v •
CM/
¿e^	¿/t^zde^d^/ze-
Številka 72	GRUDEN 2015
KRAJEVNA SKUPNOST TURISTIČNO in KULTURNO KOG	DRUŠTVO KOG
VABITA
na
SPOMINSKI DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
v nedeljo 27. decembra 2015 ob 18. uri v dvorani na Kogu
Program:
-	položitev vencev
-	slavnostni nagovor
-	kulturni program
Pričakujemo vas na Kogu na prazniku spomina!
PO KONČANI SLOVESNOSTI VABIMO VSE KOGOVČANKE IN KOGOVČANE, DA OB PRIGRIZKU IN KOZARCU VINA NAZDRAVIMO NAŠEMU PRAZNIKU IN PRIZNANJU, KI GA JE NAŠEMU KRAJU PODELILA TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE!
Predsednik sveta KS Kog Slavko BEDEKOVIČ
<Beseda urednica
Spoštovane Kogovčanke in Kogovčani!
Božično novoletna številka kogovskih NOVIC je pred vami. Vsebina, ki je zajeta v tej številki predstavlja bogato in pestro dejavnost društev, organizacij, posameznikov, skratka vseh ljudi v našem kraju. Dostikrat se vse te pestrosti in bogastva življenja niti ne zavedamo, zato je prav, da vsakoletna praznična številka NOVIC na to spomni.
Če sem vam v lanskem uvodniku zapisal, da je bilo leto 2014 čudno leto, potem ne vem, kaj naj šele rečem na to, ki se pravkar izteka. Vsak razumen človek se je v zadnjih mesecih spraševal, kam drvi ta ponoreli svet. Brezupno in brezplodno je ob tem ugibanje, kaj je generator zla in groze, ki strašita po tem našem planetu. Ali to, kar trdijo islamski skrajneži, da se le maščujejo za stoletja krivic, ki so jim jih povzročili »neverniki« aH pa to, da se tisti svet, ki se šteje za demokratičnega in svobodnega, za teroristične napade maščuje z novimi plohami bomb, ki jih francoska, ameriška, ruska in še čigava letala neusmiljeno sipajo po Siriji in Iraku.
Mnogo posploševanja je v ocenjevanju tega, kar se dogaja v zvezi z begunci, prebežniki ali migranti, kakorkoli jih pač spredalčkamo. Zdi se mi, da je v teh ocenah vse drugo bolj pomembno kot to, da so to vendarle ljudje, ki so jih različne življenjske stiske prisilile, da zapustijo svoje domove. Ksenofobija, sovraštvo m strah pred vsem tujim po jeziku, veri ali barvi kože so nevarni.
Meteorski vzpon evropskih skrajnih desničarskih strank, ki gradijo vse le na sovraštvu do tujcev in prisegajo na zapiranje mej držav z bodečimi žicami, je vrnitev v miselni srednji vek. Zato sedanji dogodki, razkazovanje mišic in razpihovanje gorečih domoljubnih čustev zelo spominjajo na nek čas, ki smo ga že preživeli in je povzročil toliko gorja, ko naša stara Evropa, ob pohodu »norega pleskarja« m znala kako naj z njim ravna.
Tudi današnja »nova EU« se ob begunski in migrantskl humanitarni katastrofi ne znajde ampak žanje grenke plodove svoje ignorance do begunske problematike, ki jo je sama povzročila s tem, da je poskušala z ognjem in mečem vsiljevati naše vzorce demokracije. Kašno sprenevedanje, saj je v vseh afriških in arabskih državah, kjer smo tudi Evropejci pomagali Američanom, šlo predvsem za nafto m druge energetske vire, torej ne za skrb za počutje tamkajšnjih ljudi.
Zato bi bilo dobro, da se vprašamo, koliko so ti begunci, ki so postali predmet našega sovraštva in nezaupanja, sami krivi za to nesrečno usodo. Ali se vam ne zdi, da zelo malo ali pa prav nič.
Ne nazadnje pa so samo begunci tisti in ne države, ki se zdaj obdajajo z bodečimi žičnimi ograjami, ki v celotni zgodbi izgubljajo. Kajti če na začetku svojih begunskih poti še sanjajo o boljšem življenju v bogati in »solidarni« Evropi, se sanje kmalu po prihodu na cilj spremenijo v novo moro.
Ali kot je dejal naš filozof Slavoj Žižek: » Boleče spoznanje, ki čaka te ljudi je, da »Norveška ne obstaja« - niti na Norveškem. Morali se bodo naučiti prilagoditi svoja pričakovanja: namesto da v resničnosti iščejo svoje sanje, bi se morali osredotočiti na spreminjanje resničnosti.« V kateri pa jih sicer čakajo bedno plačana, napol suženjska dela brez dostojanstva in mi, nestrpni domačini.
Ograja iz bodeče žice pa je že pri nas na Kogu ! Nihče nas nI vprašal ali jo hočemo. Pa saj živimo v demokratični državi, kjer velja vladavina ljudstva, mar ne ?!
Pa zdravi bodite!
2
KOG IMA NAJLEPŠE UREJENO VAŠKO JEDRO V
SLOVENIJI
»Moja dežela - lepa in gostoljubna 2015«
V Turističnem in kulturnem društvu Kog, smo se letos spomladi prijavili na projekt »Moja dežela - lepa in gostoljubna 2015«, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije.
Kandidirali smo v kategoriji za najlepše vaško jedro v Sloveniji. Po prijavi na projekt smo čakali, da nas obiščejo strokovni ocenjevalci iz Turistične zveze Slovenije, si ogledajo naš kraj, naše prelepo vaško jedro in podajo strokovno oceno.
In če smo čisto iskreni, po obisku nismo vedeli kaj pričakovati, a kmalu smo izvedeli, da smo med nominiranci - med tremi najlepšimi vaškimi jedri v Sloveniji. Iskreno veseli in ponosni smo bili že takrat. Povabljeni smo bili na slavnostno prireditev v Novo Gorico, ki je potekala 13. oktobra. Prireditve sva se udeležila predsednik Krajevne skupnosti Kog, Slavko Bedekovič in predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog, Špela Borko.
Trije nominiranci za najlepše vaško jedro smo bili Kog, Frankolovo in Marezige. In ko so začeli podeljevati nagrade za najlepše vaško jedro, sem se počutila kot majhen otrok, ki mu srce hitro bije od vznemirjenja in pričakovanja.
Tretje mesto je pripadlo vaškemu jedru Frankolovo, drugo mesto pa vaškemu jedru Marezige. Ko sem se začela zavedati, da smo mi zmagovalci, da imamo pri nas na Kogu najlepše vaško jedro, so me začeli preplavljati občutki sreče in ponosa. V imenu vseh Kogovčanov sem z velikim nasmehom in iskrenim ponosom prevzela plaketo za najlepše vaško jedro v Sloveniji.
To priznanje je priznanje za vse nas, za vse Kogovčane. Vsak izmed vas je prispeval delček sebe, da je Kog sedaj takšen, kakršen je. Vsi pa vemo, da če manjka samo en delček, ni popolne celote. Bodimo ponosni na to in se zavedajmo, da je naš Kog resnično čudovit in pristen kraj.
Špela BORKO
3
V akciji oziroma tekmovanju sodeluje že več kot dve tretjini vseh slovenskih občin. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 143 mest in krajev, sedem kampov in 11 mladinskih prenočišč, pet bencinskih servisov in 16 tematskih poti.
In kdo so torej letošnji zmagovalci akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna? Med večjimi mesti Velenje, med srednjimi Nova Gorica, med manjšimi mesti je najlepše urejen Žalec. Med turističnimi kraji je prvo mesto pripadlo Bledu, med zdraviliškimi Rogaški Slatini, med izletniškimi^ Mozirju. Med mestnimi jedri je prvo mesto osvojil Kamnik, med trškimi Zgornji trg Šentjurja in med vaškimi Kog.
V obrazložitvi za najlepše urejeno vaško jedro v Sloveniji so med drugim zapisali: KOG (1 .mesto) med vaškimi jedri
»Njihov privilegij je kulisa na grebenih Jeruzalemskih goric tik ob meji s Hrvaško. Vaško jedro z domom krajevne skupnosti, šolo, cerkvijo in župniščem je bilo že pred leti lepo urejeno, ambient pa je motil razpadajoč vinogradniški dvorec »Košarkina hiša«. Kogovčanom gre pohvala za obnovo tega dvorca po konservatorskih načelih.
Od letošnjega avgusta bo lahko dvorec postal prostor vaškega življenja, turističnih prireditev, promocije vinogradništva in krajevne zgodovine«.
ISKRENE ČESTITKE!
4
NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
PREGLED DELA v letu 2015
Letošnje leto je bilo na območju Krajevne skupnosti Kog precej mirno, čeprav se je na celotnem območju izvajalo precej aktivnosti. Ob ugodnem vremenu je bilo lažje izvesti vsa načrtovana dela in sicer:
1.	Občina Ormož je izvedla sanacijo plazu na lokalni cesti Kog - Gomila z ustreznim drenažiranjem , opornimi zidovi in asfaltiranjem ceste.
2.	Izvedena je bila sanacija in dograditev odvodnih cevi iz čistilne naprave Kog (pod šolo), s sanacijo plazu in asfaltiranje javne poti.
3.	V letošnjem letu je bila zaključena druga faza obnove »Košarkine hiše«. Dela so obsegala obnovo kleti, izvedbo sanitarij, prostora za žganjekuho in obnova spodnjega dela fasade skupaj z drenažiranjem objekta in odvodnjavanjem..
4.	Izdelana je projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Lačaves in Jastrebci. Zemljišča za čistilno napravo so odkupljena in pridobljena soglasja, tako da se bo v letu 2016 pričela gradnja ki bo trajala dve leti. Ob izgradnji kanalizacije je predvidena tudi sanacija oz popravilo vseh podzemnih vodov in na koncu preplastitev ceste.
5.	Krajevna skupnost je izvajala nujna redna vzdrževalna dela na javnih poteh. Izvajalec Rajko Bukovec je opravil gramoziranje makadamskih cest, sanacijo asfaltne prevleke in položil delno betonske cevi na Malem Kogu, izvedel košnjo in delno sanacijo jarkov in bankin, počistil vejevje ob cestah, grederiral ceste in opravil druga manjša dela v skupni vrednosti 14.248 EUR.
6.	Zaradi manjše količine snega, vendar pa večje poledenelosti, je bilo težavno izvajanje predvsem posipavanja javnih poti, vendar ocenjujemo, da je ob manjših težavah bilo izvajanje te službe zadovoljivo in v skladu z zakonskimi določili.
7.	Vzdrževanje vežice in pokopališča vzorno izvajata Dušan in Anica Prapotnik, pogrebno dejavnost pa koncesionar Dušan Bratuša. Izvedena je zamenjava žlebov in odtočnih cevi na vežici in delno gramoziranje pokopališča.
8.	Izvedli smo tudi popravilo centralne kurjave in plinske peči v objektu KS oz. dvorane
9.	Športno društvo Kog vzorno vzdržuje in sproti obnavlja športne površine na Kogu ob delni pomoči krajevne skupnosti.
10.	Središče Koga vzdržujeta Dušan in Anica Prapotnik po naročilu Krajevne skupnosti Kog, mnoga dela in zasaditve pa opravita tudi brezplačno zato imata tudi ob mnogih drugih (delavcev šole in vrtca, župnišča .turistično kulturnega društva, društva upokojencev...) veliko zaslug, da je vaško jedro Koga v letošnjem letu po izboru Turistične zveze najlepše v Sloveniji.
5
Izvedene investicije v KS Kog v letu 2015	
PGD Vitan - Kog (gasilska oprema)	927
Obnova Košarkine hiše Kog	79.278
Modernizacija LC Središče Vitan Vuzmetinci	52.922
Modernizacija JP 803513 Vodranci 490m	42.236
Modernizacija JP 803401 Kog 630m	57.711
Sanacija plazu na cesti v Gomili pri Kogu	55.165
Projekti za kanalizacijo in čistilno napravo Jastrebci in Lačaves ter odkup zemljišča za čistilno napravo (do sedaj 38.486 EUR)	5.823
Sanacija kanalizacije Kog	19.844
Obnova vodovoda na Gomili pri Kogu	12.380
Osnovna šola Kog - toplotna črpalka, sanacija oken, pleskanje	4.772
Menjava žlebov na mrliški vežici	1.678
Oprema (kosilnica, grelec, razvlaževalec, hladilnika idr)	3.581
Gramoziranje pokopališča	1.481
SKUPAJ	337.598
Predvidene investicije za leto 2016	
Izgradnja čistilne naprave in kanalizacije za naselji Jastrebci in Lačaves (celotna vrednost investicije 1.006.707 EUR)	337.568
Modernizacija JP Vitan 162m	14.780
Modernizacija JP Jastrebci 417m	37.950
Projekti za energetsko sanacijo objekta šole Kog	6.000
Kuhinja za kulturni dom Kog	2.314
Vetrolov za mrliško vežico Kog	4.000
SKUPAJ	402.612
6
Svet Krajevne skupnosti Kog se je v letu 2015 sestal na štirih rednih sejah in, ob sprotnih aktivnostih, obravnaval finančni načrt in zaključni račun, sprejel program vzdrževanja javnih poti in zimske službe, opozarjal in predlagal Občini Ormož več aktivnosti v zvezi s problematiko v krajevni skupnosti, itd.
Svet krajevne skupnosti Kog je predlagal da se za leto 2016 v občinskem proračunu namenijo sredstva za asfaltiranje še dveh javni cest, nadaljuje naj se obnova »Košarkine hiše« in prične obnova dvorane doma kulture, vendar predlog ni bil upoštevan.
Opozorilo
Obveščamo krajane, da je Občina Ormož ob koncu leta 2012 sprejela Odlok o občinskih cestah (Uradni vestnik Občine Ormož št. 14/2012) v katerem je med drugim določeno:
-	lastniki oz uporabniki zemljišč ob občinski morajo redno porezati veje dreves, žive meje in drugo tako, da ne segajo na cesto in ne poslabšujejo preglednosti ali drugače ovirajo in ogrožajo promet, prepovedano je onesnaževanje ceste, obračati na cesti s traktorji in plugi, odlagati v obcestne jarke material in drugo kar bi imelo posledico normalnega odvajanja meteornih voda in s tem poškodovanje ceste in ogrožanje prometa.
-	nalaga obveznost imetnikov objektov ob cesti, da imajo nameščene strešne žlebove in odtoke speljane izven cestnega telesa.
-	občinska inšpekcija bo v bodoče dosledno kontrolirala in kaznovala kršitelje Odloka o občinskih cestah.
Vsem, ki ste strpni ob izvajanju del in pri tem kakorkoli pomagate želim, da se še vnaprej trudimo za lepši in prijazen Kog.
Strokovni sodelavec za KS Kog Franci Trstenjak
7
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV NA KOGU
Takoj v začetku leta se vrstijo prireditve, ki jih organizira Društvo Antonovanje na Kogu in so posvečene farnemu zavetniku Sv. Antonu.
DRUŠTVO ANTONOVANJA NA KOGU V BESEDI IN SLIKI V LETU 2015
Ker smo že v adventu in je pred nami božično-novoletni čas, osrednje aktivnosti društva pa se odvijajo takoj na začetku leta ob godu farnega zavetnika Sv. Antona Puščavnika, so dogodki, ki so se odvili odšli malo v pozabo. Pa vendar "obrise" zapišimo v pisni obliki:
v-	
O	*-
>	
</i	
<5	k -o
	,i o
Čurke in vino Vinska klet Miro
Na Kogu se pohvalimo z odlično kulinariko in odličnimi vini. Z roko v roki vedno znova navdušijo tako domačine kot obiskovalce. Kako pa se ujemajo okusi bele, sive ali črne čurke z aromami vin, katerih grozdje je dozorelo v kogovskih vinogradih? Na to vprašanje so iskali odgovore degustatorji, ki se jim je letos prvič pridružila kogovska vinska kraljica Polona Kolarič.
Postreženo sproščeno in s stilom Prostori OŠ Kog
Izobraževanje Postreženo sproščeno in s stilom je bilo namenjeno mlajši populaciji. Predavatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, Peter Pertocij, je sodelujočim med drugim prenesel znanja in spretnosti s področja priprave pogrinjka, strežbe pijač in hrane, seznanili pa so se tudi z organizacijo degustacije čurk.
8
Senzorično ocenjevanje čurk Prostori KS Kog
Društvo Antonovanje na Kogu je že šesto leto zapored pripravilo (v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi) senzorično ocenjevanje čurk. Le-te je ocenjevala strokovna komisija, vzporedno pa je vzela curke pod drobnogled tudi komisija novinarjev.
a
W
&
r

m ^*
t'' f
'A
V
1
Odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Priekiji in Medžimurju Prostori OŠ Kog
Likovna dela in fotografije, ki so prispele na letos že sedmi natečaj na temo Reja prašičev v Priekiji in Medžimurju, so bile na ogled vsem, ki jih zanima, kako vidijo prašiče otroci.
9
Tradicionalno Antonovo kegljanje za pokal KS Kog Dvorana KS Kog
Kegljaška sekcija DU Zarja Kog je tudi letos povabila številne ekipe kegljačev in kegljačic, ki so se na god sv. Antona Puščavnika pomerili v podiranju kegljev za pokal KS Kog.
Predavanje: Borza prašičev in prašičjega mesa - so pogoji za njeno eksistenco in
delovanje?
Prostori OŠ Kog
Problematiko borze prašičev in prašičjega mesa je prašičerejcem in zainteresirani javnosti predstavil Ben Moljk, univ. dipl. ing. zoot. s Kmetijskega inštituta Slovenije.
"Ostati na kmetiji, Da ali NE?" Prostori OŠ Kog
V javni aktivni debati, kjer je bilo zaželjeno tudi sodelovanje "občinstva", ki postavlja vprašanja, dodaja komentarje, sta sodelovali ekipi Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Čurkarijada s pokušino ocenjenih čurk, predstavitvijo 4. Čurkavodiča in ponovoletnim srečanjem vinskih kraljic Prostori OŠ Kog
Tudi na letošnji Čurkarijadi smo ob pestrem kulturnem programu, v katerem so med drugim sodelovali Kogovski dečki, Folklorna skupina Kog in ansambel Ritem, razkrili rezultate
10
senzoričnega ocenjevanja čurk. Izvedeli smo tudi, katera vina se letos najbolj ujemajo z okusom bele, sive ali črne čurke. Sledila je pokušina ocenjenih čurk, brbončice pa smo razvajali z odličnimi vini.
Antonov koncert z Anito Kralj Cerkev sv. Bolfenka na Kogu
Anita Kralj, pevka, organistka, pianistka, zborovodkinja in voditeljica, je prišla k nam iz Svete Trojice v Slovenskih goricah.
Kot enajstletna deklica je posnela svojo prvo ploščo in se potem razvila v pevko, ki jo poleg izvrstne tehnike odlikuje tudi odlična interpretacija.
Kot organistka je v letu 2012 igrala v Slovenski filharmoniji, sodelovala z mešanim pevskim zborom Glasbene matice Ljubljana, v Cankarjevem domu je izvedla krstno orgelsko delo skladatelja Igorja Dekleva in še in še bi lahko naštevali. Na svoji bogati in raznovrstni glasbeni poti je prejela številna priznanja in nagrade. V čudovitem glasbenem večeru, se je predstavila kot organistka in kot pevka.

11
Slovesna sv. maša z Antonovim žegnanjem
Antonov turnir v malem nogometu Telovadnica OŠ Kog
Na letošnjem Antonovem nogometnem turnirju so se med seboj pomerile ekipe posameznih vasi naše krajevne skupnosti. Člani ŠD Kog, ki so bili organizator dogodka, so medse povabili še nogometaše sosednjih športnih društev. Najboljši so prejeli prehodni Antonov pokal.
Društvo Antonovanje na Kogu deluje na kulturnem, turističnem, kulinaričnem in verskem področju. Zato si v zadnjem času močno prizadevamo, da bi tako farane kakor vsebine povezali, uredili in oživeli romarsko pot k Sv. Antonu Puščavniku, ki je eden izmed farnih zavetnikov v cerkvi Sv. Bolfenka na Kogu.
VINSKE IGRE URBANOVO 2015
2. junija smo se podali na "dolgo" potovanje v tujino...na Hrvaško v vas Sv. Urban, kjer smo se udeležili Vinogradniških iger. Antonovo ekipo smo sestavljali: Miro Munda, Helena Beznec in Betka Pere (bili smo edina ekipa s člani nežnejšega spola), ekipo pa so pridno spodbujali zvesti navijači. Antonova ekipa smo se preizkusili v 3 igrah. Najprej smo ugotavljali vrsto vina zgolj z okušanjem le tega, potem smo morali napolniti, "začepiti" in
12
pospraviti steklenice vina v škatle. Zadnja, in nam najljubša igra, pa je od nas zahtevala hitrostno pitje špricarja. Na žalost smo na koncu za las zgrešili tretje mesto in se morali zadovoljiti s četrtim. Naši ekipi in navijačem ni bilo dolgo hudo saj smo se kar hitro potolažili z odličnimi čevapčiči.
VAŠKE IGRE NA KOGU
16. avgusta so v okviru Dnevov turizma na Kogu potekale vaške igre na katerih seveda ni manjkala Antonova ekipa tokrat v sestavi: Ana Munda, David Vidovič, Jaka Pere, Luka Pere, Miha Štampar in Betka Pere. Prvo igro (kjer si se vrtel okrog palice in tekel do soda in iz njega brez rok vzel jabolko) smo odigrali dvakrat saj nam prvič niso merili časa (kar ni bilo tako grozno, če citiram sotekmovalca "Dobro ka nam ovi neje merjo cejta, ka smo potle zastonj pijačo dobiH')M drugi igri, ki je od nas spet zahtevala napolniti in "začepiti" steklenice, nismo ravno blesteli, v tretji kjer smo v puto metali jabolka smo bili povprečni. Nakoncu smo izgubljene točke nadoknadili v zadnji igri kjer si svojega sotekmovalca z zavezanimi očmi peljal okoli ovir v "toligah". Prislužili smo si odlično tretje mesto in se pozneje spet podružili ob odličnih čevapčičih (boljših kot tistih na Vinskih igrah).
13
MARTINOVANJE IN VELIKA MARTINOVA TRŽNICA 2015 V ORMOŽU
V petek 7. In soboto 8. Novembra smo se v okviru sejma KOVITO 2015 predstavili obiskovalcem. Predstavljali smo naše delovanje skozi leta, vsebino delovanja, vzpostavljali kontakte in jih povabili na prireditve Antonovanja 2016. Ob tem smo kot eni izmed redkih predstavljali mlado vino Mirovino, domač grozdni sok in potico. Na nas sta opozarjala tudi naša frajtonarja Luka Pere in Domen Težak. Zainteresiranim obiskovalcem smo predstavili tudi našo spletno stran www.antonovanie.si in facebook stran "Društvo Antonovanje na Kogu".
Slavko in Betka Pere za Društvo Antonovanje na Kogu
Turistično in kulturno društvo Kog
Leta 1971 je bilo na Kogu ustanovljeno Olepševalno društvo. Pobudniki za ustanovitev tega društva so bili nekaj starejših krajanov in predvsem mladi Kogovčani, ki so že takrat začeli razmišljati o turizmu in o tem, kako bi lepše uredili svoj kraj. Nekaj prvih članov tega društva je z navdušenjem in s polno elana odstranilo ostanke nekdanjega župnijskega vrta in na tem mestu zasadilo okrasno grmičevje. Nastal je pravi mali park z zasajenimi vrtnicami in urejenimi potkami ter klopmi. Vrtnice so bile posajene tudi ob poti proti osnovni šoli. Društvo je po nekaj letih prenehalo delovati. Prvi predsednik Olepševalnega društva je postal Ivan Volaj z Vitana.
14
Po nekaj letih je delo tega društva zamrlo in vse do leta 1993, se na področju turistične dejavnosti in urejanja okolja ni dogajalo praktično nič, razen urejanja infrastrukture, za kar je skrbela krajevna skupnost.
Januarja 1993 so se na ustanovnem občnem zboru zbrali nekateri Kogovčani in Kogovčanke in ustanovili Turistično društvo Kog.
Začetno navdušenje in zbiranje idej za delovanje turističnega društva se je hitro spremenilo v nejevoljo novoizvoljenega vodstva, ki je spoznalo, da za delo ostajajo zgolj tisti iz najožjega vodstva, drugi pa so se umaknili v ozadje in veselo kritizirali. Pa pobudniki ustanovitve turističnega društva niso odnehali.
Že aprila tega leta so organizirali prvo vinsko pokušino. Bilo je prijetno in zabavno. Prireditev je potrdila, da so kogovske vinogradniške lege vrhunske in, da na Kogu dozorevajo prav tako vrhunska vina.
Prvo leto delovanja društva je stekla akcija ocenjevanja okolja naših domačij. Turistično društvo se je odločilo za stroge kriterije ocenjevanja, da z množico priznanj ne bi razvrednotili ideje in tudi lično izdelanih priznanj, ki so se podelila najboljšim.
Ocenjevanje urejenosti okolja naših domačij je potekalo samo tri leta, potem je te koristne in lepe akcije bilo konec
Turistično društvo Kog je med najaktivnejšimi društvi v kraju.
Vsako leto organizira odmevno prireditev »Dnevi turizma na Kogu« in skrbi za lepo ureditev kraja.
Žal ni uspela ideja, ki so jo zasnovali skupaj z domačim vrtnarjem Frančekom Vnukom, da bi Kog postal kraj cvetočih vrtnic, da bi vrtnice zasadili pri vsaki domačiji in na sepih vinogradov. Mogoče je ponovno dozorel čas, da ta pobuda oživi in se tej čudoviti rastlini posveti ustrezna pozornost vseh Kogovčanov.
Turistično društvo vsako leto v času Dnevov turizma organizira postavitev klopotca in v zadnjem času vse bolj odmeven Vinski festival, na katerem predstavijo vina, ki so jih na ocenjevanje poslali vinogradniki, ki imajo svoje vinograde na območju Koga.
Turistično društvo Kog je bilo pobudnik in organizator izvolitve »Kogovske vinske kraljice«. Pripravilo je razpisne pogoje in vsaki dve leti izvoli novo vinsko kraljico.
Prva vinska kraljica je bila izvoljena leta 2008, zdaj svoje poslanstvo opravlja četrta vinska kraljica.
K Turističnemu društvu Kog, se je leta 2009 pripojilo Kulturno društvo »Jože Kerenčič« Kog in od tega datuma društvo nosi naziv TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO KOG.
15
V	okvira društva delujeta sekcija kmečkih žena in Folklorni skupini Kog in Čimer.
V	letu 2015 je prišlo do spremembe v vodstvu društva. Dolgoletno uspešno predsednico Anico Pevec je zamenjala Špela Borko, ki jo je čakalo zahtevno delo z nadaljevanjem in nadgrajevanjem dejavnosti društva.
Prva naloga, ki jo je bilo potrebno izpeljati je bilo spomladansko zbiranje vzorcev vin, ki so bila pridelana na Kogu. Letos, so vinogradniki na ocenjevanje dali 29 vzorcev. Vzorce je ocenila strokovna komisija, ki jo je vodila enologinja Lidija Ruška, sodelovali pa so še enologi Slavko Žalar, Matija Kociper, Cvetka Sakelšek in Janja Klanjčar. Priznanja za ocenjena vina so bila podeljena na Vinskem festivalu.
REZULTATI OCENJEVANJA VIN 2015
Zap.št.	St. vz.	Sorta/vinogradnik	Ocena	Priznanje
1	4	ZVRST 2014, Marjana Balažič	17,76	srebrna
2	1	ZVRST 2014, Milan Hlebec	18,20	zlata
3	17	ZVRST 2012, Denis Flajšaker	17,76	srebrna
4	13	Sipon 2014, Stanka-Sandi Radolič	17,53	srebrna
5	15	Šipon 2014, Alenka Hlebec	18,00	zlata
6	2	Sipon 2013, Milan Hlebec	18,16	zlata
7	18	Sipon 2014, Borko Rajko	17,90	srebrna
8	9	Laški rizling 2014, Otmar Medik	18,16	zlata
9	11	Beli pinot 2014, Stanka-Sandi Radolič	18,16	zlata
10	16	Sivi pinot 2014, Marta Hlebec	18,30	zlata
11	10	Renski rizling 2014, Stanka-Sandi Radolič	18,16	zlata
12	20	Renski rizling 2014		izločen
13	26	Renski rizling 2014, Miran Plemenič	17,80	srebrna
14	5	Sauvignon 2013, PRA-VinO	18,50	zlata
15	8	Sauvignon 2014, Otmar Medik	18,16	zlata
16	14	Muškat otonel 2014, Gregor Munda	18,00	zlata
17	21	Muškat otonel 2013, Franc Grlica	18,20	zlata
18	24	Muškat otonel 2014, Miran Plemenič	18,30	zlata
19	12	Muškat otonel 2014, Stanka-Sandi Radolič	18,23	zlata
20	28	Traminec 2013, Vinska klet Munda	18,10	zlata
21	19	Rumeni muškat 2014, Rajko Borko	18,10	zlata
22	6	Izbrani Sipon 2014, PRA-VinO	18,70	zlata
23	22	Sipon IZBOR 2011, Franc Grlica	18,86	zlata
24	25	Laški rizling IZBOR 2012, Miran Plemenič	19,20	velika zlata
25	23	Cuvée IZBOR 2006, Franc Grlica	19,43	velika zlata
26	27	Chardonnay izbor 2011, Matej Plemenič	19,46	velika zlata
27	7	Traminec suhi jagodni izbor 2013, PRA-VinO	20,00	velika zlata
28	29	Modra frankinja 2013, Sinead &Liam Cabot	17,90	srebrna
29	3	Zweigelt 2011, Milan Hlebec	17,23	srebrna
16
Dnevi turizma na Kogu 2015
(8. do 16. veliki srpan 2015)
Turistično in kulturno društvo Kog je v vročih avgustovskih dneh organiziralo številne dogodke v okviru Dnevov turizma na Kogu.
SOBOTA 8. 8. 2015
Otvoritev novih prostorov Košarkine hiše in odprtje razstave "Kogovski pogrinjki"
NEDELJA. 9. 8. 2015
Kolesarjenje po šiponovi vinski cesti ~ na cilju pogostitev in družabne igre na igrišču na Kogu Organizacija Športno društvo Kog.
PETEK, 14.8.2015
Kegljanje za pokal TKD Kog Organizacija DU Zarja Kog.
V babičini kuhinji ob vinu in glasbi ~ vinsko-kulinarično doživetje v odličnem ambientu Košarkine kleti.
Nočni turnir Organizacija Športno društvo Kog
SOBOTA. 15.8.2015 Vinski festival
~ prihod vitezov vina in vinskih kraljic, podelitev priznanj vinogradnikom, ki so dali vina na ocenjevanje ob strokovni oceni letnika 2014, vodena degustacija vin z vinskim kozarcem, pokušina domače kisle župe.
Kuhanja kisle župe Postavitev klopotca
~ predstavitev vinskih kraljic, degustacija vin vinskih kraljic ter družabno srečanje
NEDELJA, 16.8.2015
Vinogradniške vaške igre
~ ekipe so poskrbele za obilico smeha in zabave in tako zaključile letošnje Dneve turizma
na Kogu 2015
17
Košarkina hiša
(otvoritev kletnih prostorov - Kog, 8. avgust 2015)
Dnevi turizma na Kogu 2015 so se začeli z otvoritvijo obnovljenih kletnih prostorov Košarkine hiše. Zbrane je najprej pozdravila predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog Špela Borko, nato pa sta spregovorila še predsednik KS Kog Slavko Bedekovič in župan Občine Ormož Alojz Sok. V kulturnem programu so nastopili Kogovski priložnostni pevci pod vodstvom Leona Laha in naši folkloristi, ki jih vodi Anica Pevec.
V čudovitem sončnem dnevu je nato sledila slavnostna otvoritev obnovljenih prostorov, ki so jih s prerezanjem traku opravili župan Občine Ormož, predsednik KS Kog in predsednica TKD Kog. Vse je budno spremljala tudi naša 4. Vinska kraljica Polona Kolarič.
18
Zgodovino Košarkine hiše je predstavil Tonček Luskovič.
Prenovljeni kletni prostori Košarkine hiše pomenijo zaključek II. faze obnove, ki smo jo zasnovali v štirih fazah. V prvi fazi sta bila obnovljena dva prostora v gospodarskem delu objekta in preša, zdaj v drugi fazi pa še kletni prostori hiše. V naslednji fazi, ki se bo, vsaj upamo tako, kmalu nadaljevala pa je predvideno, da se v celoti uredijo kletni prostori, prav tako preostali del ostrešja in fasada ter uredijo vsi prostori v pritličju za potrebe babičine kuhinje in razstavnega prostora.
Prav tako bo v sklopu prenove v celoti zamenjano še vso stavbno pohištvo ter zamenjane vse elektro in strojne instalacije.
Na Kogu smo veseli, da bo zgradba zaključila urejanje kogovske vedute, saj je ta zgradba tudi v preteklosti, poleg cerkve in šole, bila na najbolj dominantni točki našega kraja in je takšna, kot je bila še v letu 2012, kazila podobo kraja.
Zahvaliti se moramo Občini Ormož, ki je sledila našim idejam in, kljub težavni gospodarski situaciji, znala pripraviti projekte in zagotoviti sredstva za postopno obnovo.
Vsaka zgradba,v katerem koli kraju, ima svojo usodo, tako kot ljudje, ki so jo gradili. Vsaka hiša pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, kot ima vsak od nas svoj življenjski zapis. Tudi ta Košarkina hiša, kot jo imenujemo domačini. Ime se je prijelo, tako, da je zapisano tudi v dokumentih, ki so pripravljeni za njeno obnovo.
Dovolite mi, da vam danes predstavim del zgodbe, ki jo je doslej napisala ta hiša. Dobro je, če to zgodbo poznamo, dobro je če osvežimo spomin, kaj je ta hiša za kraj pomenila v preteklosti in kašna je naša odgovornost, da bomo zgradbo in njeno zgodbo ohranili za prihodnje rodove.
Mogoče bo potem manj tistih, ki so obnovi odkrito nasprotovali ter na vse načine poskušali, tudi s pritiski na odgovorne ljudi na občini, da do obnove ne bi prišlo.
In kakšna je torej zgodba te hiše skozi zgodovino?
Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Zakonca Benedikt Zenkovich in Filomena Zenkovich sta se odločila, da si tu postavita svoj dom. Benedikt je bil rojen leta 1848, Filomena pa 1851. Zenkovici niso bili domačini, gre za avstrijsko rodbino, ki se je ustalila v Ljutomeru in je tu na Kogu imela obširno posest vinogradov. Za kogovske razmere je zrasla mogočna hiša z gospodarskim poslopjem s prešo in obokano kletjo. Mogočnost hiše je poudarjal stolpič, ki je bil v osrednjem delu stanovanjskega dela zgradbe.
Ko je Benedikt Zenkovič leta 1906 umrl, je v hiši ostala samo vdova z osebjem, ki je delalo na posestvu.
Približno v tem času je prišel na Kog učitelj Robert Košar rojen leta 1881, ki se je začel prehranjevati pri Zenkovičevi vdovi. Iz tega prehranjevanja se je kmalu rodilo nekaj več in vdova Filomena, je postala gospa Košar. Velika razlika v letih (30 let) je na Kogu sprožila številne govorice in obrekovanja. Mogoče je bilo to krivo, da je Filomena Košar zbolela in svoja zadnja leta preživela v postelji.
19
Mladostno krepak Robert Košar, je negovanje bolne žene prepustil osebju, ki je delalo na Košarkovini, sam pa je na enem od svojih številnih potovanj, v avstrijskem samostanu, spoznal vrstnico po letih Ano Ackerl, rojeno 1893.
Spletla se je nova ljubezen in Košar je Ano pripeljal v Jastrebce, kjer je nekaj časa preživela pri družinah, ki so delale na Košarjevem posestvu, pozneje pa jo je naselil v svojo hišo, kot negovalko njegove bolne žene.
Ko je Filomena Košar leta 1935 umrla se je Robert Košar še isto leto poročil z Ano Ackerl, ki je tako postala Ana Košar.
Njuno skupno zakonsko življenje je bilo kratko, saj je Robert Košar tik pred začetkom II. svetovne vojne umrl in v hiši in na vinogradniškem posestvu je Ana Košar ostala sama. Tu je dočakala vojno. Njena hiša je bila vedno polna ljudi, k njej se je nastanil tudi takratni nemški duhovnik Schvveighofer, ki je v farni cerkvi nasledil domačega župnika Franca Molana, ki so ga Nemci izselili. Župnišče so namreč zasedli Nemci in v njega namestili občinski urad.
Hiša, ki jo danes imenujemo Košarkina hiša je nepoškodovana dočakala zaključne vojne operacije v aprilu 1944.
Ko se je začelo frontno obstreljevanje Koga, ki je trajalo nepretrgano 8 dni, od 7. do 15. aprila, je v Košarkini kleti našlo zatočišče 17 ljudi. Poleg Ane Košar in njenega hlapca ter župnika Schvveighoferja še trije italijanski vojni ujetniki, dve viničarski Prapotnikovi družini, Jožef in Terezija Prapotnik, njuna snaha Mimika s sinom, še dojenčkom Frančekom ter bratranci Vanček, Liza in Anica. Skupaj z njimi so bili tudi iz družine Mravljakovih in Drozgovih: Antonija, Pepca, Mica in Zvonko.
V neprestanem topovskem obstreljevanju vseh osem dni ni bilo mogoče iti iz kleti. Hranili so se samo z ostanki kruha in z zaseko. Za dojenčka so na cilindru, ki so ga sneli s petrolejke, v raztopljeni zaseki pripravili jajčka. Tako se teh dni spominja Pepca Zabavnik.
Ko so po osmih dneh prišli iz kleti so samo z grozo opazovali porušeni Kog. Vojno divjanje ni prizaneslo tudi Košarkini hiši. Zgorelo je gospodarsko poslopje s štirimi kravami in konjem. Tudi glavna zgradba je bila precej poškodovana in deloma porušena.
S pomočjo dobrih ljudi je Ana Košar deloma obnovila gospodarsko poslopje in stanovanjski del hiše tako, da je v njej bilo mogoče bivati.
Tudi poslej je bila Košarkina hiša vedno polna ljudi. Ko je povojna oblast iz Rajhenburga (anašnja Brestanica) pregnala menihe trapiste, so se na k Ani Košar naselili trije trapisti, med njimi tudi Jože Falež, ki je na Košarkovini ostal vse dotlej, dokler mu ni bila dodeljena fara v Radmirju. Njemu je po smrti Ane Košar pripadlo njeno premoženje . Župnik Falež je pozneje to premoženje prodal Kmetijskemu kombinatu Jeruzalem Ormož.
Zgradba je nekaj časa ostala prazna, nato pa je služila za učiteljska stanovanja, k jih na Kogu ni bilo. Pozneje so v njej stanovali še drugi stanovalci.
Tako je zgradba do leta 2012 bila deležna le nujnih vzdrževalnih del in je počasi klavrno propadala.
20
In potem se je začela uresničevati zgodba, ki smo ji priča danes.
Upam, da bo konec srečen in da bo hiša, ki nosi ime po dobrotnici Ani Košar ponovno zasijala v vsej svoji lepoti in ohranjala to in druge zgodbe, ki bodo povezane z njo.
Želimo si, da bi Košarkina hiša pomenila začetek nečesa novega in, da bi poleg vinogradniškega in kletarskega hrama, postala tudi hram socialnega podjetništva.
Upam, da ji bomo Kogovčani , obnovljeni, s prekrasnimi prostori znali vdihniti dušo in se na takšen način oddolžiti tistim, ki so najbolj zaslužni za obnavljanje te kogovske zgradbe, ki je tudi del naše zgodovine.
Opomba: Obe rodbini (Zenkovich in Košar) imata grob na našem pokopališču)
V zgornjih prostorih so naše prizadevne kmečke žene pripravile razstavo starih pogrinjkov in opremile starinsko kuhinjo s premeti, ki so jih zbirale skozi vse leto. O Razstavi in njihovih prizadevanjih za urejanje Košarkine hiše je spregovorila predsednica sekcije kmečkih žensk Ksenja Lukman.
21
Po ogledu je sledilo druženje v Košarkini kleti
Tonček LUSKOVIČ
Razstava pogrinjkov v Košarkini hiši
Razstava, ki so jo organizirale kmečke gospodinje na temo: »Stari kogovski pogrinjki« je ponovno ponudila pravo pašo za oči. Pa ne samo to. Celo leto so pridno zbirale stare kose pohištva in opreme in z njimi uredile prostore v Košarkini hiši.
22
Tako smo lahko nostalgično spoznavali, kako je izgledala stara kuhinja, kako so se shranjevala živila v kleteh, kašen pribor so davno tega uporabljali tukajšnji ljudje in še marsikaj takšnega, kar je obudilo spomina na pretekli čas.
Svoj prostor na razstavi sta našla tudi Ana in Robert Košar, ki sta s slike zrla na nekatere predmete, ki so se ohranili iz njune hiše.
Knjiga vtisov, ki jo hranijo je polna čudovitih pohval.
Ksenja LUKMAN
23
V babičini kuhinji ob vinu in glasbi
Že vrsto let na prireditvi »Dnevi turizma na Kogu« naše goste razvajamo z našo tradicionalno kulinariko. Poseben poudarek dajemo jedem, ki so jih kuhale že naše babice, saj želimo ohranjati tradicijo, jo prenesti na mlajše krajane in pokazati kako čudovite jedi in recepte so ustvarjale.
Letos se je porodila ideja, da bi to hrano postregli na malce drugačen način in ji namenili več časa, saj si te jedi to tudi zaslužijo. Zato smo se odločili, da organiziramo kulinarični večer, katerega smo poimenovali »V babičini kuhinji ob vinu in glasbi«. Priprave na ta večer so potekale zelo dolgo, ampak so bile prijetne in zabavne. Predstavljale so nam izziv, saj smo kaj takšnega organizirali prvič in si želeli, da bi s tem večerom naredili lep in pristen vtis pri naših gostih.
Brez pomoči naših krajanov in krajank, ki že vrsto let pomagajo pri organizaciji prireditev, seveda ne bi šlo. Še manj pa bi šlo brez receptov naše babice Marte Hlebec, ki je skupaj z odlično zasedbo kmečkih žensk s Koga, izbrala recepte, jih razvrstila v 5 hodni meni in na dan prireditve jedi z ekipo Kmečkih žensk tudi skuhala.
Kulinarični večer smo povezali tudi z našim Kogovskim vinogradništvom in k sodelovanju povabili naše vrhunske vinogradnike. Tako smo k vsaki jedi postregli s kapljico našega vina in jedi tako naredili še bolj posebne.
Kulinarični večer smo izpeljali v odličnem ambientu Košarkine kleti, ga začinili z glasbenimi utrinki, katere so pripravili Kogovski dečki in Janja Hozner, z voditeljema Niko in Urhom ter s prav posebno postrežbo, saj so jedi postregli naši Kogovski dečki.
24
Menija in ostalih podrobnosti pa vam ne bomo razkrili, saj bo leto hitro naokrog, in del drugega kulinaričnega večera boste lahko prav vsi, ki vam je ob prebiranju članka in gledanju fotografij postalo kar malo žal, da niste bili z nami. Naj izkoristim priložnost in celi ekipi še enkrat rečem iskren hvala. Pričarali smo čudovit večer, o katerem se s številnimi ljudmi pogovarjamo še danes.
Špela BORKO
25
Nočni nogometni turnir
Veliko obiskovalcev je doživelo lepo nogometno športno vzdušje na športnem igrišču. Turnir v malem nogometu je organiziralo Športno društvo Kog.
Člani ŠD Kog so se letos zelo izkazali, saj so bili zelo aktivni na skoraj vseh prireditvah v okviru Dnevov turizma.
Kolesarjenje po »Šiponovi vinski cesti«
V nedeljo 8. avgusta, pred tednom turizma, je potekalo kolesarjenje po »Šiponovi vinski cesti«. V čudovitem sončnem vremenu so se kolesarji podali na pot med goricami. Tempo je bil zmeren, za vzdržljivost kolesarjev pa je bilo prav tako poskrbljeno na nekaj točkah.
26
Za organizacijo kolesarjenja in varnost na poti so poskrbeli člani Športnega društva Kog in Steyr klub Kog.
Kegljanje društev upokojencev
Društvo upokojencev Zarja Kog je organiziralo kegljanju ekip društev upokojencev. Tekmovanja so se poleg naših društev iz občin Središče ob Dravi, Ormož in Sv. Tomaž, udeležile tudi nekatere ekipe iz Podravja. Med njimi so bili kegljači in kegljačice iz Gorišnice, Dravskega dvora, Dupleka. Zmagovalci so prejeli pokale in priznanja Turističnega in kulturnega društva Kog.
Ta dan so kegljačice in kegljači izkoristili tudi za slovesno odprtje prenovljenega kegljišča z nadstreškom na dveh kegljiščih.
27
Vinski festival
Osrednja prireditev Dnevov turizma na Kogu je bil vinski festival s srečanjem vinskih vitezov in vinskih kraljic.
Festival vin, pridelanih na Kogu so se udeležili odlični vinogradniki, vinski vitezi omizja Ptuj-Ormož z vinskim konzulom dr. Korošcem s Ptuja, naša kogovska vinska kraljica in vinske kraljice, ki jih je gostila naša vinska kraljica Polona Kolarič.
Na prireditvi so se zbrali številni ljubitelji dobre kapljice in bili navdušeni nad kvaliteto naših vin.
Za vse, ki so kupili svoj vinski kozarec in sodelovali na festivalu, je Jožek Balažič skuhal izvrstno kislo župo.
28
Kuhaje kisle župe
Na prireditvenem prostoru v centru Koga je tudi letos zadišalo po dobri kuhinji. Kmečke žene, ki jih vodi neumorna Ksenja Lukman so ponovno organizirale tekmovanje ekip v kuhanju kisle župe. Letos se je tekmovanja prvič udeležila tudi ekipa občinske zveze Veteranov vojna za Slovenijo.
Bilo je zanimivo in veselo ter seveda tekmovalno. Dišalo je po celem Kogu, prijetne vonjave so dražile nosnice in brbončice. Ne glede na izid tega tekmovanja so vse ekipe skuhale odlične kisle župe. Takšna je bila ocena vseh, ki so uspeli priti na vrsto za pokušanje.
29

Postavljanje klopotca
Že tradicionalno TKD na Dnevih turizma postavlja tudi klopotec. Tudi letos je Borut Prapotnik, kogovski viničar, z ekipo sodelavcev nalogo uspešno rešil in klopotec je čakal samo še na ugoden veter.
Sledilo je zabavno druženje na prireditvenem prostoru ob glasbi ansambla Ritem in nastopom kogovskih folkloristov.
30
MM&
^^^ fimm
Vinogradniške vaške igre
Za zaključek vsakoletnih Dnevov turizma je nedelja rezervirana za zabavo in smeh. Četrto leto zapored so na športnem igrišču potekale zanimive in smeha polne vinogradniško vaške igre.
Letos se je prijavilo 7 ekip. Saj gre tudi za tekmovanje kdo bo boljši, vendar je v ospredju vendarle zabava in druženje za vse nastopajoče in še bolj za tiste, ki so jih prišli gledat.
31
Letos smo na tekmovanju prvič pozdravili tudi ekipo Antonovanje na Kogu, z veseljem pa vedno stisnemo roko tudi našim irskim prijateljem, ki so se poimenovali »Ekipa prišleki« in so običajno, zaradi svoje vztrajnosti, deležni največjega aplavza.
Na letošnjih igrah je zmagala ekipa Športnega društva Kog, drugi so bili irski »Prišleki« in tretji Društvo Antonovanje na Kogu.
32
Kogovska vinska kraljica Polona Kolarič nam piše
Minilo je natanko eno leto in štirje meseci odkar sem bila v okviru Dnevov turizma na Kogu okronana za 4. Kogovsko vinsko kraljico. V dobrem letu dni sem doživela pravo kraljevo pustolovščino.
Obiskala sem vse tri vinorodne dežele, v katerih sem spoznala veliko ljudi, poskusila veliko dobrih vin, se naučila veliko novega in se tako udeležila preko 30 uradnih dogodkov. Kraljevala sem od Gornje Radgone do Maribora, Ptuja, Svečine, do Bele Krajine, Bizeljskega, Vipave, Goriških Brd in še bi lahko naštevala, vendar je vsak dogodek katerega se udeležim, sam po sebi poseben in edinstven. Vsepovsod pa s ponosom in veseljem povem da prihajam iz Koga, majhnega kraja obdanega z vinogradi, kraja z dobrosrčnimi ljudmi in odličnimi vini. Stkala so se tudi nova prijateljstva z drugimi lokalnimi vinskimi kraljicami, s katerimi smo letos izdale tudi koledar za leto 2016, ki nam bo pomagal k še večji prepoznavnosti in promociji. Koledar lahko dobite, tako da pohitite in si zagotovite svojega.
Zahvalila bi se vsem, ki mi stojite ob strani in me podpirate pri mojem kraljevanju. Upam da bo teh osem mesecev, ki me loči od predaje krone poučnih, zanimivih in predvsem uspešnih. Hvala tudi vsem vinogradnikom in vinogradnicam, ki ste mi kakorkoli pomagali pri kraljevanju in predstavljanju našega Koga.
Polona KOLARIČ
33
PGD VITAN KOG V LETU 2015
Tudi v letu 2015 smo v našem društvu pričeli z dejavnostmi že januarja na tradicionalnem Antonovanju na Kogu. Na prireditvah smo skrbeli za požarno varnost, ter usmerjanje prometa.
V mesecu marcu so nas obiskali otroci iz vrtca Kog. Ogledali so si gasilski dom, gasilski avto, ter opremo in ko je bil ogled končan, smo jih še z gasilskim avtom odpeljali nazaj v vrtec.
Po dolgotrajnem reševanju dokumentacije za izgradnjo garaže h gasilskemu domu, nam je spomladi le uspelo pričeti z gradnjo. Delavci Elektro podjetja so pravzaprav najprej morali odstraniti, oziroma, vod, ki je potekal nad gradbeno parcelo, položiti v zemljo. Ko je Elektro podjetje zaključilo z delom smo pričeli z izkopom za temelje garaže, pri čemer bi se rad zahvalil Bojanu Glavici, za opravljeno delo.
Junija smo pričeli z betoniranjem temeljev in od takrat naprej smo pod strokovnim vodstvom in s pomočjo mojstra Jožeta Vrabca opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Sedaj je objekt v fazi izgradnje ostrešja, katerega nam bo velikodušno izdelal tesar Jožef Borko s svojo ekipo. V letošnjem načrtu nameravamo še nabaviti vhodna vrata in okna, za velika garažna vrata pa bo zmanjkalo sredstev, zato jih bomo nabavili naslednje leto. Tako bodo najverjetneje do sredine ali do konca prihodnjega leta, oziroma kakor bo finančno stanje to dopuščalo, gradbena dela zaključena.
»Štalca« bo tako končana.
Po tem pa nas čaka največja investicija v stoletni zgodovini društva, in sicer nakup nove gasilske cisterne. Pri tem bi društvo moralo prispevati 20%, to je okrog 35.000-40.000 €, to pa je za naš mali kraj kar velik zalogaj. To torej pomeni, da je »kravca« še pod vprašajem. Se pa zato v društvu že dalj časa pogovarjamo o nakupu rabljenega vozila iz tujine. Društvo lahko nabavi gasilsko vozilo, staro največ pet let in je še vedno upravičeno do sofinanciranja vozila s strani občine in države, vendar se v Sloveniji včasih zaplete s tipizacijo vozila. Druge države imajo namreč
34
drugačne standarde, ki pa ne ustrezajo standardom Gasilske zveze Slovenije. Po tej varianti bi potem društvo moralo prispevati cca. 20.000 €.
Dejstvo, dragi krajani, pa je, da bomo zaradi pravil gasilske službe in velikosti požarnega rajona ter dotrajanosti sedanjega vozila, v prihodnjih letih, oziroma do leta 2019, morali kupiti novo, oziroma rabljeno vozilo, ki bo velik finančni zalogaj in to nam zato, brez vaše finančne pomoči, ne bo uspelo.
V imenu društva, bi se rad zahvalil vsem članom in prijateljem, sponzorjem in donatorjem za vso pomoč, ki ste nam jo v letu 2015 nudili, ter vam hkrati zaželel blagoslovljene božične praznike in uspešno, ter zdravo 2016.
Mitja Mlinaric, predsednik PGD Vitan Kog
LOVSKA DRUŽINA VINSKI VRHOVI
Koledarsko leto 2015 se izteka in prav je, da se tudi lovci, tako kot ostala društva, obrnemo do naših krajanov, lastnikov zemljišč in drugih površin in se jim zahvalimo za strpno in korektno sodelovanje. Tako je že vsa leta zapored in želimo si, da dobro sodelovanje ostane tudi v bodoče.
Zavedamo se, da je divjad državna last, lovci pa imamo s koncesijsko pogodbo lovišče v upravljanju. S tem je neizogibno potrebno sodelovanje s kmetovalci, vinogradniki, lastniki kmetijskih in drugih površin. V interesu nam je, da imamo čim manj škod, ki jih povzroči divjad, seveda pa tudi čim manj škode na divjadi. Škodo, ki jo povzroča divjad preprečujemo z različnimi ukrepi, odvračali, pa tudi z odstrelom. Plan odstrela je vsako leto ustrezen in s tem zagotavljamo optimalno rabo divjadi kot obnovljivega naravnega vira.
Škode se dogajajo tudi na divjadi in kljub opozorilnim znakom ob cestah, prihaja do trčenj divjadi z motornimi vozili. Številke so vsako leto večje, s tem pa nastaja škoda in oškodovanci smo pač lovci oziroma naša lovska družina.
Škoda na divjadi ni samo na cesti pač pa tudi in zlasti v času gnezdenja fazanov, poleganja mladičev srnjadi, zajcev. Zgodnje košnje so zanje zelo nevarne.
Pogrešamo sodelovanje s krajani pred košnjo, saj smo do sedaj veliko škode preprečili, če smo pred košnjo lovci pregledali travnik in s tem zmanjšali škodo na srninih mladičih in na gnezdih fazanov.
V vinogradih je za živali nevarno mulčenje. Običajno smo lovci pri teh bolj tiho škodah, kar pa ni dobro. Ne želimo zaostrovati dobrih odnosov, pričakujemo pa večje sodelovanje lastnikov vinogradov.
35
Lovci smo v letošnjem letu opravili veliko dela v lovišču. Od čiščenja smeti, odstranitev starih in dotrajanih prež, s postavitvijo novih, lepših, varnejših.
Sodelovali smo pri krajevnem prazniku v Miklavžu, kmetovalce počastili z golažem, izvedli tudi tradicionalno lovsko tekmovanje. Pa to še ni vse. V našem lovskem domu smo poskrbeli tudi za internetno povezavo in tako omogočimo mlajšim obiskovalcem lovskega doma tudi »surfanje« po internetu. Poskrbeli bomo tudi za možnost gledanja televizije in tako poskrbeli, da bo lovski dom naše družine tudi in še v večji meri kot do sedaj, lovski dom vseh nas in tudi krajanov.

Lovske vrste zapuščajo lovci, gredo v večna lovišča. Zadnjega smo pospremili Ivana Čurina na pokopališču v Središču ob Dravi. Dobili smo tudi novega lovca z opravljenim lovskim izpitom, ki nadaljuje tradicijo starega očeta.
Vsakega novega lovca tudi lovsko krstimo. Običajno je to na lovu v novembru. S tem ohranjamo staro tradicijo in del lovskih starih običajev ali lovsko kulturo.
Spoštovani krajani, prijatelji. Naj vam zaželim srečnega in veselega, zdravega in vse kar si najbolj želite v letu ki je pred nami, v letu v katerega vstopamo.
Lovski zdravo !
Anton ŠNAJDER, starešina LD Vinski Vrhovi
36
Lovska družina Kog v letu 2015
Spoštovane krajanke in krajani. Leto je spet naokoli in bliža se praznični čas, ki je tudi čas, ko se lahko ozremo nazaj in ocenimo svoje delo za leto za iztekajoče leto. Je pa to hkrati tudi priložnost, da zastavimo nove cilje za prihajajoče leto. Cilje je potrebno postaviti optimistično in stremeti k njihovi uresničitvi.
V lovski družini Kog smo tako tudi v letu 2015 nadaljevali s svojimi ustaljenimi aktivnostmi zadnjih let. V začetku leta smo edino nekaj manj dela vložili v novi objekt v »Jošovjaku«, zopet iz enakih razlogov kot v preteklosti, saj je v teh negotovih časih potrebno poskrbeti tudi za ostale nujne zadeve. Bomo pa toliko več truda vložili v nadaljevanje del v tem jesensko/zimskem času in poizkusili narediti čim več potrebnih del, da do spomladi dokončamo z ureditvijo skupne sobe, ki bo namenjena tako za sestanke, kot druženja. Kljub prostovoljnemu delu in odrekanju članov, je potreben kar zajeten kup finančnih sredstev, če bi želeli vsa dela dokončati hkrati, zato jih moramo prilagoditi finančnim sredstvom, ki jih imamo na razpolago. Verjamemo pa, da nam bo s skupnim trudom in tudi pomočjo prijateljev in znancev uspelo dokončati objekt in ga spraviti v pogon v doglednem času.
En od glavnih virov prihodka, ki ga uporabimo za delovanje lovske družine, je organizacija tradicionalne strelske tekme, ki jo že vrsto let izpeljemo drugi vikend v mesecu juliju. Tako smo tudi letos povabili lovske družine in strelska društva iz Slovenije in sosednjih držav naj se nam pridružijo in pokažejo svojo spretnost pri streljanju letečih tarč. Glede na splošen upad števila udeležencev povsod po Sloveniji na podobnih prireditvah, smo tudi mi letos pričakovali rahel upad obiska. No, po končanem tekmovanju smo bili izjemno zadovoljni, saj smo zabeležili rekorden obisk! Prireditve se je udeležilo kar 31 strelskih ekip iz Slovenije in Hrvaške. To nam je v ponos in hkrati je to tudi dokaz, da delamo dobro, ter da nas strelci iz daljne in bližnje okolice spoštujejo, saj se vsakoletno redno udeležujejo naše tekme, kjer se pomerijo s svojimi tekmeci.
37
To nam vsekakor daje dobro motivacijo za nadaljnji trud in organizacijo v prihodnjih letih. Moramo pa omeniti, da žal spet ni šlo popolnoma brez težav. Slovenci smo žal precej poznani tudi po zavisti in očitno je tako tudi v naših koncih. Bolj, ko si uspešen, bolj ti posamezniki zavidajo. Tako nam je na samo prireditev nekdo z anonimno prijavo poslal več inšpektorjev, ki so preverili praktično celotno prireditev in vse organizatorje. Spomnimo, da smo podobno zadevo imeli že pred dvema letoma in jo uspešno rešili ter dokazali, da delujemo v skladu s pravili in zakoni. Tudi v tem letu smo inšpektorjem ob pregledu ponudili vso potrebno dokumentacijo in obrazložitve, ki so jih iskali. Spet smo dokazali, da imamo v lovski družini Kog urejene zadeve in smo dobili le priporočila za par malenkosti kaj spremeniti in izboljšati v prihodnje. Po navadi ravno taki, ki dajejo take prijave, nimajo urejenih zadev pri sebi, mi pa smo ponosni, da je pri nas drugače. Vsaka lekcija, ki jo dobimo nas naredi še močnejše in previdnejše.
Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in sami izvedbi naše prireditve. Brez vseh povezovalnih členov, ki so bili prisotni, nam vsekakor ne bi uspelo v taki meri kot nam je. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje in tako vas že sedaj obveščamo, da bo v letu 2016 prireditev potekala na isti lokaciji kot v preteklosti in sicer 9.7. in 10.7.2016.
Člani lovske družine Kog pa zraven naših ostalih aktivnosti skrbimo tudi za naravo in prosto živeče živali v njej. Zato bi želeli pozvati in vzpodbuditi tudi krajane, da po svojih zmožnostih pomagajo pri tem. Le majhna pozornost pri vsakem od nas je včasih potrebna, da naredimo veliko dobro. Mogoče majhna sprememba pri našem ustaljenem delovanju, ali kaka gesta, ki jo tu in tam postorimo za dobrobit vseh. Skupek teh majhnih dejanj in gest, lahko naredi veliko spremembo. Pa če je to odvržen odpadek manj, ali položitev hrane za ubogo divjad v zimskem času, preprečimo kurjenje v prosti naravi, smo previdni pri sezonski košnji trave, ne izpuščamo psov brez nadzora v naravo, ipd. S sodelovanjem vseh krajanov in obiskovalcev kraja ter skupno skrbjo za okolje, lahko naredimo ogromno dobrega za vse.
V letošnjem letu pa je aktualna in še kako pomembna še ena stvar, ki je drugače v našem okolju nismo vajeni. In sicer postavitev žične ograje med Slovenijo in Hrvaško zaradi nepredvidljivega pritoka migrantov. Zaradi tega velja še posebna previdnost pri delovanju in gibanju v naravi. Ta ograja predstavlja izjemno nevarnost tako za prosto živeče živali, kot za domače živali in pa tudi ljudi. Ograja je trenutno še v fazi postavitve, bo pa predstavljala veliko oviro za nemoteno gibanje. Ljudje se zavedamo te tehnične ovire v našem kraju, med tem, ko živalim tega ne moremo razložiti. Zato bodimo še posebej previdni, da jih ne splašimo preveč, saj v begu niso toliko pozorne na ovire pred sabo in se z lahkoto zapletejo v to žico, ki skoraj gotovo pomeni zelo bolečo in mučno smrt ali vsaj zelo resno poškodbo. S to novostjo se bomo za nekaj časa morali vsi skupaj naučiti živeti in samo na nas je na kak način bomo prešli to obdobje.
38
Spoštovane krajanke in krajani! Decembrski čas je tudi priložnost, da vam vsem skupaj v imenu lovske družine Kog zaželim vesele in mirne božične praznike, ter zdravo, srečno in z uspehi izpolnjeno novo leto 2016.
Lovski pozdrav !
Tajnik LD Kog: Blaž KUKEC
Folklorna skupina Kog
V začetku lanskega leta smo se po dolgem premoru ponovno zbrali. Pred desetletjem je na Kogu že delovala folklorna skupina mladih, potem se je za nekaj let razšla. Zelja po druženju, sprostitvi in plesu srednje generacije je 24. marca 2014 obrodila sadove. V vse prehitrem tempu življenja si najdemo čas, da se zberemo, zaplešemo, kakšno rečemo in spijemo kozarček kogovske kapljice. Čeprav je bil namen ponovne obuditve folklorne skupine druženje in ples je preraslo širjenje naše energije med sokrajane. Začela so se vrstiti povabila tudi v sosednje kraje in občine.
Tu je še naša folklorna skupina Cimêr s katerimi zelo radi zaplešemo, saj nas z njimi, kljub njihovi starosti, druži želja po sprostitvi in plesu.
Menim, da se s pesmijo in plesom odlično ujamemo. Za naše pravilne korake in dobro odpete pesmi poskrbi gospa Anica Pevec.
Naša želja za prihodnje je povabiti in pridobiti še kakšnega člana, ki si želi druženja, sprostitve in plesa.
Friedrich Nietzsche je dejal, da je izgubljen dan, ko nisi niti enkrat zaplesal !
Mateja PRAPOTNIK
39
Steyrklubv letu 2015
Aktivnosti Steyr kluba Kog so se začele z Antonovanjem na Kogu, ko smo v klubskih prostorih pogostili številne obiskovalce in pohodnike iz Ljutomera, ter goste iz sorodnih društev.
Na zboru članov v marcu smo sprejeli program aktivnosti kluba za leto 2015.
Junija se srečanja starih traktorjev v Laafeldu v Avstriji udeležijo naši člani iz okolice Radencev.
Tradicionalni obisk MESAP-a v Nedelišču je bil 14. junija, katerega se je udeležilo 13 članov s Steyr starodobniki.
Letošnje tretje oranje s starodobniki smo izvedli v Obrežu pri Središču ob Dravi, saj za organiziranje prireditve na Kogu za uporabo njive nismo uspeli pridobiti soglasja lastnikov. Oranja se je udeležilo 18 starih traktorjev iz društev: Vitezi pesničarji Dornava, Oldtimer Stara gora, Društvo kmetijske tehnike Beltinci, Klub traktoristov Steyr Središče ob Dravi, Toleranca Kerman Hrvaška in naši člani. Obiskali so nas tudi člani sorodnih društev iz Avstrije. Že tretjič je zmagal orač iz Stare gore in prejel prehodni pokal v trajno last.
Na koncu prireditve je gost Jože Kobler zapel »še eno rundo«.
Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih se julija udeležijo trije starodobniki. Ta dan je festival obiskal predsednik RS Borut Pahor, ki se je popeljal s Steyr starodobnikom po festivalu.
Avgusta je bilo na Sv. Urbanu tradicionalno postavljanje klopotca. Udeležilo se ga je 12 naših članov s traktorji, oldtimer avtomobili in motorji. Po prijateljskem druženju smo se zadovoljni vrnili na Kog.
Letošnje 6. srečanje Steyr starih traktorjev AGRA 2015 je bilo 24. avgusta. Udeležilo se ga je 58 traktorjev iz društev: Kmetijske tehnike Beltinci, Oldtimer Stara gora, Fanclub Laafeld, Oldtimer club Lang, in naši člani. Tega dne smo se zbrali pred GD Vitan in se odpeljali do taksi bara Frč, kjer se pridružijo udeleženci iz Stare gore in Beltincev. Vožnjo nadaljujemo v Gornjo Radgono in skupaj z gosti iz Avstrije
40
predstavimo na sejmu. Na letošnje srečanje smo povabili Kogovsko vinsko kraljico Polono Kolarič, ki se je z veseljem odzvala, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Pihalna godba Ormož je na prireditvenem prostoru izvedla nekaj skladb, kar je popestrilo dogodek na sejmišču.
Že nekaj časa obljubljeni izlet društva smo izvedli 12. septembra z obiskom muzeja »Traktor stori« Baradine in podzemne jame pri muzeju. Ogledali smo si tudi stari del Poreča.
Klub si prizadeva pri prepoznavnosti kraja z obiskom raznih prireditev v okolici, saj traktorji s »pokanjem« privabljajo interes obiskovalcev.
Zahvaljujemo se Občino Ormož, Krajevni skupnosti Kog za podporo in društvom za povabila k sodelovanje in želimo vsem krajanom
ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO V LETU 2016
Steyr klub Kog Milan KOLARIČ- predsednik
41
Društvo upokojencev ZARJA Kog
Preplet veselja in žalosti sta bili značilnosti delovanja Društva Upokojencev Zarja Kog v iztekajočem se letu. Veselje zaradi tega, ker smo si zastavili smele načrte, ki so bili potrjeni na zboru članov, žalost pa zaradi tega, ker nas je sredi uresničevanja programa, po hudi bolezni zapustil naš predsednik Pavel Pukšič. Vsaka smrt za nekaj časa zaustavi korak, še bolj to velja za društva, kjer morajo biti predsedniki gonilna sila vsega dogajanja. In Pavel je bil takšen, zato ga bomo močno pogrešali.
Toda življenje je potrebno živeti naprej in upokojenci se ga čvrsto oklepamo. Življenje v društvu je počasi šlo v svoje tirnice in proti koncu leta lahko ugotovimo, da je to leto bilo eno od najustvarjalnejših.
Že januarja je naša sekcija kegljačev, v okviru Antonovanja na Kogu, organizirala meddruštveno tekmovanje v kegljanju na vrvici. Bilo je številčno in veselo druženje.
Na zboru članov društva smo se spomnili tudi naših žensk in smo jim, ob mednarodnem Dnevu žena in Materinskem dnevu, podarili cvetje.
Za tem so stekle priprave na izgradnjo nadstreška za dve zunanji kegljišči pri naši dvorani. Zalogaj je bil za društvo kar zajeten, saj je investicija znašala skoraj 4.000 EUR. Uspelo nam je in Pokriti kegljišči smo svečano odprli avgusta, v sklopu turističnih dnevov.
Konec maja smo se kogovski upokojenci z dvema starodobnima voziloma Steyr kluba odpravili na obisk v Ormož. Obiskali smo člane DU Ormož. Naša transportna vozila so po poti skozi Ormož vzbujala vsesplošno pozornost in radovednost. Gostitelji so nas prijazno sprejeli z napitki in malico za dobrodošlico. Z njimi smo preživeli čudovite trenutke in se z njimi pomerili v pikadu in kegljanju.
Ta dan smo obiskali tudi Center starejših občanov v Ormožu (CSO). Prijazno so nas sprejeli in nam predstavili pogoje bivanja v domu. Družili smo se z našimi krajani, ki so stanovalci centra in bili deležni tudi brezplačnega kosila. Vodstvu in osebju centra starejših občanov smo se pozneje tudi pisno zahvalili za topel sprejem in čas, ki so nam ga namenili. Pred povratkom domov smo si ogledali še ormoško vinsko klet, poskusili nekaj vrhunskih vin in nato nadaljevali pot domov po vinski cesti do Maleka. Ob tej čudoviti vinogradniški zidanici smo nato preživeli še nekaj čudovitih trenutkov in se nato varno vrnili domov. No, ne sicer čisto vsi, kajti imeli smo tudi ranjenca z manjšimi odrgninami.
Avgusta, ko na Kogu potekajo dnevi turizma so organizirali kegljanje na vrvici.
Še dva dogodka moramo omeniti, ki sta bila prav tako vesela in dobro obiskana.
V začetku septembra smo organizirali skupno druženje s pobratenim društvom Modra jesen z Dravskega dvora. Piknik je bil sit in znotraj moker, plesali smo in peli v pozni popoldan.
42
Oktobra smo vrnili obisk pobratenemu društvu. Bili smo povabljeni na njihov kostanjev piknik. Poln avtobus nas je bilo. Bili smo dobre volje in letošnje srečanje pri njih je bilo eno od bolj veselih in zabavnih. Hvala jim za prijetne trenutke, ki jih preživljamo skupaj.
Dvajsetega novembra smo skupaj s KS Kog organizirali sprejem za vse krajane, ki so že dopolnili 70 let. Tiste, ki iz zdravstvenih razlogov niso mogli priti na prireditev, smo obiskali na njihovih domovih in jim izročili skromna darilca. Prav tako smo obiskali naše krajanke in krajane, ki bivajo v Centru starejših občanov v Ormožu.
Leto počasi zaključujemo. Izdali smo svoj koledar, ki naj krasi vaše domove.
Radi pa bi vam povedali še nekaj. Naš prapor, ki ga nosimo na pogrebih, ko se poslavljamo od svojih članov in na različnih prireditvah, je v zelo žalostnem stanju. Morali bomo dobiti novega in zato vas že zdaj prosimo, da nas ne zavrnete, ko vas bomo obiskali in poprosili za denarni prispevek. Saj ne zahtevamo mnogo, veseli bomo vsakršnega prispevka, ki ga boste dali, da bo naš praporščak lahko ponosno dvignil novi prapor za žalostne in vesele trenutke.
Mirno zaključite spoštovane Kogovčanke in Kogovčani to leto in mnogo sreče, zdravja in veselja vam želimo v letu 2016.
ZA DU Zarja Kog Tonček LUSKOVIČ
Pevski zbor Društva upokojencev ZARJA KOG
UPOKOJENCI RADI ZAPOJEMO
Pesem je naš moto, ki smo si ga zadali, da od mladosti do starosti pojemo. Poješ, ko si dobre volje, poješ in ne misliš na vsakdanje skrbi. Pesem se sliši ob vseh priložnostih in praznovanjih: rojstvu, porokah, obletnicah . Včasih samo za dušo sebi in v veselje drugim. Tako ostanemo mladi po srcu in duši. Začeli smo peti z mamo, na paši, v šolskem zboru, v mladinskem, ustavili smo se nekaj let v odraslem , sedaj pa smo že pri upokojencih, tukaj bomo ostali dokler nas bodo glasovi služili. Pa kaj hočemo tako se svet vrti.
43
Vsem krajankam in krajanom želimo vesele božične praznike, zdravja sreče in veselja v letu 2016.
Za Pevski zbor DU Zarja Kog Marta HLEBEC
44
TRINAJSTI POHOD PO FLEGERIČEVI POTI NA HUM
Večni popotnik Slovenskih goric, profesor in pesnik( 30.01. 1841 - 09.06. 1907) se je rodil v Vodrancih na Zadravčevi domačiji (danes pri Majerju) večji del svojega življenja pa preživel na svojem domu v Vodrancih 9 - ( kmetija Klanjčar).
Kot profesor v Osjeku je ostal brez službe in tako pristal na svojem domu v Vodrancih. Tu pa razgledan mož ni imel miru in obstanka, zato je iz dneva v dan hodil okrog, od prijatelja do prijatelja, rad pogledal v poln kozarec, zraven pa pridno zapisoval pesmi.
Vsakodnevna pot ga je vodila v Središče k nadučitelju Antonu Kosiju, v Obrežu pri Tkalčevih pa je bil skoraj njegov drugi dom. Zgodilo se je, da domači niso imeli časa za klepet, ker je bilo na kmetiji preveč dela. Ostal je sam pri«flaši« žganja, jo popil in s kredo na mizo napisal:
»Prijatelj ne zameri, bil sem žejen pri moji veri, sprijaznil sem se z žganico In ti spraznil steklenico!«
Pesnikova vsakdanja pot pa ga je velikokrat vodila tudi k učitelju Porekarju na Hum.
Zato so si njegovi častilci: Anton Marčec, Branko Filipič, Franc Zvonko Bešvir, omislili daljšo in krajšo pot na Hum. Najbolj primeri zdel pravlpadvanjsko gedeljo, saj je takrat na Humu maša in »pro:
Le
prigriznili krajši ku pozdravil
inajstič, bilo je prijetno kot vsako leto. Do se pogovorili s prijatelji in so nam »LUKMANOVI D ela nam je tudi KOGOVSK,
vodstvom Leona Laha.
dan
za
anes že pokojni pohod se jim je
7. uri, malo pripravimo ike pa sem PINA pod
45
Bilo je prijetno in lepo kot vsako leto, še posebej ob druženju na Humu pri Medikovem vikendu, kjer nas vsako leto prijazno sprejmeta hčerka našega preminulega častilca Stanka Medika in mož Sandi.
Janko Klanjčar
Spominski dan - Gomila pri Kogu
Kogovčani se vsako prvo julijsko nedeljo, že nekaj let zapored, skupaj s krajani sosednjih KS, z veterani vojne za Slovenijo, s policijskimi veteranskim združenjem Sever in z gasilci, zbiramo ob pomniku v Gomili, ki je bil postavljen v spomin vsem, ki so sodelovali v bojnih in humanitarnih operacijah v osamosvojitveni vojni leta 1991.
Prireditveni prostor so s svojimi prapori svečano obeležili praporščak domoljubnih, gasilskih, veteranskih, policijskih in vojaških združenj in se poklonili braniteljem vojne za Slovenijo.
Letošnje prireditve so se udeležili številni gostje:
-	Namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik
-	Predsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič
-	Župan Občine Ormož Alojz Sok
-	Župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko
-	Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko
-	Predsednik KS Kog Slavko Bedekovič
-	Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak
-	Predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič
-	Poveljnik Gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak
46
-	častni član OZVVS Ormož dr. Jure Ferme
-	Predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož Miran Fišer
-	Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Hermanci Dejan Vnuk in delegacije ter praporščaki Gasilske zveze Ormož, OZVVS Pomurja in Vzhodnoštajerske pokrajine: Ormož, Ptuj, Ljutomer, Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota
-	delegacija Policijskega veteranskega društva SEVER
-	delegacija OZSC Ormož in Ljutomer
Številne zbrane sta pozdravila predsednik KS Kog Slavko Bedekovič, župan Občine Ormož Alojz Sok in slavnostni govornik, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik.
V kulturnem delu programa so s slovenskimi pesmimi sodelovali pevci pevskega zbora DU Zarja s Koga pod vodstvom zborovodkinje prof. Lucije Pocrnja. Sledil je recital v katerem sta sodelovala recitatorja Nika Bedekovič in Jožko Kolarič, na harmoniki pa ju je spremljal Patrik Žganec. Zaplesala je Folklorna skupina Kog, ki je posebej za to priložnost pripravila program v spomin na odhod fantov k vojakom. Celoten kulturni program je pripravila Anica Pevec.
Letos se je na prireditvi še posebej izkazala intendantska enota Slovenske vojske, ki je s seboj pripeljala poljsko kuhinjo in na prizorišču prikazala kako se na terenu kuha golaž. Bilo je zanimivo in okusno. Spomini naj ne zbledijo!
Dejan VNUK
47
Dnevi poezije in vina - Pesniški večer na Kogu
30 Apartma Kog / Kog Apartment [Kog 8, Kog) Fokus 2015 / Focus 2015
JAN BAEKE (NL). MILAN DEKLEVA (SI). VERONIKA DINTINJANA (SI). HESTER KNIBBE (NL). ANA PEPELNIK (SI), MARJAN STR0JAN (SI). MAUD VANHAUWAERT (BE), GEERT VAN ISTENDAEL (BE)
Vodi / Moderator: Aleš Šteger
Pesniško branje udeležencev mzozemsko-slovenske prevajalske delavnice / Poetry reading of the participants of the Dutch-Slovene translation workshop
V sodelovanju z Apartmajem Kog / In collaboration with the Kog Apartment
M
Letošnji Mednarodni festival Dnevi poezija in vina je tako, kot že lani, na Kog prinesel nežni veter sodobne poezije. Kog je bil 24. avgusta letos , v prelepem večeru na terasi Apartmaja Kog, zavit v verze pesnikov iz Belgije in Nizozemske, ki so skupaj s slovenskimi kolegi vzajemno prevajali in brali poezijo. V središču letošnjega dogajanja je bila sodobna poezija, ki nastaja v nizozemskem jeziku.
Dnevi poezije in vina so letos prinesli pisano dogajanje po vsej Sloveniji pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji, kjer so pod naslovom Trenutki jasnine potekali celodnevni pesniško-vinski programi s slovenskimi in mednarodnimi gosti.
Tradicionalni Večeri pred Dnevi so se letos odvili na šestih že znanih in kar treh novih prizoriščih po vsej Sloveniji, zgoščen festivalski program pa je potekal med 26. in 29. avgustom na osrednjem prizorišču na Ptuju.
Letošnja častna gosta sta bila Milan Dekleva kot domači in ameriška pesnica C. D. Wright kot tuja častna gostja.
48
Na Kogu so se predstavili: Jan Beake in Hester Knibbe iz Nizozemske, Maud Vanhauvvaert in Geert Van Istendael iz Belgije, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Ana Pepelnik in Marjan Strojan iz Slovenije.
Dogodek je vodil pesnik, pisatelj in literarni kritik Aleš Šteger.
V kulturnem delu večera sta nastopila mlada Uroš Hlebec in Jakob Lukman, oba domačina, ki sta nas s pesmijo in glasbo razvajala v sanjavem večeru.
Vse prisotne je z izbranimi vini razvajalo družinsko posestvo Čurin Prapotnik.
Bil je čaroben večer in nepozabno doživetje.
Dan starejših krajanov
Krajevna skupnost Kog in Društvo upokojencev Zarja Kog sta tudi letos organizirali sprejem za naše krajane, ki so dopolnili sedemdeset ali več let. V kulturnem delu programa so nastopili učenci naše šole in otroci iz vrtca pod mentorstvom učiteljic in vzgojiteljic.
Zbrane je nagovoril predsednik KS Slavko Bedekovič:
Spoštovane Kogovčanke in Kogovčani, drage naše krajanke in krajani, ki ste stari več kot 70 let.
Mnogo več je na Kogu ljudi, ki spadajo v kategorijo starejših občanov pa jih danes, iz ne vem kakšnih razlogov, ni. Tako majhen kraj smo, da bi se nas na vsaki prireditvi moralo zbrati mnogo več, kot sicer. Žal nam to ne uspeva in ne vem zakaj. Mar smo ljudje res že tako otopeli, da nam tudi druženje s prijatelji ne pomeni nič več? Zakaj se preštevamo na naše in vaše, zakaj ne moremo stopiti skupaj, zakaj ne cenimo tistega, kar je v preteklosti bilo doseženo, tudi po vaši zaslugi. Del te naše kogovske preteklosti ste tudi vi spoštovani starejši krajani. Samo za ilustracijo mi dovolite, da vam predstavim nekaj številk.
Na Kogu nas trenutno živi 902 krajank in krajanov.
49
•	v Gomili 158, od tega je 11 ljudi starejših nad 70 let
•	v Jastrebclh živi 148, od tega 25 starejših nad 70 let
•	na Kogu 222, od tega 20. starejših nad 70 let
•	v Lačavesi 136, od tega 18 starejših nad 70 let
•	na Vitanu 102, od tega 11 starejših nad 70 let
•	v Vodrancih 136, od tega 26 starejših nad 70 let
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu ta dan obeležujejo od leta 1990. Tudi v Sloveniji z organizacijo Dnevov starejših želimo opozoriti na naš odnos do starejših.
Današnje srečanje sta pripravila KS Kog in DU Zarja Kog z namenom, da opozorimo na naše spoštovanje in skrb za starejše, torej tistemu, kar bi pravzaprav morali početi vse leto, ne samo en dan. Da se vam istočasno zahvalimo za vse, kar ste v preteklosti dali našemu kraju in domovini. Sam imam probleme s tem dnevom, kajti zdi se mi, da je v njem mnogo sprenevedanja in licemerja.
Država očitno s tem enim dnevom poskuša popraviti vse tiste krivice in nepravilnosti, ki vam jih je povzročila skozi vaše življenje in vam ni zagotovila brezskrbnega in varnega življenja v starosti. Mislim na sramotno nizke pokojnine, na prikrajšanje pri različnih dodatkih, regresih in drugih prejemkih. Politiki, bi ob tem hitro rekli: »Nehajte se spraševati, kaj vse naj vam da država, raje se vprašajte, kaj lahko državi daste vi !<< Krasno zveni ta misel, in lahko bi ji pritrdili, če bi država bila dobra mati in bi res dosledno skrbela za svoje državljane. Pa na žalost ni tako in zato pravim, da je v tem prazniku, ki mu pravimo Dan starejših občanov precej sprenevedanja, kajti en dan veselja ne more popraviti številnih dni žalosti, trpljenja in človeških stisk.
Starost je nekaj, kar vsi odlagamo, tako na individualni kot družbeni ravni. Dejstvo je, da tega obdobja ne želimo, a vseeno pride. Zato se je nanj pametno ustrezno pripraviti. Ker tako posamezniki kot družba odlagamo starost, nas le-ta ujame nepričakovano in zato predstavlja problem. Vstop med starostnike pomeni za posameznika globok rez i/ življenju.
V moderni družbi je odnos do starostnikov zelo specifičen: obravnava se jih kot breme. Tak status pa jim je pripisan zaradi nesposobnosti obravnavati jih kot nekaj pozitivnega.
Tudi starostniki so lahko na nek poseben način produktivni. Pri njih je predvsem prisoten strah - strah pred starostjo, pred nadaljnjim življenjem, pred zmanjšanjem fizičnih sposobnosti in v končni fazi tudi strah pred samo smrtjo.
Strah pred starostjo pa je prisoten tudi na kolektivni oz. družbeni ravni - ko se ljudje upokojijo, postanejo za družbo breme. Družba ne zna usmeriti socialnega potenciala starega razreda. Starostnike najbolj zaboli občutenje odvečnosti, nekoristnosti,
50
neproduktivnosti. Pa bi lahko bilo drugače, če bi se tudi tisti, ki so manj stari, če bi se mlajše generacije v naprej zavedale kaj prinaša staranje. Še zdaleč ne samo nabiranje izkušenj in let, obujanje spominov na zlate čase, ko so starejši bili polni življenjske energije in imeli priložnosti (ki so jih lahko tudi izkoriščali) na vseh področjih življenja, ampak velikokrat tudi nemoč, osamljenost in - kar je vse huje videti tudi v Sloveniji - materialno pomanjkanje.
Do osamljenosti pride žal zelo hitro. Aktivna populacija, ljudje, ki se vsak dan pehajo za zaslužkom, pa naj bo ta velik ali majhen, si velikokrat ne vzame časa niti za pogovor, kaj šele za redno druženje s svojimi starši ali vrstniki staršev. Strokovnjaki opozarjajo, da so starejši prav zaradi osamljenosti in materialnega pomanjkanja pogosto najbolj potrebni nege in dodatne pozornosti. Ker pa je stopnja njihove storilnosti vse nižja, se največkrat zgodi ravno nasprotno. Namesto, da bi se jim bolj posvetilo, se jih postavi na stran, vse manjšo veljavo se jim da, kar je opaziti tako v družinah kot v širši družbi. Spoštovanje starejših se žal prav tako vse bolj niža. Vsi bi se morali zavedati, da lahko sodelujemo, čeprav smo različni - tudi glede na starost. Prav ta različnost nam bi morala prinašati dobrobiti, ne pa, da nas ločuje. Sprejemanje drugačnosti, sprejemanje starostnikov v okolje še vedno aktivnih, ni samo izraz spoštovanja do starostnikov ampak izraz spoštovanja nas samih.
Torej, kako svet vidijo ljudje, ki smo jih hote ali nehote postavili na rob družbe, ljudje, ki jim ne namenimo niti petnajst minut dnevno, da bi jih povprašali, kako se počutijo, in da bi jim pomagali odgnati osamljenost s kakovostnim pogovorom ter jim izpolnili željo po snidenju z npr. starim prijateljem?
Osamljeno, zapuščeno, odrinjeno. In ker se tako počutijo, tudi svet vidijo skozi njihovo perspektivo.
STAROST JE LAHKO NOVA PRILOŽNOST V ŽIVLJENJU.
Zato to svoje razmišljanje zaključujem z verzi Toneta Pavčka, kije takole zapisal:
Vsak človek je zase svet, čeden, svetal in lep kot zvezda na nebu...
Vsak tiho zori počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti.
51
Spoštovani starejši krajani!
Današnji dan je torej posvečen vam, kot izraz spoštovanja in tudi zahvale za vaš prispevek k družbi, za vaš vloženi trud v letih, ki ste jih preživeli.
Dobro se imejmo danes, stisnimo si roke in imejmo se radi ter »Ostanimo prijatelji«, kot pravi pesem.
Razveselite se ob programu, ki so ga za vas pripravili učenci naše šole skupaj z njihovimi učitelji ter naši najmlajši iz vrtca, ki bodo zvedavo gledali po dvorani, kje so njihove babice in dedki.
V imenu organizatorjev, Občine Ormož, Krajevne skupnosti Kog in Društva upokojencev Zarja Kog vam želim prijetno druženje in zabavo.
Še posebej pa vam želim kar največ zdravja in seveda, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
Ustvarjalnost ne pozna meja... in ADVENTNI VENČKI
Adventni čas, za mnoge čas pričakovanja, upanja in priprave na božič, se počasi izteka. Po naših domovih smo na adventnih venčkih, ki so najpogostejši simbol adventa, že prižgali vse štiri sveče. Te nam vsako leto znova prinašajo luč in toplino v predpraznične dni.
Da bi tudi mi v teh dneh prižgali kakšno iskrico upanja in dodali kakšen žarek topline, smo člani Društva Antonovanje na Kogu v sodelovanju z Župnijo sv. Bolfenka, na prvo adventno nedeljo, pripravili letos že tretjo Razstavo in blagoslov adventnih venčkov.
52
Vsak venček je pripovedoval svojo zgodbo, vsak je bil splet truda, iskrivega ustvarjanja in časa, ki smo ga si ga utrgali v ta namen in tudi zato toliko bolj dragocen.
Tudi letos so prevladovali naravni materiali - smrekove veje, deli trsa, različni storži, plodovi šipka, mah, brezove vejice...
Nemalo pozornosti pa so pritegnili venčki, ki so nastali v rokodelski delavnici Centra DUO iz Veržeja in so bili izdelani iz gline.
Vseh smo bili veseli in vsem ustvarjalcem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.
Za Društvo Antonovanje na Kogu Slavica Munda
53
Turistično in kulturno društvo Kog na Martinovanju v
Ormožu
Na povabilo organizatorjev letošnjega Martinovanja v Ormožu so se člani TKD Kog udeležili tradicionalnega Martinovanja v Ormožu.
Na stojnici, ki so jo uredile prizadevne članice s Ksenjo Lukman na čelu, smo predstavili del kogovske ponudbe in turistične informacije o našem kraju.. Imeli smo ogromno prospektnega materiala o naših ponudnikih, ponujali pa smo tudi serijo razglednic z motivi s Koga.
Posebno atrakcijo in zanimanje pa je povzročila naša izvirna ponudba obiskovalcem.
Bili smo unikatni, saj smo ponujali pečene mošancke, polnjene z orehi, medom, marmelado...
Bilo je zanimivo in veselo, škoda je le, da so stojnice bile nekoliko odmaknjene od osrednjega prizorišča, pa tudi sicer se na letošnjem ormoškem martinovanju ni trlo obiskovalcev.
54
Kmečke žene s Koga
(sestavek je bil pripravljen za zbornik, ki ga je izdalo Društvo kmečkih žena Ormož
ob 20 letnici delovanja)
V času, ko ormoške kmečke žene praznujejo okrogli obletnici svojega organiziranega delovanja je prav, da v spominih sežemo tudi v malo bolj oddaljeni čas, ko se je kmečka žena še krčevito borila za svoj položaj v družbi.
Zelo dolgo zgodbo, pravzaprav roman, bi morali napisati, če bi želeli skozi zgodovino osvetliti položaj kmečke žene, matere.
S tem so se ukvarjali mnogi avtorji, največkrat pa politiki, dejstvo pa je da se je položaj kmečkih žena in njihova uveljavitev v družbi, začel izboljševati šele v 19. stoletju, najbolj izrazito pa v desetletju pred II. svetovno vojno, ko se kmečke ženske prvič pojavijo kot enakopraven partner moškim, organizirane v društvih kmečkih fantov in deklet.
Za Slovenke je še do 19. stoletja veljalo » da so ženske bolj ali manj anonimni in samo po sebi razumljivi del Zgodovine Slovencev: o tem, da so, sicer ni dvoma, toda »gibalo zgodovine« so »aktivni moški« in so ženske le tihi in »nevidni » drugi pol človeške množice... » 1.
Če pogledamo po slovenskih ljudskih pregovorih: »Bog je ženski iztrgal jezik, ga vsadil in zrasel je hren. » ali »kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo.« 2 , itd. nam je jasno, kam so žensko skozi različna zgodovinska obdobja postavljali.
Vse to,vendar še v mnogo hujši obliki je veljalo za kmečke ženske. Bile so dekle, hlapčevale so možem, gospodarjem, skratka bile so vsestransko zapostavljene, priročne zgolj za rojevanje otrok in težaška kmečka dela.
Slovenska mati in še posebej kmečka mati je bila v slovenski zgodovini, kljub svoji zapostavljenosti, ves čas steber slovenskega naroda. Zakaj še danes v družbi ni enako cenjeno delo v družini, vzgoja in skrb za otroke ter skrb za ostarele starše?
Vsaka mati, hčerka, sestra, vnukinja, žena, skrbi za svoje starše, moža, otroke, družino, svoje starše ali brate. Gospodinjska opravila, kuhanje, pranje, likanje, pospravljanje se zdi samoumevno opravilo, ki v naši družbi ni priznano, ovrednoteno in seveda neplačano. Prav tako se zdi še vedno samoumevno, da je kmečka žena desetletja garala na kmetiji in ji to ni bilo priznano kot prispevek družbi.
Čas bi bil, da se tudi to delo v naši družbi ovrednoti in prizna kot ekonomska vrednost, kot prispevek v skupni dohodek našega naroda in države. Morda se sliši tak predlog kot utopija, vendar v družbi blaginje, kar si želimo za prihodnost in kar bi
1	P. Vodopivec, Kako so ženske na Slovenskem v 19. stol. stopale v javno življenje. Zgodovina za vse 19941/2, str. 30.
2	E. Boje, Pregovori in reki na Slovenskem. Ljubljana 1974, str. 319, 320.
55
morala naša država in družba postati, moramo ceniti, priznati in pošteno plačati vsak prispevek za skupno dobro 3
V razmerah, v kakršnih so kmečke žene živele v preteklosti, kmečkim ženskam ni preostalo drugega kot, da se začnejo pospešeno izobraževati in se organizirati za skupno nastopanje pri uveljavljanju svojih pravic. Samo izobražena kmečka ženka je lahko postajala enakopraven partner moškim v družbi.
Kmečke žene s Koga so skozi zgodovino še težje stopale na plan in se še težje vključevale v družbeno življenje. Vse kar smo zapisali o slabem položaju kmečkih žena, je še izraziteje veljalo za nekdaj tipično kogovsko viničarsko okolje.
Zaradi tega si upamo trditi, da se je kogovska kmečka ženska pojavila kot enakopraven partner moškim šele v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, točneje 8. marca 1931, ko je bilo na Kogu ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet.
Že 12. julija 1931 je društvo organiziralo veliko tekmo žanjic in časopis GRUDA je takrat poročal:
Na čelu povorke so bili jahači, ob zvokih harmonike in klarineta so nato stopale žanjice, za njimi pa velika množica občinstva. Prispeli so na njivo Mirka Kolariča v Jastrebcih, ki je bila za žetev že razdeljena v deset, po osem metrov širokih in 68 metrov dolgih pasov. Po pozdravnem govoru in žrebanju pozicij, so žanjic zavzele svoje prostore. Bil je res veličasten pogled. Prihitelo je kar leze in gre, od blizu in od daleč.
Po 15. minutah in 45 sekundah, je na cilju bila prva Liza Puklavec, malo za njo pa Tilika Podgorelec, kije bila pozdravljena z velikim aplavzom.
Komisija, ki so jo sestavljali Peter Orešnik, Ivan Tomažič, Ciril Zabavnik, Stanko Čurin ter ženski Marija Novak in Frančiška Štampar je vrstni red določila sledeče:
1. mesto Liza Puklavec- 19 snopov - denarna nagrada 60 din
-	1. mesto Tilika Podgorelec- 24 snopov - denarna nagrada 60 din
-	3. Mesto Micika Vogrinec -19 snopov - denarna nagrada 30 din
-	4. Mesto - Micika Vincetič - 24 snopov - nagrada srp in steklenica konjaka
-	5. Mesto - Pavlina Kolarič - 24 snopov- nagrada srp in nogavice
-	6. Mesto - Lujzika Štampar - 20 snopov - nagrada ruta
-	7. Mesto - Danica Zabavnik - 24 snopov - nagrada ruta
-	8. Mesto - Micika Zabavnik -31 snopov - nagrada ruta
-	9. Mesto - Anica Štampar - 22 snopov - ruta
10. Mesto - Dušica Kolarič - 22 snopov - nogavice
3 Nada Skuk, predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS
56
Zelo kmalu je znotraj društva bil ustanovljen samostojni »ženski odsek«, ki ga je vodila načelnica Micika Zorjan, podnačelnica je postala Micika Zabavnik.
Po izteku mandata je nova načelnica postala Micika Zabavnik, podnačelnica pa Micika Novak. V programu, ki so si ga kmečke ženske zastavile je bilo zapisano redno sestajanje, predavanja, tečaji in poučni izleti. Za nove članice so dali sešiti enotne kroje - » dečve in zavijačke«.
Delovanje žensk v društvu je bilo zelo pestro in vsestransko. Glede na naravo kmečkega dela sta bila poznojesenski in zimski čas namenjena kulturnemu in prosvetnemu izobraževanju, pomlad in poletje pa se je izkoristilo za organiziranje najrazličnejših prireditev. Posebej zanimive in dobro obiskane so bile tekme žanjic s povorkami, na katerih so predstavljali različna kmečka opravila.
Društva kmečkih fantov in deklet so v desetletju pred vojno opravila pomembno narodno poslanstvo in kmečko žensko postavila v središče družbenega dogajanja.
Nekaj let po drugi svetovni vojni je vse bilo podrejeno izgradnji porušenega Koga. Časa za izobraževanje ni bilo, ljudje so garali od jutra do večera.
Kronist v letu 1947 zapiše, »da so imeli pri organizaciji AFŽ težave, ker so ženske bile polne predsodkov in so tudi same ženske mislile, da je njihovo mesto doma za štedilnikom«4
V letu 1947 je na Kogu ustanovljen Krajevni odbor Rdečega križa, v katerega se množično vključijo ženske. Odbor je štel kar 155 članov
4 Kronika osnovne šole Kog
57
1949	- osnovna šola je organizirala vaški izobraževalni tečaj, v katerega so se vključile predvsem ženske. Poučevali sta jih učiteljici Jelka Štampar in Marica Bregant.
1950	- na Kogu je ustanovljen Svet za varstvo mater in otrok.
Ko so ljudje po naporni obnovi nekoliko lažje zadihali, so v začetku petdesetih let ponovno začutili potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju.
Leta 1952 je bil organiziran zdravstveno prosvetni tečaj za mlade ženske, rojene v letih 1934 in 1935. Tečaj je vodila učiteljica Jela Leštan.
V tem letu je bil organiziran tudi kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 27 kmečkih žensk. Tečaj sta vodili Marija Zabavnik in Marija Lukman.
1953 - Ustanovitev otroške posvetovalnice, ki je delovala v »Košarkini hiši«.
Leta 1954 je takratno Občinski ljudski odbor organiziral kmetijski nadaljevalni tečaj, ki so se ga udeležile v glavnem ženske. Tečaj sta vodila Anton Topolovec in Jožko Tomažič.5
Kmečke ženske so se izkazale tudi leto poprej, 27. decembra 1953 , ko so pripravile kulinarično pogostitev ob 1. prazniku občine Kog.
Leta 1956 na Kogu ponovno ustanovijo Klub kmečkih fantov in deklet, ki je organiziral nekaj tekem koscev in žanjic, vendar ni deloval dolgo.
5 Kronika osnovne šole Kog
58
Bogato pa je bilo kulturno življenje, ki ga je organiziral takratni IZUD, saj so na Kogu med drugim delovali kar trije zbori: ženski, moški in mladinski.
1958 - Kmečke žene pripravijo kulinarične prigrizke ob otvoritvi nove šole.
Konec petdesetih in v šestdesetih letih skrb za vsestransko izobraževanje kmečkega življa prevzema takratna SZDL.
Na Kogu je v šestdesetih letih delovala zelo močna mladinska organizacija, ki je organizirala vrsto izobraževanj za kmečko mladino. Vrstili so se kuharski tečaji, strokovna predavanja in poučni izleti, odmevne so bile kulinarične razstave. Gonilna sila je bila Hilda Trstenjak, ki je bila zaposlena na krajevnem uradu. Kuharske tečaje je večinoma vodila Trezika Mlinaric.
i
59
1963 - na Kogu deluje šola za starše in šola za življenje.
1971 - Ustanovitev Olepševalnega društva, v katerega se vključi nekaj kmečkih žensk.
1975 - Ob praznovanju krajevnega praznika, na katerem je bil slavnostni govornik pisatelj Ivan Potrč, so kmečke ženske pripravile bogato pogostitev za vse udeležence.
1975- Ustanovljen Aktiv kmečkih žena s Koga
1978 - sodelovanje pri otvoritvi nove vinske kleti v Ormožu.
1980 - veliko slavje na Kogu ob praznovanju 200 letnice šolstva. Aktiv kmečkih žena je pripravil čudovito razstavo izdelkov kmečkih žena in razstavo starih fotografij.
1984 - Aktiv pripravi veliko razstavo : »Žetev na vasi in hrana ob praznikih« Ljudje so se nasmejali reku, ki je bil zapisan na razstavi: »KERI GAZDA NADE LETOS PITI MEJO, NADE DRUGO LETO MLATCEV MEJO«
1988 - od tega leta naprej Aktiv kmečkih žena s Koga sodeluje na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Pekle so pogače in druge kulinarične dobrote. Tudi v naslednjih letih so kmečke žene posvečale pozornost strokovnemu izobraževanju in organizirale razne tečaje ter razstave.
60
1996	- Na prvem ocenjevanju kogovskih vin z naslovom »Vrtnice in vino«, je Aktiv kmečkih žena pripravil bogato kulinarično razstavo Nekaj let zapored je kuharske tečaje vodil Jožek Balažič.
1997	- Na Kogu je potekal projekt »Turizem na podeželju«, v sklopu katerega so se vrstila večerna predavanja za kmečke ženske.
1997 - Kmečke ženske iz posameznih kogovskih vasi so v vsaki vasi pripravile pogostitev ob odkritju šaljivih vaških grbov.
Od leta 2002 Aktiv kmečkih žena vsako leto na »Dnevih turizma na Kogu« pripravlja tekmovanja v kuhanju kisle župe, organizira različne razstave, peko peciva in pogač ter skrbi za pogostitve nastopajočih in številnih gostov.
Poseben pomen ima priprava hrane »iz babičine kuhinje«, ki se postreže na Festivalu kogovskih vin.
Pa ni samo kulinarika tista, s katero se predstavljajo in ukvarjajo kmečke žene s Koga. Tako so se zimski sezoni 2011/2012 pri Keleminovih na Humu učile filcati copate.
Ob obisku predsednika dr. Danila Turka na Kogu leta 2012 so pripravile razstavo pogač in peciva
Nas Dnevih turizma vsako leto na stojnici ponudijo obiskovalcem različne pogače, drobno pecivo in še marsikaj.
Leta 2013 so v obnovljeni Košarkini hiši pripravile kulinarično razkošje in na ogled ponudile razstavo kruha, pogač in drobnega peciva, sadja in vložene zelenjave. Izdelki na razstavi so bili pripravljeni po starih receptih s pridihom sedanjosti.
61
Leta 2014 so se kmečke žene v dneh, ko potekajo na Kogu dnevi turizma predstavile z inovativno zamislijo. Na ogled so postavile razstavo doma izdelanih spominkov. Predstavile so priložnostna darila, za katera so dobile navdih in materiale v domačem okolju. Razstavljene so bila domača semena, žganja, marmelade, suhe češnje, domače večbarvne testenine, sireki, klobase, šopki, pleteni prtički____
Tudi na izlete, ki si jih po napornem delu zaslužijo, ne pozabijo. Letos so si privoščile nekaj za dušo in si v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru ogledale muzikal My Fair Lady. Doživetje je bilo nepozabno.
BREZ ORGANIZIRANIH KMEČKIH ŽENA IN IZDELKOV NJIHOVIH PRIDNIH ROK, SI NA KOGU NE ZNAMO VEČ PREDSTAVLJATI NOBENEGA DRUŽABNEGA DOGODKA, NOBENEGA SREČANJA IN NOBENE PRIREDITVE.
Iskrene čestitke ob jubilejih in še mnogo let uspešnega dela !
Sestavek pripravil: Tonček LUSKOVIČ
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KRATKOHLAČNIKOV
OSNOVNA ŠOLA %og
... šola prijaznih, ustvarjalnih in odgovornih ljudi z različnimi sposobnostmi, ki cenijo in spoštujejo sebe in druge
Na podružnični šoli Kog v letošnjem letu »guli« klopi 34 vedoželjnih učencev in učenk. Vzgojno-izobraževalni proces poteka v dveh kombiniranih in enem samostojnem oddelku. Pravijo, da je včasih manj več in res je tako!
Majhni oddelčni razredi dajejo občutek domačnosti, zaupanja, varnosti in prijateljstva med mlajšimi in starejšimi učenci. Kljub majhnemu številu učencev pa na naših šolskih hodnikih ne manjka smeha, kričanja, razigranosti in otroškega živ-žava.
Novo leto prinaša novo zgodbo ... različna tekmovanja, vedno zanimivi dnevi dejavnosti, mažoretke kot interesna dejavnosti, kulturni nastopi v kraju in drugod, delavnice s prijatelji iz vrtca, sodelovanje s starši, bralna značka, težko pričakovana šola v naravi,...
Učenci, starši in delavci šole si želimo, da se v vsakem letu spiše zgodba, ki ostaja v prijetnem spominu vsem.
62
Tako letošnje leto piše zgodbo o uspehu, o lepih besedah, spoštovanju, doseženem znanju
... piše se zgodba leta 2015...
SPREJEM PRVOŠOLCEV
...dan, ki ga nikoli ne pozabiš...
MALI POHODNIKI NA JESENSKEM POHODU
..smehljaj ne stane nič, pomeni pa veliko...
63
JESENSKE USTVARJALNE DELAVNICE
...jesen nam ponuja vrsto čudes...
TRADICIONALNA ŠOLSKA TRGATEV
...žlahtni običaj, ki nam in mnogim Kogovčanom izjemno veliko pomeni
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršnikoli način pomagali pri različnih vinogradniških opravilih v našem šolskem vinogradu.
Šolska trgatev na Kogu je že tradicija. Prosimo, pomagajte nam, da ostane!
64
JESENSKI KROS S PRIJATELJI IZ VRTCA
...vztrajni zmagujemo...
DAN DEJAVNOSTI - POSADIMO DREVO
...sadimo, da bi raslo in obrodilo...
SKUPAJ ZMOREMO VEČ
...zaradi tistih drobnih besed ...
Sem rumena______debeluška,
ime mi je Nuška. Pecelj imam, s katerim se igram. Ko se znoči, postane me strah, da pride nekdo, ki ugriznil me bo. Nikogar ni, vse že spi. Le ježek po poti hiti. Še zmeni se ne zame in to me veseli.
65
Časi, ko so učenci s podružničnih šol prihajali v višje razrede centralne šole z okrnjenim znanjem, predvsem pa vsi plašni in zadržani, so že dolgo za nami.
Danes tudi iz maihnih podružnic prihajajo »veliki ljudje«!
HIMNA DEČKOV 4. b -ja
Poglejte kako je to lepo, ko skupaj šolske klopi grejemo.
čeprav je fantov le pet, smo v znanju daleč od deklet.
Brihtne smo mi glave, saj nam učenje ne dela težave. Vemo deliti, prositi,
učiteljico jeziti in ji lepe šopke nositi.
A to smo mi, četrtari, cari smo, ki sanjamo, da glavni na šoli smo.
Amadej Viher, 4.b PRIJATELJSTVO
Prijatelj je ta, ki ti roko poda in se s teboj igra.
Kupiti ga ni mogoče, pa če je denarja kot toče.
Lučka & Anže, 2.b
HIMNA DEKLIC 4.b -ja
Sedem deklet hodi v šolo, sprehajajo se po hodniku in čvekajo.
Vedno nasmejane, nikoli nesramne, občasno nagajive, vedno iznajdljive. To smo me, četrtarke! Klara Anušek, 4. b
PRIJATELJ JE KOT ZLATO
Prijatelj je kot zlato, ki je zelo drago. Na prodaj ga ni, se zastonj dobi, če si človek do ljudi.
Feona & Nikol, 2.b
Poletne počitnice so bile zelo zanimive.
Med počitnicami sem se veliko vozila s svojim novim kolesom. Ker živimo z babico pod isto streho, sem velikokrat prespala pri njej. Avgusta smo bili na morju v Svetem Petru. Tam smo
66
bili s kumico Brigito, kumekom Zvonkom, Žigom in Erikom. Skupaj smo bili šest dni, potem so oni morali domov, mi pa smo še ostali teden dni. Večkrat smo obiskali mesto Biograd. Tam smo se sprehajali ob obali, jedli sladoled in se vozili z butkači. Po sedmih dneh smo tudi mi odšli domov. Doma sem se zelo veselila, ker sem že zelo pogrešala svoje igrače in muce. Pa tudi morja sem se že naveličala. Po pošti so prišli zvezki in tako so se počitnice končale. Upam, da bodo tudi naslednje počitnice tako lepe in zanimive, kot so bile te.
Manja Medved,5.b
V GOZDU
Neke temne noči smo se odpravili v gozd. Komaj smo kaj videli. Hodili smo in hodili. Bili smo premraženi in strah nas je bilo. Povsod je bila sama tema. Čudni glasovi so bili vedno glasnejši, kot da se nam približujejo. Kljub strahu smo se odločili, da prenočimo. Noč je bila dolga. Zjutraj smo se zbudili in se urno odpravili domov. Se sreča, da smo našli pot!
Anže Miklin, 2. b
SREČANJE Z VEVERICO
Bil je prelep sobotni dan. Z babico sva se odpravili po orehe. Nekaj časa sva jih nabirali. Zagledali sva veverico, kako na drevesu gloda orehe.
Bila je majhna, oranžno - rjave barve in imela je košat rep. Ustrašila se naju je, zato je hitro pobegnila. Čez nekaj časa sem pogledal za grm in sem videla, kako prestrašeno tiči v grmu. Pustila sem jo, da je odšla. Dalje sva nabirali orehe. Ko sva jih nabrali, sva jih odnesli v shrambo. Veverica pa je lahko svobodno odšla.
Ponoči nisem mogla zaspati, ker sem jo imela vedno pred očmi. Bila je tako lepa ...
Teja Gradiščaj, 4.b
UGANKE
Ima rdečo streho, veliko oken in je velika. Ta rumena stara stavba stoji na vrhu griča. KAJ JE TO?
Romano & Rene, 5.b
Je zelene barve, poznamo pa tudi bele. Na njo se veliko riše, piše in z gobo briše. KAJ JE TO?
Lea & Manja, 5. b
67
IZGUBLJENA ČEBELICA
Bilo je nekega sončnega dne. Čebelica Minka je nabirala med. Hotela je že domov, ko je kar naenkrat zapisal močan veter, ki je naznanjal nevihto. Čebelo Minko je odneslo daleč, daleč stran. Ni več vedela poti nazaj. Letala je sem in tja. Srečala je volka. Vprašala ga je, če ve, kje je pot iz gozda. Rekel ji je, da naj se briga zase. Prav tako so ji rekli medved, lisica in žolna. Vsa premočena in premražena je prišla do cvetlice. Vprašala jo je, če bi ji vsaj ona pomagala. Cvetlica ji je povedala, kako se pride iz gozda. Za po vrh pa ji je dovolila, da prespi in si odpočije pri njej. Naslednji dan je vsa srečna odletela domov. Doma je svojim prijateljicam pripovedovala, kaj vse se ji je zgodilo.
Zadovoljni obrazi, nasmejana lica, iskrive oči, uspehi na tekmovanjih, druženje na hodnikih, garderobi, igrišču, čas za pogovor, spoštovanje krajana, starša, sošolca, učitelja, učenca, kuharice, snažilke, hišnika so vrline, ki se ne osvojijo v enem letu. To je sodelovanje in spoštovanje. To je spoznanje, da smo različni in da smo na pravi poti!
Mojca Bedekovič, 4. b
ČUDEŽI OBSTAJAJO! LE VERJETI JE TREBA VANJE. NAJ BO LETO 2016 POLNO ČUDEŽEV ZA VSE.
Učenci in zaposleni na OŠ Kog
68
VRTEC KOG
V šolskem letu 2015/16 imamo na Kogu 2 oddelka. Skupino - MALČKOV PALČKOV- otroci so stari od 11 mesecev do 3 let, vodiva jo Slavica Horvat in Anja Kocjan. Skupino -METULJČKOV- vodita Andreja Koščak in Majda Topličar.
Vrtec je kraj, kjer lahko otok pridobi veliko novih znanj, izkušenj in spretnosti, kjer se uči medsebojnega sodelovanja in srečanja z raznovrstnimi izzivi:
Kot ciciban planinec,
kot mali folklorist,
kot pevec pri glasbenih uricah,
kot obiskovalec knjižnice,
kot poznavalec osnovnih angleških besed
kot pridobivanje znanj v EKO projektu, v projektu PASVČEK, v projektu -ZDRAVJE V VRTCU in MALI SONČEK.
OBELEŽILI SMO DAN BREZ AVTOMOBILA- 22 SEPTEMBER
69
KOSTANJEV PIKNIK , JESENSKA DELAVNICA
Medsebojno sodelovanje vrtca in družine je za kvalitetno delo v vrtcu zelo pomembno. Starši ste s svojim sodelovanjem in aktivnim vključevanjem soustvarjalci življenja in dela v vrtcu. Nam strokovnim delavkam ste v vetiko pomoč pri razumevanju vašega otroka in njegovih značilnosti, kar je osnova za njihovo delo. S starši sodelujemo v različnih oblikah: pri prinašanju materiala, pri izdelovanju izdelkov, pri sortiranju pridelkov in peki kostanjev.
70
CICIBAN PLANINEC
Program je namenjen predšolskim otrokom in otrokom do vključno drugega razreda osnovne šole. Ob začetku sodelovanja udeleženec prejme CICI DNEVNIK. V njem so naloge, napotki za raziskovanje in beleženje osebnih vtisov. Ti so prilagojeni letnemu času izletov in starosti otrok. Izvajalci programa so praviloma vrtci in mladinski odseki planinskih društev, enakovredno pa lahko izvajanje poteka tudi v okviru družine.
JESENSKI KROS
V četrtek, 24. 09. 2015, smo se otroci vrtca in učenci prvega in drugega razreda pomerili v teku med goricami.
Na začetku smo se skupaj razgibali, ogreli in opravili gimnastične vaje.
Seveda smo bili vsi uspešni in osvojili medaljo.
Skupaj ustvarjamo in skrbimo za športen duh in zdravo preživljanje prostega časa!
BRAVO VSEM!
71
TRADICIONALNI MEDENI ZAJTRK
Tudi v našem vrtcu je v petek, 20. novembra, potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki je letos že šesto leto zapored organizirala akcijo Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih. Po kratkem pogovoru smo pričeli z zajtrkom. Ob lepih pogrinjkih so nam posebej teknile domače dobrote - črn kruh, maslo, med in mleko, vse seveda slovenskega porekla in iz domače okolice. Obiskal nas je tudi predsednik KS in skupaj z nami zaužil zdrav zajtrk.
72
Lestev in sirček
Mala miška išče lestev, da bi zlezla do neba, ker vabljivo luna-sirček se tam gori jI smehlja.
Pa so lestve vse prekratke, previsoko je nebo -žalostno zmajuje z glavo: s tistim sirčkom nič ne bo.
Gospa Romana nam je predstavila potek dela v sirarni. Povedala pa nam je, da imajo pri njih tudi predelavo mesa in pokazala končne izdelke, katere lahko kupimo pri njih. Poskusili pa smo tudi domači kruh namazan z njihovim maslom in domačo jagodno marmelado.
SKRB ZA ŽIVALI NAMEN IN CIUI:
-	Otroke naučiti pravilnega odnosa do živali.
-	Otroke, vzgojiteljice in starše naučiti sprejemati živali kot živa bitja, ki prav tako čutijo ter potrebujejo našo ljubezen in skrb.
-	Spoznati in spoštovati živali ter ohranjati njihov življenjski prostor. - Spoznati, da lahko z živalmi delimo skupen življenjski prostor. V okviru tega projekta smo se povezali z lovcem.
73
OBISKALI SMO GASILCE IN GASILSKI DOM
V mesecu požarne varnosti smo obiskali gasilce. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju o nalogah in pomenu gasilcev. Otroke so še posebej pritegnila gasilska vozila in oprema, ki so jo ustrežljivi gasilci pokazali in predstavili. Prav posebno doživetje je bilo gašenje z vodo, ki so ga lahko otroci praktično preizkusili. Nič manj zanimivo ni bilo posedanje v gasilskih avtomobilih. In kako je bilo šele ko smo slišali sireno ... Otroci vedo, kdaj pokličemo gasilce, večina, predvsem starejših, pa pozna tudi pozivno številko 112. Naše druženje z gasilci je bilo prijetno in poučno. Po obisku je bilo na vrsti poustvarjanje, kjer so otroci svoja doživetja likovno izrazili. Z navdušenjem so pripovedovali o delu gasilcev. Kar nekaj se jih je odločilo, da bodo tudi oni gasilci, ko bodo »veliki«.
74
V NOVEM LETU VAM ŽELIMO..........
Storo leto srajčko slači, sveže zlikano oblači. Srajčka je poslikana, z vzorci drobcenih želja. Izberite vzorček zase takšnega, ki bo za vse čase, čipkal zdravje, mir in srečo. Raztegnite ga v ljubečo MAVRICO okrog planeta, ki ne bo nikoli sneta.
Otroci: LAN, JAN, TJAŽ, NIK, AJDA,DAVID, NEŽA, BRINA,ZALA, ŽIGA, ŽIVA , ROK, TAJ, ANEJ P., MAKS, ANEJ Š., ŽAN, SARA,MAI, ALEKS, GAL , LIJA, TEVŽ
Vzgojiteljice: STANKA, AN J A, ANDREJA, MAJDA
75
NOVICE so bile ustanovljene s sklepom KK SZDL Kog dne 01.12.1978 Prva številka je izšla 05.12.1978 Odgovorni urednik: Tonček Luskovič
Fotografije: Marjan Dovečar, Štefan Hozyan, Milan Pevec in avtorji prispevkov
Uredniški odbor: Anita Kelemina. Julija Čurin, Irena Lukman, Andrej Pokrivač
in Jernej Bratuša Naklada: 340 izvodov