiste skale je živel zelo reven kmet. Na posestvu je imel vedno nesrečo. Ko je nekega dne v gozdu blizu skale nabiral drva, se mu je prikazala Žalik žena ter mu dala predene volne, rekoč: „Vij to volno v klopčiče ter jo prodajaj! Tako si boš po-mogel iz revščine, toda dela se nikdar ne smeš naveličati!"
Kmet se je lepo zahvalil ter odšel domov. Doma je pravil svoji ženi, kaj se mu je pripetilo. Drugi dan je začel viti. Vil je ves dan, a predena ni bilo konec. To je trajalo vse leto in še dalje. Kmet je skoro obogatel. Končno pa se je dela vendarle naveličal in nekega dne je pri delu nejevoljno vzdihnil: »O da bi že vendar prišel konec," In kakor bi trenil, je predno izginilo. Kmetovo bogastvo se je vedno bolj krčilo, nesreče je imel čimdalje več in končno je bil zopet tisti revež kakor prej.
Pozneje so začeli okoli skale pasti pastirji. Ker pa so z biči preveč pokali in Žalik žene niso mogle poslušati pokanja, so brez sledu pobegnile v drugo deželo.
ga vezirja, če fi jo dam?" Potem je spustil čolniček v nasprotno smer in rekel: — Oženim se z njo, oženim se z njo, oženim se z njo!
In je tkal naprej. Čolniček je spet padel na tla in tkalec je vzkliknil: — Uh! — pobral čolniček in ponovil prejšnje besede.
Šah je vprašal Mahamata:
—	Počemu tako govoriš?
Tkalec je odgovoril:
—	Če me ne zadane nobena kazen, povem.
—	Povej!
In Mahamat je pripovedoval:
—	Nekoč sem odhajal z bazarja. Iz kopeli je prišla vsa ozaljšana lepotica. Ne lepotica, ampak nesreča mojemu srcu. Videl sem jo in izgubil pamet. Izvedel sem, da je hči glavnega vezirja. Od takrat so vse moje misli pri tistem dekletu. In zato tako govorim, ko tkem. Ubog tkalec sem. Če bi bil bogat, bi mi mogoče glavni vezir dal svojo hčer.
Iz oči so mu privrele solze.
Šah je pogledal glavnega vezirja in mu rekel:
—	Ste slišali?
Vezir je stal in molčal.
Potem je Davljat ukazal glavnemu vezir-
x>o<xxxx><x><x>ooc>ooooooooc>oo<x>c><cx
O	O
UGANKE
To je čuden spak, ki ima ga vsak: manjši kot kos, vselej je bos; hodi pred teboj z očmi nad seboj. (s°N)
Vse dni prespim, noči pa prebudim.
S teboj stanujem — kako se imenujem!
(?ni)
Bereš naprej — na mizi diši, bereš nazaj — v grmovju žgoli.
(so>|->|Os)
oooooooooooooooooooooooooooooc
ju, naj da svojo hčer tkalcu Mahamatu, in priredil bogato gostijo.
Tako se je tkalcu izpolnila največja želja.
Jerry je izpolnil osem let. Prepričan je bil, da je Wag-gles, njegov Waggles, najlepši pes na svetu. Toda zdaj je bil zelo nesrečen: nikjer ni mogel najti svojega majhnega ljubljenca.
Jerry je mislil na Wagglesa z njegovimi velikimi uhlji in lepimi, rjavimi očmi. Jerry in njegov pes sta bila velika prijatelja, povsod sta hodila skupaj-
Toda kje je sedaj Waggles?
Jerry se boji zanj. Nekaj se mu je moralo pripetiti.
»Kaj se je zgodilo?11 je vprašal Jerry starejšega dečka, ki je stal v bližini radovedne mno-
V •
žice.
„Nekaj psov je odšlo na zamrznjeni potok, toda led je bil pretenek in se jim je vdrl,“ je odgovoril deček."
Jerryju je skoraj prenehalo utripati srce.
„Kakšne vrste psi so bili? Ali so rešeni?" je vprašal vse v eni sapi.
»Trije ali štirje psi so padli v vodo in vsi, razen majhnega svetlosivega psa so prišli srečno ven," se je glasil dečkov odgovor.
Jerry je pričel teči, preden je deček povedal do konca. Prerivajoč se skozi množico je prišel na breg reke. Tam na sredi reke je zageldal majhno, svetlosivo glavico svojega psa.
Prav tedaj sta prišla mimo gasilca, ki sta imela s seboj lestev. Položila sta jo na rob nevarnega ledu, nato je eden začel lesti po lestvi. V roki je držal vrv.
»Rešite mojega psa, prosim, gospod!" je Jerry kričal gasilcu.
»Ali je tvoj pes?" je vprašal gasilec, obrnjen k dečku.
»Da, gospod," je pojasnil Jerry. »Njegovo ime je Wagg-les. Jaz — jaz upam, da ga boste lahko rešili."
Njegov glas je prešel v ihtenje. Gasilec ga je razumel. Ve-
Rešitev
del je, kako silno rad ima otrok tega psa.
»Ne bodi v skrbeh, sinko. Napravil bom vse, kar le morem," je rekel, ko se je počasi premikal naprej po lestvi.
Jerry je opazoval gasilca. Ko je ta dosegel konec lestve, je začel odvijati vrv, ki jo je imel s seboj. Previdno se je vzravnal in vrgel vrv. Toda zanka je padla poleg psa.
Deček je stal tiho, komaj da je dihal. Njegove oči so strmele v gasilca. Zanka je spev in spet padla preblizu in mali Waggles se je začel potapljati. Napor, da bi se obdržal na po-
vršju, je bil za malega psa prevelik.
Jerry se je obrnil proč. Solze so mu tekle po licih.
Nenadoma se zasliši veselo vzklikanje iz množice. Najraje bi vsi vriskali. Deček in pes sta se vsem smilila.
Pes je bil sedaj dovolj blizu, tako da ga je gasilec lahko dosegel z rokami. Držeč psa v roki je prišel po lestvi na breg in stopil pred dečka.
Toda Waggles se ni mogel premikati! Jerryjevo upanje je splavalo po vodi, toda odločil se je tiho čakati. Tudi množica je čakala molče. Jerry si je komaj upal pogledati. Najprej se je zazrl v gasilčev obraz. Gasilec pa se mu je smejal in mu dal Wagglesa.
Pes je odprl oči in zdelo se je, da se tudi on smeje.
»Je vse v redu?" vpraša Jerry tiho, nezmožen verjeti, da je pes rešen.
»Zdrav ko riba," je rekel gasilec. »Takoj ga nesi domov. Morda je žejen in ga zebe. Pusti ga, naj se odpočije! Jutri bo kakor prerojen."
Gasilec je bil ves srečen, ko se mu je Jerry zahvaljeval. Tudi množica je kramljala o srečni rešitvi.
Najsrečnejši od vseh pa je bil Jerry, ki je stisnil Waggle-sa pod svoj suknjič in odhitel domov.
			
‘Nekdo
(Nadaljevanje in konec)
Petrella je utegnil stopiti v Warwick Arms na razgovor 2 gospodom Crossom šele dva večera kasneje, malo pred časom, ko se lokali zapirajo. Našel je slabo razpoloženega moža.
„Ruby je v redu," je dejal. »Prav zares, da je. Če bi bila njena mati še živa, bi bila čisto v redu. Prav to je, da Pti tem poslu nimam dovolj časa zanjo. Vsak večer sem kot privezan do enajstih in še čez. Ni mesta zanjo. Poskusil sem ji reči, naj privede svoje prijatelje semkaj. Prijatelje! Vi veste, kakšne vrste so.”
Petrella je dejal, da ve, kakšne vrste so.
»In oni (ant, ki se je zdaj obesila nanj — Rod. Ta je najslabši med slabimi. Veste, da je potem, ko je bil enkrat ali dvakrat tu, napravil načrt, da bi ogoljufal mojo pivnico za dvajset funtov tedensko." Gospod Cross se je zasmejal sebi navkljub. »To bi bil tudi izpeljal. Hotel je fifty-iifty. Rekel sem mu, naj se pobere s svojimi pajdaši vred 'n naj se več ne prikaže. Tedaj je postal nesramen. Dejal mi je, da mi utegnejo napraviti malce škode. Strašno razgrajati v točilnici. Speljati stranke. Morda me pripraviti ob obrtno dovoljenje. In ali veste, koliko let mu je? Šestnajst."
»Čude'- fant je to," je dejal Petrella.
Ko ga je gospod Cross pri stranskih vratih spustil ven, je bilo pozno in bil je komajda presenečen, ko je našel Roda, kako čaka onstran ulice.
»Boste zdaj že lahko zastavili besedo zame?” je dejal fant brez uvoda.
»Kakšno besedo pa lahko zastavim?" je rekel Petrella. »Bil si tam. Napravil nisi prav nič manj škode kot kdorkoli drug. Lastnik pravi, da nisi ti začel. Bila sta dva večja dečka — "
»Harrison in Lawton. Onadva sta kolovodji. Pričakujem, da ju bodo spravili proč, ali ne?"
»Lahko da," je rekel Petrella »Ampak, tole pa ni zvenelo preveč zaskrbljeno."
»Brigata me onadva," je dejal Rod. »Preveč sta govorila. Glejte, vi založite besedo zame, jaz pa bom imel priložnost, da se vam oddolžim. To je važno."
Petrella je imel dolg dan za seboj. Dejal je: »Domov grem. Poskusi srečo pri drugih." Dobil je vtis, da so se oči na belem obrazu, ki so ostale za njim, zabliskale.
Dva dni kasneje je dal nadzornik Haxteli poklicati Pe-trello. Z obraza mu je gledala zaskrbljenost.
»Dobil sem kar najbolj izredno prijavo," je dejal »Zastran vas. Ali pogosto obiskujete lokale po policijski uri?"
Petrellova vest je bila čista. »Celo med dovoljenim časom jih zelo poredkoma obiščem," je dejal. »Zvečer sem tako utrujen, da grem navadno v posteljo in tam tudi ostanem."
»Tako sem si mislil. Tale zavedni državljan je prijavil, da so vas opazili, ko ste petindvajset minut pred polnočjo pri stranskih vratih zapuščali Warwick Arms."
„Oh," je dejal Petrella, »da. Drži. Bil sem službeno. Zasliševal sem gostilničarja.”
»O tem ne dvomim,” je dejal Haxtell. »A vseeno, bolje bi bilo, ko bi zasliševali gostilničarje ob času, ko smejo biti gostilne odprte."
Petrella je požrl garjo. Morda je bilo zgolj naključje,
da je naletel na pločniku na Rodneya, ko je stopil iz kraljeve ulične policijske postaje.
Rodney je bil videti zadovoljen z življenjem. Na široko se je smehljal, ko je zagledal Petrello, nato se je na petah zasukal in izginil. Petrella je za hip okleval, nato je šel svojo pot. Tu je bilo področje, kjer ne bi želel več stikati.
V naslednjih mesecih je prejemal kdaj pa kdaj novice o Rodneyevem napredku. Ta je bil zdaj gospodar in pod njegovim vodstvom je tolpa izvrševala svojo dejavnost na bolj domiselne in teže oprijemljive načine kot z razbijanjem kegljišč.
Kinematografa so se lotili s sistematičnim paranjem sedežev, z načinom razdejanja, ki je terjal najbolj draga popravila. Radodaren prispevek Krajevni skupini počitniškim tabornikov — organizaciji, ki je obstajala samo v Rodovi plodoviti domišljiji — je zagotovil, da je škoda v trenutku prenehala. Posamezne trgovine so pričele trpeti hude primanjkljaje v skladiščih in nekatere izmed njih so z veseljem sprejele Rodov namig, da bi se njegovi prijatelji dali podkupiti z zmernimi dajatvami, da bi držali stražo. Straža je bila očividno učinkovita, kajti vse tatvine v tisti trgovini so nenadoma prenehale. Drugih trgovcev pa to ni zabavalo in so prišli naravnost na policijo.
»To je staro ameriško raketirstvo," je dejal Haxtell. »To se bo moralo nehati."
»Nič ne uspeva bolj kot uspeh," je dejal Petrella. »Rekel bi, da ima Rodney zdaj na plačnem seznamu dvajseto-rico ali tridesetorico fantov. In jih plačuje. Čedne pare mu morajo leteti vkup.”
»Kmalu si bo polomil vrat," je dejal Haxtell. »Le počakajte."
o — Štev. 6 (1340)
'>>A^vAWAV.v/.v.v.v.v.v.v.,.vi>>:.>;.v>v>v**‘v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.%’.v*v*>v.y
mmmmm
.vi;.
m.
9. februar 1968
Obleka in hrana v mrazu
Otroku
so potrebne igrače
Ko otrok začne opažati svet okoli sebe, se mu zdi čudovit, toda nedosegljiv. Mi pa hočemo, da bodo njegovi možgani lahko postali koristni prav za ta svet. Ali morda ne govorimo, da gradimo zanj, da bi živel bolje od nasf Pripovedujemo mu, da je prihodnost njegova, toda pozabljamo ga pripraviti nanjo, slabo mu pomagamo pri spoznavanju tega sveta, ki ga tako privlači. Prav pri tem pa se igrače izkažejo kot vrsta najprimernejših sredstev, s katerimi je mogoče otroku svet približati in mu ga napraviti razumljivega.
Igrače torej niso samo za zabavo, ampak imajo globok vzgojni pomen. Otrok, ki dela preproste kemične poskuse, ki sestavlja žerjave, ki se igra z avtomobilčki in jih postavlja v garaže, ki gleda skozi mikroskop, se približuje stvarnosti in se vanjo začne vključevati.
Nekoč je bilo tako, da je otrok dejal: „Ko bom velik, bom tudi jaz delal tako," ko je videl pri delu pripadnika tega ali onega poklica. Zdaj pa so otroku dane možnosti, aa posnema odrasle pri njihovem delu s pomočjo igrač, ki so skoraj v vsem podobne originalom v resnični rabi.
Včasih smo tudi karali otroka, če je nalašč razbil igračo, da bi videl, kako je sestavljena ali kaj je v njej. Ko se je izkazalo, da je čisto naravno, da se otrok tako obnaša, so začele tovarne izdelovati igrače, s katerimi je mogoče zadovoljiti otrokovo naravno radovednost. Zdaj so že mnoge igrače izdelane tako, da otrok lahko spozna, kaj je v njih. Še več, veliko je celo takih, da otrok samo sestavlja dele v celoto.
Očitno je, da je v takih primerih beseda „igrača“ že skoraj neprimerna. Igrača je namreč zgubila svoj nekdanji pomen ter postala pravo sredstvo za duševno zorenje otrok.
Pač pa mnogi vzgojitelji menijo, da so najboljše igrače za otroke še vedno starši ter da so igrače često le nekak izgovor staršev za skrivanje njihove nesposobnosti občevanja z otroki. To mnenje je lahko pravilno, lahko pa tudi ne. Dejstvo je namreč, da je vedno manj takih staršev, ki bi imeli dovolj časa posvečati se igranju s svojimi otroki. Vsekakor pa so igrače lahko odlično sredstvo občevanja odraslih z otroki, kar čedalje bolj upoštevajo tudi pri izdelovanju igrač, ko izdelujejo tako imenovane univerzalne igrače, s katerimi se razen otrok lahko igrajo tudi starši. To pomeni, da prava igrača naj bi ne bila samo del otrokovega sveta, ampak posrednik med odraslimi in otroki.
Ob hudem mrazu se poleni cirkulacija krvi. Občutljivejši ljudje kaj hitro staknejo ozebline, koža na obrazu in rokah jim pordeči, razpoka in se izsuši. Posledica teh zimskih neprijetnosti je grda koža, razen tega pa veliko žensk težko prenaša ostrejši mraz. Znana kozmetičarka J. Lanois takole odgovarja na vprašanja, ki trapijo najbrž vse »zmrznjene" ljudi današnjih dni.
Več oblek ali ena debelejša!
En debel pulover manj greje kakor dva tanjša, ki ju oblečemo enega vrh drugega;
Drobni nasveti
O Kuhinjske nože boste zelo hitro nabrusili, če boste obrnili porcelanasti krožnik ali skledo narobe in boste z nožem nekajkrat potegnili po grobem robu dna.
O Počrnele lesene kljukice za obešanje perila puščajo na perilu rade madeže. Da bosta to preprečili, jih vsaj enkrat v dveh mesecih namočite v vročo vodo in dobro operite. Sicer pa je najbolje kljukice hraniti v plastični ali platneni vrečici.
O Da bi vrata ne škripala, vam jih ni treba snemati in mazati z oljem. Dovolj bo, če boste z ostrim vrhom starega mila namazali razmak na nosilcih.
O Če je potrebno, da v juho ali omako dodate še nekoliko moke, nalijte v skodelico najprej malo vode, nato pa moko in dobro premešajte, predno uli-jete v juho. Če tega ne boste storili, bo moka ostala v kopicah.
O Porcelanasto posodo nikoli ne pomivajte s kovinsko žico, ker bo le-ta pustila na posodi črne raze. Dovolj bo, če jo operete v topli vodi z majhnim dodatkom detergenta. Za aluminijasto posodo uporabite posebno jekleno volno, ki jo lahko kupite v vsaki prodajalni.
O Peteršilj vam bo ostal dlje časa svež, če boste vodi, v katero ste ga dali, dodali ščepec soli.
med dvema puloverjema je namreč plast zraka, ki odlično zadržuje zunanji mraz.
Termofor s toplo vodo v postelji. Da ali ne!
Če imate mrzle noge, je najbolj pametno, da jih zvečer zavijete v toplo volneno ruto ali da nataknete kratke nogavice.
Ali alkohol pogreje!
Alkohol povzroči, da se krvne žile na površini razširijo in ima tako človek nekaj časa občutek, da se je pogrel, toda zatem se skozi tako ogreto kožo izgubijo velike količine kalorij. Zato je priporočljivo popiti kakšno toplo in sladkano pijačo.
Je treba pozimi več jesti!
Da bi organizem zadržal svojo toploto, porabi za to več kalorij kot poleti. Dnevni obrok naj bi bil za četrtino večji kot poleti, zlasti naj bi bilo več sladkorja in maščob.
Ali umivanje s toplo vodo človeka ogreje!
Pod vplivom tople vode priteče kri na površino kože. Če je telo takoj zatem izpostavljeno hladnemu zraku, se poleni cirkulacija krvi. Zato je najpametneje, da se privadite na umivanje z mrzlo vodo, ali pa da se najprej umijete s toplo, nato pa še z mrzlo vodo.
Ali je priporočljivo, da se pozimi v sobi poveča izparevanje vode!
Toplota izsušuje zrak v sobi, kar pa ni zdravo. Hkrati z zrakom toplota izsušuje tudi nosno sluznico in nepokrite dele kože.
Ali je bolje ob hudem mrazu spati pri odprtem ali pri zaprtem oknu!
Srednje velika soba obdrži dovolj svežega zraka za dva človeka ne da bi jo ponoči
Poskusite!
•	JABOLČNI NARASTEK: 6 dkg masla dodobra premešate, počasi dodajate 6 dkg sladkorja, 5 rumenjake, 6 dkg moke, Vi I mleka in ščepec soli. Kilogram jabolk v malo vode in 4 do 5 dkg sladkorja, naribane limonine lupinice in žlico ruma parite. Shlajena jabolka premešate s testom, ob koncu dodate sneg iz treh beljakov, nato potresete posodo za narastke (potem ko ste jo namastili) z drobtinami in vanjo stresete testo. Narastek se peče 50 do 40 minut. Preden ga postavite na mizo, narastek potresite s sladkorjem.
•	ZDROBOV NARASTEK: 12 dkg zdroba stresete v vrelo, osoljeno vodo in kuhate, dokler ne postane gost močnik. Ko ga shladite, dodate 8 dkg masla, 8 dkg sladkorja, 5 rumenjake in še sneg ter naribano limonino lupinico. Zmes dobro premešate, narastek pa pečete v pečici 45 minut.
•	SKUTIN NARASTEK S SADJEM: Spenite 5 jajca, V» kg sladkorja in ščepec soli. Dodajte polovico limonine lupine, nekaj cimeta in 50 dkg skute, V4 I mleka in 15 dkg zdroba. Ob koncu lahko dodate češnje ali vloženo sadje. Zmes denite v namaščeno posodo, po vrhu pa napravite majhne kupčke masla. Pri srednje topli pečki pečete 50 minut.
•	NARASTEK IZ REZANCEV: 25 dkg mletega mesa ter dobro sesekljano čebulo na masti zarumenite, dodate 1 kozarec rdečega vina, 4 jedilne žlico paradižnikove mezge, poper, sol, timijan in drobno sesekljan peteršil. 10 dkg širokih rezancev skuhate, stresete na cedilo, polijete s hladno vodo in odcedite. Meso in rezance pomešate z dvema viticama in stresete v namaščeno posodo. Predno date v pečico, polijete narastek še s pol skodelice smetane in posujete z naribanim sirom. V pečici pečete le 15 min.
•	NARASTEK IZ KORENJA: Posodo, ki je odporno proti vročini, obložite s tankimi rezinami slanine, nanje položite v lističe narezano korenje, posujte s soljo, peteršiljem (dobro zrezanim), na koncu še plast slanine. Pečete 15 minut.
zračili, ker človek pri spanju počasneje diha in porabi manj kisika. Najbolje je spati v sobi, ki je malo zakurjena ali pa sploh nič.
Zdravje zob odvisno od prehrane
Zobna gniloba je mimo prehlada in influence morda najbolj razširjena bolezen sodobnega človeka. Kako redki so tisti srečneži, ki še niso imeli potrebe sedeti na zobozdravni-skem stolu!
Zobna gniloba je, kakor se zdi, tesno povezana s civilizacijo. Pred srednjo kameno dobo ni bila poznana; pojavi se šele v mlajši kameni dobi pred nekako 7000 leti. Sedanje statistike pa so naravnost porazne: na primer v Ameriki trpi za zobno gnilobo 97 odstotkov prebivalstva.
Med vzroke bolezni naštevajo kislost sline, dejavnost fermentov, prisotnost nekaterih vrst bakterij, strukturo zob in podobno. Govorijo tudi o dedni odpornosti oziroma nagnjenosti do te bolezni, ki jo podedujejo otroci od staršev.
Vsi strokovnjaki se strinjajo, da je za zdravje zob najpomembnejša prehrana. Je morda naša prehrana v nečem po-
manjkljiva in je morda ta pomanjkljivost vzrok zobni gnilobi? Zanimivo je, da imajo živali, ki žive prosto v naravi, skoraj brez izjeme zdrave zobe; bolezen pa jih napada, če živijo v ujetništvu. S poskusi na nekaterih vrstah živali so dokazali da je na zobno gnilobo mogoče vplivati že samo z različno prehrano. Tako je nastal pojem »prehrambnega
protignilobnega činitelja". Eden prvih dosežkov na tem odročju je bilo spoznanje raz-rajajočega vpliva fermentacij sladkorja, pri čemer se tvori kislina.
Od tod praktični pouk. Redna nega zob, zlasti zvečer, občutno zmanjša nevarnost gnitja zob. S čiščenjem zob preprečimo nastanek mlečne kisline, ki razjeda zobno sklenino. Zobem torej ne škodujejo bonboni in druge sladkarije, temveč jim škodujejo ostanki sladkorja, ki se pretvarja v ustih v škodljivo mlečno kislino. Zato
je po uživanju slaščic pametno pojesti jabolko, kajti kisline, ki jih ta sadež vsebuje, odstranijo z zob vse ostanke sladkorja.
Za najzanesljivešjo metodo pa še vedno velja uporaba klasične zobne krtačke in tople vode. Zobe čistimo zjutraj in zlasti zvečer, in sicer tako, da jih obdelujemo s krtačko navpično in ne tako, kot smo sicer navajeni — levo in desno. Drgnjenje v vodoravni smeri ne le da ni koristno, ampak utegne celo škodovati sklenina-stemu ovoju zoba. Pasta ali zobni prašek negi zob niti nista nujno potrebna. Tudi za različne »aktivne" sestavine različnih zobnih past, ki jih reklama na vsa usta hvali, se ne kaže dosti zmeniti, kajti u-činkovitost teh sestavin v mnogih primerih niti ni verjetna, kje šele dokazana. Ena izmed redkih izjem je morda učinek fluora, o katerem so ugotovili, da dejansko ščiti pred zobno gnilobo.
Pet značilnih napak
*	Pri preširokem pasu se bomo izogibale širokih pasov in kratkih jopičev. V garderobi take ženske naj prednjačijo športne obleke, do bokov segajoče jopice in ozki pasovi, ki jih ne boste nosile tesno zategnjenih.
*	Pri kratkem životu se ne smete odločiti za štirioglate izreze, prav tako ne boste nosile bluz zataknjenih za pas krila; nosite obleke s podaljšanim pasom, do bokov segajoče jopice, in kratka krila (seveda le tedaj če imate lepe noge).
*	Pri dolgem životu se boste izogibale dolgih jopic, bluz, kratkih kril in nizkih pet, nosite visoke pete in obleke v princes kroju.
*	Pri premočnih bokih se izogibajte tesnih pasov, svetlih širokih, preozkih in kratkih kril, velikih karov itd. Prednost dajte ravnim krilom s podolgovatimi šivi.
*	Ce imate premočne noge, ne boste nosile ozkih in preširokih kril, tudi ne pretemnih in svetlih nogavic, nizkih ali previsokih pet. Nosite daljša krila, nogavice s črto v nevtralnih barvah, čevlje s srednjo visoko peto.
niiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiti
Petrelli ni bilo treba dolgo čakati.
Tistega večera, ko je bil za hip sam v sobi na postaji se je najavil nujen obisk. Bila je Ruby. Njenega samo-obvladanja je bilo konec in bila je čisto na robu solz.
»Morate priti,” je dejala.
»Kaj pa je?”
»Rod. Vi ga boste zaustavili.”
»Hitreje bomo prišli do kraja,” je dejal Petrella počasi, »če mi boste povedali vse, kaj in kako. Sedite. Ne, ne raz-govarjam se z vami, če ne sedete. Tako je bolje.”
»Očka," je dejala, »on je začel vse to.”
»Vaš oče — on ima to gostilno — Warwick Arms. Bil sem pri njem.”
»Točno, po navadi je dopuščal, da so fantje zahajali tja. Nato so — nato smo imeli majčken prepir in on jih je nagnal. Potem so pričeli spet prihajati. Zadnjo soboto je očka Roda brcnil ven."
»Dobesedno?” je dejal Petrella, prizadevajoč si, da bi prikril svoje zadovoljstvo. »Mislim, ali ga je zares brcnil?"
»Bil je majčken pretep."
»In Rod je končal zunaj.”
»Če bi bil imel fante s seboj, bi bilo drugače," je dejala Ruby.
»Mislim, da bi bilo,” je dejal Petrella. »Navsezadnje, šestorica bi pač lahko obvladala starega moža in ga obrcala.”
Ruby ga je komaj slišala. Bila je osamljena v svojem lastnem svetu nasilja, panike in strahu.
»Nocoj se vrača, da bi poračunal z njim,” je dejala.
»In fantje?”
»Nočejo imeti ničesar pri tem.”
»Kaj?"
»Nočejo mu pomagati."
»Pa menda vendar ne mislite s tem,” je dejal Petrella, »naj bi mu jaz pomagal? Ali pač?”
Pogledala ga je z obupanim pogledom, v katerem so se zdaj že prikazale solze.
»Mar ne vidite?" je rekla. »Nekaj bo storil, sicer bi ljudje mislili, da je šleva. Revolver ima pri sebi.”
Zdaj je zadeva nenadoma dobila svoj smisel. »Že dobro,” je dejal Petrella. »Poslal bom moža tja naokrog, da bo posvaril vašega očeta, in še enega, da bo takoj pri roki. Govoril bom z Rodom. Kje pa je zdaj?"
»Zdaj ima svojo lastno sobo,” je dejala Ruby. »Jaz ne grem z vami tja.”
»Vsaj pokažete mi lahko, kje je to,” je dejal Petrella.
Bila je majhna hiša na Cartex Aill Roadu, za tiste, ki jo poznajo, je bližnjica med Helenvvoodskim prehodom in High Streetom. Strme, umazane stopnice na čelni strani so vodile naravnost na pločnik. Petrella jih je preletel. Glavni vhod je bil priprt. Sel je neutegoma dalje navzgor, kar je le mogel neslišno, vendar ne da bi se obotavljal. V takšnih primerih je bila važna naglica. Na koncu prehoda, tam zadaj, je bila dejala Ruby.
Brž ko je Petrella prijel za kljuko in začutil, da so vrata zaklenjena, je navalil z rameni in vdrl v sobo.
Rod je ležal na postelji, oprt na lakti in njegova roka je že bila pod blazino.
Petrella je bil že na njem. Zgrabil je njegovo glavo in skledico za milo iz kitajskega porcelana, in jo zagnal z vso silo. Zgrešila je in za razletela ob zidu, toda Rod je za hip postal, si zaklonil z levico obraz in ta hip je zadoščal.
Petrella je bil že nanjem. Zgrabil je njegovo glavo in udaril z njo ob železni rob postelje ter obenem pomislil, da je napravil napako. Moral bi ga pograbiti za roke. Počil je revolver, enkrat nato še vdrugo. Petrella je začutil nekaj kot trd udarec v bok.
Udaril je še enkrat z Rodovo glavo ob posteljo, slišal njegov krik in že sta bila oba na tleh, revolver pa je drsnil pod posteljo.
Tedaj jo je Rod popihal. Petrella se je pobral mnogo bol počasi. Počutil se je, kot da bi bil ves polomljen. Sele ko je potipal svoj plašč, je opazil kri.
Na vrhu stopnišča je stala ženska v umazani domači halji in vreščala z groznim, neprekinjenim, zelo visokim glasom. Petrella jo je odrinil, zletel po stopnicah, se pobral in se opotekel do glavnih vrat.
Kazalo je, da se je na cesti nekaj pripetilo. Mladenič v pajacu in razbiti čeladi je venomer ponavljal množici, ki se je hitro zbrala: »Nisem mogel pomagati. Jaz nisem kriv. Naravnost ven je planil. Nisem mogel pomagati."
»Res je," je dejal velik cestni delavec. »Vse sem videl. Ničesar niste mogli storiti."
»Naravnost pod kolo mi je priletel," je dejal motorist.
Petrella se je zbral, stopil naprej, vrgel kratek pogled na tisto, kar je ostalo od Roda, odvrnil oči in tiho spregovoril: »Jaz sem policijski oficir.”
Potem je omahnil cestnemu delavcu v roke.
JACK RITCHIE:
Ponočni dogodek
Izberite tudi vi!
® Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI, zbirka povesti, novel
in črtic, 376 str., br.	32 šil.
B Ivan Potrč: ONKRAJ ZARJE, zbirka povesti in novel,
284 str.,	63	šil.
® Jože Javoršek: OBSEDENA TEHTNICA, roman ljubezenskih
nasprotij in konfliktov, 272 str., pl.	42 šil.
*	Heinz G. Konsalik: DIAGNOZA RAK, roman iz življenja
zdravnikov, 348 str., ppl.	99 šil.
*	John Knittel: EL HAKIM, roman iz Egipta našega stoletja,
292 str., pl.	78	šil.
® Janko Kersnik: KMETSKE SLIKE, zbirka povesti iz kmečkega življenja, 198 str., br.	13	šil.
*	Gottfried Keller: ZELENI HENRIK, roman švicarskega
meščanstva, dve knjigi skupaj 776 str., polusnje 82 šil. ® Vladimir Kavčič: OD TU DALJE, roman o spopadu človeka z
birokratizmom, 308 str., pl.	46	šil.
® Georgi Karaslavov: KRISTAVEC, roman iz življenja bolgarskega kmeta, 232 str., pl.	23 šil.
■	Andrej Hieng: PLANOTA, zbirka novel sodobnega sloven-
skega pisatelja, 172 str., pl.	35»šil.
® Zdenek Pluhar: KRIŽI OB PROGI, roman o graditeljih
železnice, 456 str., pl.	90	šil.
■	Dušan Kalič: PEKEL NI NA NEBU, zbirka novel iz
koncentracijskega taborišča, 140 str., ppl.	35 šil.
*	Ogrizek-Daninos: MEDNARODNI BONTON, zakonik
občutljivosti in dobrih običajev po vsem svetu,
428 str., ilusfr., pl.	79 šil.
® Leonhard VVoolf: VAS V DŽUNGLI, knjiga o boju za
lepše življenje na Ceylonu, 240 str., iI., ppl. 31 šil.
■	Leopold Suhodolčan: ČLOVEK NA ZIDU, zbirka novel,
212 str., pl. '	33	šil.
Posamezne knjige lahko naročile v knjigami
„Naša knjiga", Celovec, Wu!fengassa
Bilo je ob peti uri zjutraj, ko sem na široko odprl stranski vhod, da bi se naužil svežega zraka. Usedel sem se na pakete s konservami kondenziranega mleka in si prižgal cigareto.
Naenkrat se je pojavil iz teme visok, mršav človek in vstopil. Moral bi mu bil reči, da nima tu kaj iskati, toda revolver pod njegovo suknjo me je prestrašil. Zato sem molčal.
Zaprl je vrata in se zadovoljno nasmehnil:
— Na to sem čakal že od polnoči.
— Kaj pa želite?
Izvlekel je revolver izpod suknje in vprašal:
— Koliko more biti denarja v tistem sefu poleg blagajne? Deset tisoč?
— Nimam pojma. Niso mi dovolili, da bi ga preštel.
— Kaj sploh delaš tu? — me je vprašal radovedno.
— Nočni skladiščnik sem. Saj ne mislite, da boste od mene zvedeli kombinacijo za odpiranje sefa?
— Saj me menda nimaš za bedaka. Od tebe ničesar ne zahtevam. Kdaj pride tvoj gospodar?
— Okoli pol osme. Trgovino od pira ob osmi uri.
— Imava torej časa dovolj. Kok šno službo opravljaš? — me je vprašal in se usedel na neki zaboj.
— Ko zvečer trgovino zapro, se pričenja moja služba. Pišem cene na konserve, sestavljam sezname in postavljam konserve na police ali v izložbo. A zdaj mi oprostite, moram še urediti izložbo.
— Nočem te motiti, da si zaslužiš svojo južino, — je dejal neznanec in prišel iz skladišča v prodajalno. — Kakšen nered? Saj si napravil tu cel sejem.
— Same prazne škatle. Počistil bom prostor po končani službi.
Dvignil sem s poda kratek nož in pričel odpirati zaprte škatle. — Ta nož je dober samo za lepenko. Nič se ne bojte.
— Ne skrbi! Samo poskušaj ga uporabiti, — se je nasmehnil dolgin. Opazoval je, kako delam, a nekaj pozneje je vprašal: — Kako si zapomniš tako različne številke?
— Rad imam številke in dobro si jih zapomnim.
— A fiziognomije?
— Ne spominjam se niti obraza svojega brata, zakaj naj bi si zapomnil druge! Od tega ne živim.
Zunaj se je neki človek ustavil Pred izložbo.
— Kaj hoče tale? — je živčno vprašal dolgin.
— Nič, samo ogleduje si izložbo. Mimogrede povedano: neki Policaj pride vsako jutro tod mimo ob pol sedmi.
Neznanec se je vznemiril.
— Gre samo tod mimo. Le navaden sprehod.
— Če se mi kaj zgodi, ti bo slaba predla. To si dobro zapomnil '— je rekel.
— Vem, ne skrbite!
— Si že dolgo časa nočni skla-' diščnik?
— Že zelo dolgo.
— Torej si vedel, da ne smeš odpirati stranskih vrat. To je proti predpisom.
Odmahnil sem z roko. Skušal me je potolažiti.
— Nič se ne razburjaj. Našel boš lahko tisoč služb, boljših od te tukaj. — Njegov pogled se je obr-n'l proti setu. Govoril je sam s seboj; — Samo majhni bankovci, rabljeni, zmečkani. Ne bo treba biti v skrbeh zaradi serijskih številk .. .
Ze se je pričelo svitati, ko se je Larkin ustavil pred izložbo. Dolgin
in jaz sva bila zaposlena z odprtimi škatlami, iz katerih sem jemal konserve, pisal nanje in jih dajal v izložbo. Neznanec jih je naglo jemal iz škatle in mi potihoma dejal:
— Kaj si se zdrznil? Nasmehni se mu ali tako kaj.
— Toda od mene ne pričakuje, — sem odgovoril, a vendar s po-kimanjem želel policaju dobro jutro. Policaj se je oddaljil. Dolgin se je nehal ukvarjati s konzervami.
IZREKI
O Ljubezen dveh bitij na tem svetu ni pogosto nič drugega kakor pravica zadajati drug drugemu največje trpljenje.
(Sainte-Beuve)
O Ljubezen je ganotje duše, ki ga povzroči duh, hoteč se svojevoljno združiti s predmeti, ki se mu zdijo prikladni.
(Descartes)
C Bral sem nekje, da je liu- , bežen prvo poglavje velike knjige o nehvaležnosti.
(Sandeuv/
O Ljubezen je najvišje hrepenenje, ki ga sodoživlja-nje prenovi in srce razživi. I
(Suares-
O Ljubezen ni morda nič drugega kakor spoznanje u-godja.
(Balzac)
O Ljubezen prične s čustvom, ki razvname srce ljubimca, in ga nato umori, razbito igračo.
(Arabski spev)
O Kakor dih pihlja ljubezen, kamor hoče, in kjer je dahnila, tam se skuša vtelesiti, kajti privlačnost je nekaj fizičnega, to se pravi telesnega.
(R. De Gourmont)
Jerzy Baranovvski:
— Vrnil se bo. Odšel je samo na skodelico kave doli na vogalu ulice. Navadno se zadrži tam petnajst minut.
— Samo hladnokrven ostani in ne pozabi, da stojim ob tvoji strani.
Prižgal sem si novo cigareto. Postavljal sem v izložbo konserve paradižnikov. Dolgin si je ogledoval sef. Enakomerno, avtomatično sem risal številke. Čez deset minut sem to delo končal in pričel vlačiti prazne škatle v skladišče.
Nato je Larkin ponovno prišel mimo. Zagledal se je v izložbo in nato vame. Delal sem se, kakor da ga ne vidim. Nato se je policaj naglo oddaljil.
Ob 7.15 sem slekel delovno obleko in oblekel suknjič.
— In zdaj? — je vprašal dolgin.
— Končal sem. Brž ko pride gospodar, se odpravim domov.
— Obžalujem, danes boš malce zamudil, — se je nasmehnil.
Moj gospodar Morrison je prišel s petminutno zamudo. Bilo je točno 7.35, ko je odklenil glavni vhod in stopil v prodajalno. Dolgin ga je pričakal z revolverjem v roki:
— Sef, gospod! — Bil je zelo kratek v izražanju svojih želj.
Morrison je prebledel in se ni dosti upiral. Z drhtečimi prsti je o-bračal mehanizem. Stal sem ob njem in meni, strokovnjaku, ki si zapomni vsako številko, ni bilo težko, da si zapomnim kombinacijo, ki jo je vrtel. Dolgin je pobral dve zeleni vrečki z bankovci in drobižem, nato pa naju je prisilil, d- rr umakneva v skladišče.
— Zveži aa' — mi ie vele' ir mi pokazal na motvoz za zavijanje Nato je zvezal še mene. Čutil sem da bi se mogel v petih minutah rešiti vezi, toda to zdaj niti ni bilo važno. Dolgin je imel časa dovolj, da pobegne.
Zadovoljno se je nasmehnil, vzel vrečke in odprl vrata.
Zunaj so ga čakali Larkin in pol ducata njegovih kolegov. Zgrabili so ga kot piščanca, še preden je sploh doumel, kaj se dogaja.
— Tega ti ne bom pozabil, Bill, me je nekaj časa pozneje potrepljal po rami gospodar Morrison. — Rešil si mi najmanj 15 tisoč funtov.
Prišli so tudi novinarji. Larkin jim je pojasnjeval, kaj se je zgodilo:
— Najprej sem opazil konserve, razpostavljene v izložbi, toda stale so narobe. To je vzbudilo mojo po-
zornost. Ko sem bolj natančno poči edai- sem videi ra vs ki kon-servi zabeleženo ..vojo , olicijsko številko. Tedaj sem takoj razumel, kaj se dogaja ...
Pripravljal sem se, ac odiaen domov. Gospodar je ponovno stopil k meni:
— Poleg nagrade boš dobil tudi dopust. In hvala!
— Hvala tudi vam!
Ko sem stopal mimo sefa, me je prevzelo neko posebno zadovoljstvo. Nato sem odšel na ulico. Hvala, gospodar Morrison, da ste mi pokazali kombinacijo za odpiranje sefa. Trideset na desno, poln obrat na levo, nato šestnajst...
Na avtobusni postaji sem si prižgal cigareto.
Zares mi je bilo potrebno, da se dokopljem do denarja. Petnajst tisoč funtov na primer. ..
Zet dobro voljo
Profesor je zbolel, i rije r.jig: učecni ga gredo obiskat. V olniškc sobo stopi samo eden. oitaL ds, i rr čakaia zunaj.
»Kako je?" vprašata, ko se prv. vrne.
»Slabo!"
»Slabo?"
»Da, jutri bo vstal in pojutrišnjem že pride v šolo!"
•
»Z mojo ženo je res večni križ. Najmanj trikrat na teden zahteva denar."
„1, kaj pa počne s tolikšnim denarjem!"
»Sam ne vem. laz ji ne dam nikdar nič."
•
»Tovarišija, jaz takoj uganem, kaj ljudje o meni mislijo", se je bahal v večji družbi neki nadutež.
»To vam mora biti večkrat zelo neprijetno", ga nekdo zavrne.
•
V neki moški družbi imajo v pretresu — ženski spol.
»Nikoli nisem srečal še nobene ženske," je rekel nekdo, »ki bi obdržala kakšno skrivnost zase."
»O," nasprotuje eden, »ene tajnosti pa vendar nobena ne izda!"
»In ta bi bila?"
»Svoje starosti."
»Moj mož je vse leto na službenem potovanju. Vsega skupaj ostane le še štiri tedne doma."
»To mora biti pa strašno!"
»Da, res je! Vedno nestrpno štejem dneve do njegovega odhoda."
•
»Zdi se mi, da si imel mnogo deklet, preden si se seznanil z menoj!"
„Da," mirno prizna mož, »vedno sem se držal načela, da je treba mnogo izbirati in obdržati najboljše!"
•
»Vi trdite, da sta vaša prijatelja pograbila vsak en stol in se začela obdelovati. Zakaj niste stopili med-nju in ju skušali razdvojiti?"
»Nemogoče, gospod sodnik, ni bilo nobenega stola več!"
Gost: »Koliko hektolitrov piva stočite na teden?"
Krčmar: »Sest do sedem. Časi so slabi."
Gost: »Poznam sredstvo, ki bi vam pomagalo, da bi več stočili."
Krčmar: »To bi me zelo veselilo. Kaj mi torej svetujete?"
Gost: »I, stvar je popolnoma preprosta: natočite vrčke do roba!"
V
Ženin iz
Mama je sklenila, da me da zamož Amerikancu.
„Amerikanec,“ je rekla, „samo to je partija zate. Dovolj imaš dekliških let. Čas bi že bil, čas. Ti, Tosja,“ je rekla, „samo vdeni nit na pošto, jaz pa bom poskrbela, da jo zvežem v sveti zakonski stan."
In odšla je v naš prodajalni paviljon, da vidi, če ljudje ne premetavajo preveč solate, glavica pa dva zlota- Kajti mi imamo poleg svoje hiše na Piasecznu prodajni paviljon. Gospod Waczek, umetniški fotograf, je poslal ameriškim časopisom pismo, da sem poljska deklica, sveža in neoporečna. Lani da sem bila na zletu devic. Cenjene ponudbe pod „Vera, upanje, ljubezen".
Kajti mama pravi, da nisem taka, kot so te današnje, kje neki! Videti sem kot lutkica. Kri in mleko. Tudi kravo imamo. Ali mi za vse to ne pripada kakšen boljši ženin?
Eden se je oglasil in poslal pismo, da bi se rad seznanil z menoj. Ded je vprašal, iz katere stroke je — tesar, mlinar ali kaj podobnega? Jaz pa pravim: »Kakšen mlinar neki, dedekr" Potem sem mu poslala sliko. Stojim tako po krakovsko v gumaricah, bluza iz najlona — šestinosemdeset zlotov — vse, kar smo dobili za čebulo. In narisala in napisala sem mu: »V spomin — lilije in druge rože, pridi kmalu, mili bože!" Takoj je poslal brzojavko. Tako se mu je mudilo k meni, ojoj!
Mati moja! Kakšen preplah je nastal, ko smo dobili brzojavko, da prihaja! »Kaj naj storimo?" je javkala babica, »kaj naj storimo?" — »Svinje je treba pričeti klati, to je nujno!" je pristavil oče.
Jaz pa sem rekla: »Draga mamica, vse je v redu, ampak kam ga bomo dali spat?"
Kajti pri nas spi v postelji oče z mamo, jaz spim z babico, dedek pa v paviljonu. No, in kje bo spal Ame-rikanec?
»Na kavču!" je vzkliknila mamica. »Takoj je treba kupiti kavč, in sicer poleščenega. In naš kamion je treba zamenjati za eleganten potniški avtomobil, da se otrok nauči Šofirati za Ameriko!"
Amerike
Oče najprej ni hotel o tem nič slišati, ko pa je mati izjavila, da je izrodek in ne oče, je dejal: »Naj bo, kupil bom moskviča."
Mati je nato zavpila: »Moskviča? Sramuj se, da ti pride kaj takega na misel! V lepo nesrečo bi spravil otroka! Simco! Samo simco, in nič drugega! Res stane dvajset tisočakov več, zato pa je politično v redu. No, dajmo, ena, dve, začnimo! Obrisati prah s slik in pohištva in skočiti v komisijsko trgovino po viski!"
»Morda bi kupili umivalnik za umivanje?" je vprašala babica.
Oče jo je nadrl: »Za umivanje? Le zakaj? Misliš, mama, da je takle Amerikanec umazan? Prav tak človek je kot mi."
No, slednjič je prišel moj ženin. Komaj komaj je še tolkel malo poljščine, zato je bil pravi kavalir. Petdeset let, iz Chicaga. Teddy Grzdyl. Lepo je bilo. Hiša vsa elegantna, vsi žvečimo gumi.
In mamica mi pravi: »No, Tosja, odpri televizor, prižgi radio, navij gramofon in izvolite k zajtrku. Počutite se kot doma!" je rekla Amerikancu. »Kaj pa želite: mogoče sardine, mogoče kitajske filete ali pa žvečilni gumi? Kar jejte, nič naj vam ne bo nerodno. Hiša je polna dobrot. Godi se nam čudovito!"
Pa nikakor ni hotel jesti, ampak je samo vljudno rekel: »Če je mogoče, bi rad imel za zajtrk mleko." Oče je zavpil: »šššš! Da vas ne vidim!" je spodil otroke, ki so buljili v sobo skozi okno. Nalil mu je mleko in godrnjal: »Kaj si bodo ljudje mislili o meni, če bo tak gost v moji hiši pil mleko? Sicer pa smo kravo prodali!"
Po kosilu smo se odpeljali s simco h Krokodilu, ker je mama rekla, naj Amerikanec vidi, kako živino. Nič ne pravim, dobro smo se zabavali, a nenadoma je rekel: »Oprostite, samo trenutek!" — in ni ga bilo veČ.
Čez nekaj časa pa sem dobila pismo iz Chicaga: »Dear Tosja, tako in tako, preveč reven sem za vas. Zbogom!"
Preveč reven! In tak se gre Amerikanca! Goljuf!
X. olimpijske zimske igre v Grenoblu so se začele
Po starem, nespremenjenem, a vedno spet imposantnem ceremonialu so bile v torek v mestu Crenoble v francoskih Alpah odprte X. olimpijske zimske igre. Odprl jih je francoski predsednik de Gaulle. Vkorakanju 1355 športnikov iz 37 dežel in prižigu olimpijskega ognja je prisostvovalo nad 60.000 ljudi, milijoni pa so ta vsake štiri leta se ponavljajoči dogodek gledali na televizijskih zaslonih. Posebnost te otvoritve pa je bil trenutek, ko je 5 padalcev iz letal pristalo sredi olimpijskih obročev na tleh stadiona.
Ko je ob treh popoldne v stadion prispel francoski predsednik de Gaulle so godbe in-tonirale Marsellaiso, nakar so po državah razdeljeno pričele prihajati skupine športnikov v stadion. Po stari tradiciji so prvi vkorakali Grki, ostale skupine pa so se razvrstile po francoskem abecednem redu držav, vsaka s svojo državno zasfavo. Na čelu avstrijske skupine je zastavo nosil svetovni prvak Emmerich Danzer. Okoli olimpijskega prapora se je razvrstila častna straža 130 francoskih smučarskih učiteljev. Ko so prapor dvignili na drog je godba republikanske garde igrala olimpijsko himno, nakar je v stadion vkorakal innsbruški župan, dr. Lugger in izročil olimpijsko spominsko zastavo predsedniku IOC Brundagu, ki jo je nato predal grenobelskemu županu Dubedoutu.
Ob salutu devetih topovskih strelov je zagorel nad stadionom olimpijski ogenj, ki bo gorel vseh 13 dni trajanja olimpijskih iger. Pred zastave sodelujočih narodov je stopil francoski smučar Leo Lacroix in z besedami »prisegamo, da se bomo pri olimpijskih igrah častno borili in da bomo upoštevali pravila iger" v imenu navzočih športnikov izrekel besede olimpijske prisege. Nato je šest športnikov pristopilo k olimpijskemu ognju, prižgalo svoje bakle in jih odneslo na kraje, kjer se bodo odvijale olimpijske igre.
S tem se je v Grenoblu začelo olimpijsko
življenje, 10. parada amaterjev zimskega športa, ki bo trajala do nedelje 18. februarja. Kakšno bo to življenje, si lahko predstavljamo. Dan za dnem bo prišlo v Grenoble na tisoče ljudi gledat olimpijske igre. Za nje, zlasti pa za sodelujoče športnike in njih spremstvo mora biti zgledno poskrbljeno, zlasti v pogledu na prehrano. Za njo bo pod vodstvom znanega francoskega kuharja Bernarda Hippolyfeja skrbelo 500 kuharjev. Francija se hoče tokrat posebej izkazati s svojo kuharsko umetnostjo.
Grenoble pa se ni potrudilo le za telesno dobro športnikov in njihovega spremstva ter obiskovalcev iger, marveč tudi za njihov kulturni užitek in razvedrilo. V ta namen je zgradilo nov Dom kulture s tremi gledališkimi dvoranami. Med najprominentnejše skupine, ki v njem nastopajo, sodi Maurice Bejartsa »Balet 20. stoletja". V domu kulture je tudi razstava pod naslovom »Gradnja mest in arhitektura”, ki jo je pripravil znameniti Le-Curbusier. Jutri bo v Grenoblu zaključen športni filmski festival, ki je bil odprt istočasno z olimpijskimi igrami.
Tako hoče Grenoble dostojno počastiti športnike in narode sveta in po svoje prispevati, da bodo tudi X. olimpijske zimske igre korak naprej k mirnemu sožitju narodov v častni tekmi za napredek in za vrhunske dosežke na področju zimskega športa.
AVSTRIJA
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, i17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z .novicami — 10.05 Magarin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — li1.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — ,18.30 Pregled večernega sporeda — 22.10 Šport z vsega sveta.
Sobota, 10. 2.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Pet minut agrarne politike — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 11.50 Olimpiada v Grenoblu — 13.00 Mali koncert — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Iz literarne delavnice — 15.00 Velika simfonija — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Sovjetska zveza poje — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 19.45 Hombergov kaleidofon — 20.00 Portret Karla Valentina — 21.00 Apikrife, slušna igra.
Nedelja, 11. 2.: 8.05 Včeraj zvečer po svetu — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Koncert orkestra de la Suisse Romande — 11.55 Olimpiada v Grenoblu
—	13.05 Dobrodošli z novicam — 13.15 Stališče — 14.30 Učenec Gerber, roman — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Znameniti znanstveniki — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Glasbeno svetovno gledališče — 21.30 Paria, enodejanka.
Ponedeljek, 12. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Aktualnosti iz krščanskega sveta — 18.45 šansoni — 20.00 Festival lahke glasbe v Munchenu — 21.00 Argumenti — 21.30 O tem lahko govorimo.
Torek, 13. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 17.15 Zgodbe gospoda B. — 17.30 Znanje časa — 18.45 Starofrancoske pesmi — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Dirigira Robert Stolz.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobofah, nedeljah In praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja
—	6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba — 9.00 šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja
—	11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba
—	16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — ,18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 10. 2.: 7.55 Domači vrt — 11.00 Okoli Visoke Munde — 14.20 Pihalna glasba — 15.00 človek, kot ti in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Koncert v mraku iz Salzburga — 19.15 šport — 20.10 Pozor, ovinek — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co, Dobrla vas, A 9141 Ebern-dorf, Tel. 0 42 36 281 išče vsled povečanja podjetja
1 PRODAJALCA 1 VAJENKO in 1 PISARNIŠKO MOČ
Na željo se nudi stanovanje in prehrana.
Nadalje išče vajenko ali vajenca trgovina in gostilna Rutar v Zitari vasi, pošta Miklautzhof, tel. 0 42 37 237.
Stanovanje in prehrana v hiši.
Nedelja, 11. 2.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 10.30 Sila, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo mestnega gledališča — 13.20 Opoldanski koncert —
13.45	Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah —
16.00	Slušna igra za dve kaplji vode — 18.00 Koroško ogledalo tiska — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in pojte — 19.00 šport — 20.05 Kabaretistična slušna igra — 20.40 Od Leharja do Loweta.
Ponedeljek, 12. 2.: 8.30 Učenec Gerber, roman — 9.30 Koroška včeraj in danes — 14.00 Ženska oddaja —
15.00	Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Karneval v Riju — 19.15 Rojstni kraj modernega angleškega gledališča — 20.10 Odsev zrcola, slušna igra — 21.30 Zabavna glasba.
Torek, 13. 2.: 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Za mladino — 15.30 Koroška domača obrt — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Hladna plošča, vroče servirana — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Simfonični koncert.
Sreda, 14. 2.: 9.30 Poročila iz znanosti in umetnosti
—	9.45 Koroška je le ena — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 17.10 Lepoti naj služi moje življenje — 19.15 Koroške pihalne godbe — 20.10 Zabavne melodije avstrijskih komponistov —
21.00	Za prijatelja gora — 21.15 Politična združenja VVeimarske republike — 22.10 Pogled k sosedu.
četrtek, 15. 2.: 9.30 Ti, mojo deklica — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Sposobnost otroka za učenje — 15.45 Koroški avtorji — 17.10 Mixed pickles z glasbo —
19.15	Vedro in veselo — 20.10 Koroško-štajerski humor
—	22.10 Pesem prerije.
Petek, 13. 2.: 9.30 Jugoslovanska ljudska glasba —
14.00	Koroška domovinska kronika — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Mladinska glasba — 17.10 Glasba za delopust — 19.15 Vedra glasba — 20.10 Zveneči prt
—	21.00 Operni koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 10. 2.: 9.00 Glasba z oglasi — 9.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Plesne skladbe iz novih okordov.
Nedelja, 11. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 12. 2.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 13. 2.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Cerkev in svet.
Sreda, 14. 2.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 13. 2.: 14.15 Poročila, objave — Andreaš In Drabosnjak, dva koroška pesnika — Stari izreki v novi obleki.
Petek, 14. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Poganstvo in krščanstvo v naših šegah.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 5.00, 6.00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (rožen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Dones za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vom — 15.00 Komentorjl — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 10. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Pri ljubljeni domači ansambli — 12.10 Opoldanski orkestralni inter-mezzo — 12.40 Popevke iz studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Hotelsko stopnišče, podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat —
18.15	Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga —
19.15	Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Plesni in revijski orkester RTV Ljubljana — 20.30 Detektivi na plan, zabavna igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 11. 2.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05
Bilanca dosedanjih zimskih olimpijskih iger
Zimske olimpijske igre v Grenoblu so se začele. Po državah in med ljubitelji zimskega športa, pa tudi po družinah se je začelo večati ugibanje, kdo si bo osvojil zlate medalje, kdo bo dosegel srebrne in kdo se bo moral zadovoljiti „kvečjemu“ z bronastimi. Zato ne bo odveč, če v prvih dneh iger pogledamo dosedanjo bilanco zimskih olimpijskih iger. Pri tem pade že na prvi pogled v oči — kakor kaže spodnji pregled — da je iz dosedanjih zimskih olimpijskih iger največ zlata in tudi medalij odnesla Norveška, za njo pa Združene države Amerike in Sovjetska zveza, čeprav se je le-ta zimskih olimpijskih iger prvič udeležila šele leta 1948.
Spodnji pregled kaže razdelitev medalij od leta 1924 na posamezne države, poleg tega pa daje še pregled medalij, ki so si jih sodelujoče države osvojile pri zadnjih tren zimskih olimpijskih igrah leta 1956, 1960 in 1964.
	medalj	o	d te	g a	1956	1960	1964
	skupno	zlatih	srebrnih	bronastih			
1. Norveška	111	39	37	35	4	6	15
2. ZDA	69	23	26	18	7	10	6
3. Sov. zveza	62	25	16	21	16	21	25
4. Finska	62	20	25	17	7	6	10
5. Avstrija	58	16	23	19	11	6	12
6. Švedska	54	18	18	18	10	7	7
7. Nemčija	35	14	11	10	2	8	9
8. Švica	27	10	9	8	6	2	—
9. Kanada	25	9	4	12	3	4	3
10. Francija	20	8	5	7	—	3	7
11. Italija	11	3	3	5	3	1	4
12. Vel. Britanija 11		3	2	6	—	—	1
13. Holandska	7	1	5	1	—	2	2
14. Madžarska	5	—	1	4	1	—	—
15. Belgija	4	1	1	2	—	—	—
16. Češkoslovaška 4		—	2	2	—	1	1
17. Poljska	3	—	1	2	1	2	—
18. Japonska	1	—	1	—	1	—	—
19. Severna Koreja 1		—	1	—	—	1	—
Skupno je bilo pri dosedanjih zimskih olimpijskih igrah podeljenih 570 medalij, od tega je bilo 190 zlatih, 193 srebrnih in 187 bronastih. Pri posameznih igrah pa so se doslej najbolj izkazali naslednji narodi oz. države:
Leto	kraj	1. mesto	2. mesto	3. mesto
1924	Chamonix	Norveška	Finska	Avstrija
1928	St. Moritz	Norveška	ZDA	Švedska
1932	Lace Placid	ZDA	Norveška	Kanada
1936	Garmisch	Norveška	Nemčija	Švedska
1948	St. Moritz	Švedska	Norveška	Švica
1952	Oslo	Norveška	ZDA	Finska
1956	Cortina	Sovjet, zveza	Avstrija	Švedska
1960	Squow Vally	Sovjet, zveza	ZDA/Švedska	ZDA/Švedska
1964	Innsbruck	Sovjet, zveza	Norveška	Avstrija
Veseli dimnikarček, otroška igra — 9.05 Voščila —
10.00	Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Znameniti operni pevci — 17.30 Sam v predmestju, igra — 18.20 Iz solistične glasbe — 20.00 V nedeljo zvečer.
Ponedeljek, 12. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 11.15 Cocktail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Aldo Ciccolini igra Griega
—	12.40 Mali vokalni ansambli — 14.35 Voščila —
15.40	Dva ljubljanska zbora — 17.05 Sopranistka Sonja Hočevar in basist Ladko Korošec — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Simfonični koncert orkestra slovenske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 13. 2.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Tri skladbe za harmonikarski orkester — 9.40 Cicibanov svet
—	11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Figaro, scenska glasba — 12.40 češke pihalne godbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Rado Simoniti dirigira — 18.45 Družba in čas — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Zasliševanje Lu-kula, igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij.
Sreda, 14. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Violinski ključ, glasbena pravljica — 11.15 Narodne in narodno zabavne melodije — 12.10 Chopin in poljski umetniki — 12.40 Operetni zvoki — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.45 Mrož po domače, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Igrajo naši glasbeni umetniki — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Ascanio v Albi, opera.
četrtek, 15. 2.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Bosanske melodije — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Dva prizora iz opere Ekvinokcij — 12.40 Pihalna godba mornarice — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Flavtist Boris Čampe — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja
—	18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Potek, 16. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Glasbena šola Novo mesto — 11.15 Igramo za vas — 12.10 Dva stavka iz Schuberta —
12.40	Na kmečki peči — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Zbor RT Beograd — 20.30 Dobimo se ob isti uri —■ 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne slovaške in češke simfonične glasbe.
AVSTRIJA
Sobota, 10. 2.: 8.15 Prenos iz Grenobla: smuk na 15 km — 11.45 Smuk za ženske v Grenoblu — 15.45 Listamo po slikanici — 16.10 Za družino — 16.35 Zvezna policija — 17.00 Srečanje z živalmi — 17.35 Plesna šola — 18.30 Dober večer v soboto — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.45 čas v sliki — 20.15 Eden bo zmdgal — 22.00 čas v sliki — 22.10 Umetno drsanje v Gre-nobiu.
Nedelja, 11. 2.: 11.45 Veleslalom za moške v Grenoblu — 13.00 Smučarski skoki v Grenoblu — 15.00 Ukradeni mesec, komedija — 16.30 Hokej Kanada : ZDA v Grenoblu — 19.00 Od nedelje do nedelje — 19.30 Rieglerjevl — 20.15 Pesnik Nebel, televizijska
igra — 21.50 Gilbert Becaud — 23.00 čas v sliki in dnevno poročilo iz Grenobla.
Ponedeljek, 12. 2.: 11.45 Veleslalom za moške v Grenoblu — 13.30 Hokej ČSSR : Vzhodna Nemčija ali Romunija v Grenoblu — 18.00 Francoščina — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Playboy ima težko — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Solo za O. N. C. E. L. — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.20 čas v sliki — 21.30 Hokej ZDA : Zahodna Nemčija aii Poljska v Grenoblu.
Torek, 13. 2.: 11.45 Specialni slalom za ženske v Grenoblu — 18.00 Angleščina — 18.30 Pes, tvoj najzvestejši prijatelj — 19.00 Francoski šansoni — 19.45 čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Dunajski filharmoniki — 21.55 Čas v sliki in dnevno poročilo iz Grenobla — 22.05 Hokej ČSSR : Kanada v Grenoblu.
Sreda, 14. 2.: 8.15 Prenos iz Grenobla: smuk za moške 4x10 km in tek na ledu za ženske — 11.45 Specialni slalom za moške — 17.00 Dvojni Pavliha — 17.35 Flipper — 18.00 Knjižni kotiček — 18.30 Aktualnosti s področja kulture — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Človek, ne jezi se — 21.15 Umetno drsanje v Grenoblu — 23.00 čas v sliki in bob v štiri v Grenoblu.
četrtek, 15. 2.: 11.00 šele mesto dela zgodovino —
11.45	Veleslalom za ženske v Grenoblu — 16.30 Hokej švedska : Kanada v Grenoblu — 19.00 Super Max
—	19.45 čas v sliki — 20.15 Kocka — 21.30 Hokej Sov. zveza : ČSSR v Grenoblu.
Petek, 16. 2.: 9.00 Hitrostno drsanje v Grenoblu —
11.45	Slalom moških v Grenoblu — 15.30 Hokej Finska ali Norveška : Zahodna Nemčija ali Poljska v Grenoblu — 18.00 Francoščina — 18.30 Podoba Avstrije —
19.00	Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Umetno drsanje za moške v Grenoblu.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 10. 2.: 11.45 Smuk za ženske v Grenoblu — 13.15 Smuk na 15 km v Grenoblu — 16.35 Kažipot —
17.00	Humoristična oddaja — 18.00 Obzornik — 18.20 Mojca in živali — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.20 Filmski pregled iz Grenobla — 23.00 Bob Hope vam predstavlja.
Nedelja, 11. 2.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo s Henč-kovim ansamblom — 10.00 Kmetijska oddaja — 11.45 Veleslalom za moške v Grenoblu — 13.00 Smučarski skoki v Grenoblu — 16.30 Hokej Kanada : ZDA v Grenoblu — 19.10 Bonanza, film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Dnevnik.
Ponedeljek, 12. 2.: 10.35 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina — 17.05 Mali svet — 17.30 Poljudno znanstveni film — 18.00 Obzornik — 18.30 Pritlikavosl in rastni hormon — 19.20 Turistična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.20 Grenoble —
20.40	Drama —- 22.00 Veleslalom za moške v Grenoblu.
Torek, 13. 2.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.45 Slalom za ženske v Grenoblu — 17.00 Hokej Sovjetska zveza : švedska v Grenoblu — 19.30 Obzornik — 20.10 Celovečerni film
—	21.40 Hokej ČSSR : Kanada v Grenoblu.
Sreda, 14. 2.: 15.35 štafeta 4X10 km za moške v Grenoblu — 17.25 Kljukčeve dogodivščine — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Obzornik — 18.20 Združenje radovednežev — 19.05 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.20 Prenos iz Grenobla.
četrtek, 15. 2.: 11.45 Veleslalom za ženske v Grenoblu — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Vi* javaja ringaraja — 18.00 Obzornik — 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Prav-darji — 20.00 Dnevnik — 20.20 Prenos iz Grenobla —
21.00	Hokej Sovjetska zveza : ČSSR iz Grenobla.
Petek, 16. 2.: 13.50 Hitrostno drsanje na 1500 m zd
moške v Grenoblu — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe
—	17.30 Moj prijatelj Flicka — 18.00 Obzornik — 18.20 Mladinski koncert — 19.05 Srečanja — 19.25 Glasba nd lepljenka — 20.00 Dnevnik — 20.20 Filmski pregled « Grenobla — 20.40 Celovečerni film — 21.40 Umetno drsanje za moške v Grenoblu.