Poštnina üiSfMx Naročnina saaša letno 30 Din, polletne 15 DVn, — za inozemstvo letno 60 Dia. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTV0~~UPRAVA : pri g. Jos. 3enko t M. Soboti telefon številka 8. itev, raé. poštne hran. 12.549 «skala «s a k o nodello nmmn a Mm iRSPiia II« Tednik z« gospodarstvo, prosveto in politiko Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 601 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijl. Fri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vratalo IV. LETO Merska Sobota, 11. avgusta 1935. ŠTEV. 32 Zemliarina. Vendar je prišlo do tega, kar smo že dolgo pričakovali. Vlada je namreč sklenila, da hoče znižati zemljarino, o čemur se je že mnogo govorilo tako v vladnih, kakor tudi v privatnih krogih. Razveseljiva je ta vest, prav posebno tudi za to, ker je bil baš kmet, po dolgo trajajoči krizi, najbolj prizadet. V nekaterih slučajih tako hudo, da ni bil več zmožen redno plačevati previsoko odmerjenega davka, ki ni v skladu z dohodki, ki jih iz svoje zemlje črpa. Zemljarina spada v neposredni davek, to je oni glavni davek, katerega plačuje kmetovalec. Plačuje se davčni upravi vsako leto na temelju izračunanega čistega dohodka poedinih parcel aH kosov obdelane zemlje. Dokler so bile cene poljskih pridelkov visoke, ni bila današnja odmera zemljarine ravno pretirana. Toda danes, ko so cene poljskih pridelkov in živine prav občutno padle, je odmera tega davka previsoka. Sedanja vlada je končno uvidla to in se izjavila, da hoče zemljarino znižati v toliki meri, da bo odgovarjala današnjim cenam poljskih pridelkov, živine a zlasti zrnja. Pšenica se je npr. prodajala pred leti po 400 Din mtc. a danes ji je cena 100 do 120 Din. Tako je tudi pri drugih pridelkih in pri živini. Čisti katasterski dohodek zemljarine je še danes v veljavi od preteklih let, izračunan na bazi tedajnih cen, kar ni v skladu z današnjim časom in povzroča splošno kritiko ter zastoj v plačevanju davkov. Pri odločitvi za znižanje zemljarine se bo upošteval v glavnem čisti katasterski dohodek današnjega časa. Tako se računa, da bo zemljarina od 33 do 50% znižana. Vrhu tega misli vlada odločiti, da se znatno znižajo banovinske in občinske dokiade, ki v večjih slučajih še bolj obremenjujejo kmeta, nego državni davek. Odslej hoče vlada budno paziti, da bodo banovinske in občinske dokiade navržene le v toliki meri, da bodo v skladu z dohodki, ki jih kmetovalec ima na svoji zemlji. Za zboljšanje kmetskega položaja dela torej vlada v dveh smereh : na znižanju zemljarine in na znižanju ba-novinskih in občinskih doklad. Dasi ni ta odločitev vlade prišla ob pravem času, je vendar za pozdraviti tembolj, ko je med tem tudi sklenila, da se bo zaostali davek plačeval v 11 letnih obrokih. Če ravno predstavlja vse to veliko olajšavo za kmetovalca, pa ga rešiti nemore, ne dvigniti iz njegovega kritičnega položaja. Njemu so potrebne tudi druge olajšave kakor n. pr. znižanje raznovrstnih taks, cene na soli, petroleju, sladkorju, tobaku, obleki, obutvi, železju in še mnogo drugega. Upravičena je kritika kmetovalcev, glede razmerja cen n.pr. sladkor napram ceni svojih poljskih pridelkov. Ali pa da mora dati toliko in toliko belic za škatljo vžigalic ali kg. soli itd. Vse to je treba imeti pred očmi ter odstraniti neskladnost cen na današnjih tržiščih. Kmetovalca se ne sme označiti za tistega, ki želi pretiravati cene svojih kmetskih pridelkov. Njemu je v glavnem na tem, da se že slednjič uredi skladno razmerje cen njegovih pridelkov z onim blagom in dajatvami, ki jih mora nabavljati, odnosno poravnati. Ne bi mu bilo teško, ako proda 100 kg pšenice za 100 Din če bi za to svoto mogel kupiti nov plug ali obleko itd. Za rešitev kmetske krize je zato nujno potrebno, da vlada čim prej energično podvzame vse potrebne korake, da se cene kmetskih pridelkov in živine izenačijo odnosno privedejo v skladnost z industrijskimi izdelki in da se javne dajatve, pa bodisi katerekoli narave, znatno znižajo, ker le tedaj bo mogoče kmetovalce zadovoljiti in spraviti njih življenje v znosni tok. Vsak drugi način ustvaritve znošnejšega položaja našemu kmetu je le prazno besedičenje, pripovedovanje bajk, ki so jih že vsi siti, najbolj pa kmet sam. Mimo rak rane, ki razjeda naše celokupno kmetijstvo ne smemo iti z zaprtimi očmi, pokazati jo moramo onim, ki so za to poklicani, da jo ozdravijo. šč. PO L! £ I K fl Po daljših pogajanjih o ureditvi tujskega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo je bil dosežen sporazum. Avstrija bo odpravila posebne davčne določbe, ki jih je v zadnjem času uporabljala proti potnikom v Jugosla vijo, naša država pa bo zvišala znesek, ki ga bodo smeli jugoslovanski državljani jemati s seboj v Avstrijo, od 300 na 800 šilingov. Finančni minister je izdal odlok, da za izdajo potnega lista pri potovanjih v inozemstvo za dobo do 15. oktobra, niso več potrebna potrdila o plačanem davku. Predsednik vlade je glede restavracije Habsburžanov izjavil v se natu, da je naša država odločno proti temu Jugoslavija s tem svojim stališčem ni osamljena. Istega mnenja so poleg držav Male antanté, tudi druge evropske velesile. Minister za notranje zadeve dr. Korošec, je bil s kraljevim ukazom imenovan za senatorja. GrSki ministrski predsednik Caldaris, je na svojem potovanju v Nemčijo, bit pretekle dni na Bledu in Bohinju, kjer ga sprejel knez name stnik ter Nj. Vel. kraljica Marija. Z našim predsednikom vlade je ob tej priliki Imel daljšo konferenco. Minister za gozdove in rudnike je izdal pravilnik o obliki in načinu izdajanja lovskih kart in dovoljenj za lov. Pri Državni Hipoteknrni banki bo prometno ministrstvo dvignilo po sojiio v znesku 300 milijonov dinarjev. Iz tega zneska se bosta zgradila nova kolodvora v Dubrovniku in Sarajevu. Poslanci in senatorji so se podali na svoje domove in v Beogradu je zavladalo politično zatišje Zakonodajno pooblastilo bo vlada porabila najprej za revizijo za konov o tisku ter o društvih in zborih Narodna skupščina se bo se stala v začetku mesec i septembra radi nujnosti ratifikacije sklenjenega kon-koidata med našo državo in Vatikanom. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je dovolilo Jugoslaviji uvoz 500 vagonov jabolk. Kontingenti za izvoz sadja za ostale države še niso bili določeni. Za osnovo programa osnujoče se Radkalske zajednice, bo služil program, ki je bil izdelan 1. 1933 ko so staroradtkali hoteli obnoviti radikalno stranko Zaxon o proračunskih dva-najstinah in finančni zakon za leto 1935 36 je stopil v veljavo 1. avgusta. Vsi politični krivci v zvezi s poslednjimi volitvami, so bili z ukazom kraljevih namestnikov pomiloščeni. Uradno se zanika vest, da bi Jugoslavija hotela zapustiti Malo an-tanto in mesto nje ustanoviti novo skupino v kateri bi bila Jugoslavija, Romunija in Bolgarija, in to zaradi habsburškega vprašanja. Med Gdansko in Poljsko je prišlo radi pretirane nemške politike prve, do ostrega spora. V Ženevi so obravnavali abe-sinski spor. Ves spor bo preložen na september in na konferenco treh velesil. Italija pa se kljub temu še naprej pripravlja na morebitno vojno. 900.000 mož ima že mobiliziranih, pa še vedno odhajajo novi transporti vojakov iz domovine. Bolgarska vlada se bo v kratkem najbrž spremenila, kateri bi na-čeloval dosedanji zunanji minister Kjuseivanov. Nova vlada naj bi pripravila povratek parlamentarizma in je pričakovati, da bodo v jesen parlamentarne in občinske volitve. Med Nemčijo in Francijo bo vendar prišlo do pogajanj in je Hitler že pristal na ponudbo, da pošlje v Pariz svojega osebnega zaupnika. Radi novih zakonskih določb o duhovniški obleki, je prišlo v Carigradu do velikih verskih izgredov, pri katerih je bilo več oseb ubitih. Na bolgarskega finančnega ministra je bii izvršen atentat, ki k sreči ni zahteval nikakih žrtev. Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca bo v Londonu meseca oktobra, na kateri bodo sodelovali delegati 30 držav. Načrt podonavskega pakta je v glavnem že gotov in bo v kratkem predložen vsem vladam. Temelj mu bo spoštovanje avstrijske neodvisnosti, dalje bo v njem klavzula o ne-napadanju in podpiranju napadenca. Podonavska konferenca se bo verjetno vršila v drugi polovici septembra v Rimu. Do velikih komunističnih nemirov je prišlo v Jeruzalemu. Tudi Varšava je bila tega deležna. Policija je aretirala 172 znanih komunističnih agitatorjev. Pod vodstvom venizelistov so vinogradniki in viničarji na Kreti vdrli v glavno mesto in se polastili vseh javnih poslopij. Prišlo je do krvavih bojev, pri katerih je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. V nekaterih mestih je bilo proglašeno vojno stanje. Tudi oddelek vojaških letalcev se je uprl. Po poročilih grških vladnih krogov so nemiri baje že zadušeni. SuSa Naša letošnja žitna letina bo precej slabša, nego se je še pred kratkim pričakovalo. Zlasti v Vojvodini, ki je naša žitnica, bo letošnji žitni pridelek ponekod še slabši nego je bil lani. Letošnji posevki so že spomladi utrpeli škodo zaradi slane. Prišla je pa še druga nezgoda, namreč suša, ki traja že nenehoma dva meseca od zadnjega dežja. Zlasti v Ba-natu se je izkazalo, da je letošnji pridelek pšenice zelo slab. Tudi Ba-ranja toži, da je suša občutno zmanjšala pričakovani pridelek. Nevarnost pa obstoja povsod v Vojvodini tudi glede koruze. V višjih legah so nasadi koruze že docela osušenl in brez nastavka štokov. Na teh poljih tudi dež ne bo mogel več mnogo pomagati. Pa tudi posevki koruze v nižini, ki imajo več vlage, nujno potrebujejo dežja, sicer bo tudi tu pridelek minimalen. V pretežnem delu naše države bo letos tudi zelo malo živinske krme. Otava je v ravninah že skoraj uničena. Bosna prav tako hudo trpi zaradi dolgotrajne suše in pomanjkanja krme, tako da je resno ogrožena paša živine. Ministrstvo za gozdove in rudnike ]e zaradi tega dovolilo izjemno za letos pašo ovc in koz na planinskih pašnikih. Kmečki dolgovi V kmetijskem ministrstvu proučuje posebna komisija razne predloge glede ureditve problema kmečkih dolgov. Kmetijski minister je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo v najkrajšem Sašu sestavljen predlog nove uredbe, ki bo nato predložena ministrskemu svetu. Vlada je trdno odločena to vprašanje definitivno spraviti z dnevnega reda. Srednja letina za pšenico Združenje mlinske industrije je objavilo podatke iz katerih je razvidno, da je letošnja letina pšenice približno takšna, kakor lanska in sicer slabo srednja. Za izvoz bo preostalo okoli 1 milijon 500.000 meterskih centov. Merodajni krogi češkoslovaške trgovine so izjavili, da bi bila češkoslovaška pripravljena dovoliti prefe-rencijal (t. j. prednostna carina) za veliko količino jugoslovanske pšenice. Čehi bi nato to pšenico izvozili v druge države, ker jo sami dovolj pridelajo. Združenje mlinske industrije pa se je postavilo na stališče, naj se ne izvaža pšenica, ampak moka, da bi se tako čimbolj zaposlila domača mlinska obrt. Ne držite denarja doma Tatovi odnesli 170 jurjev Prav resno svarilo onim, ki shranjujejo svoje prihranke doma, naj služi ponovna velika tatvina, ki je bila izvršena minulo nedeljo, dne 28. julija t. 1. zvečer pri trgovcu Jožefu Herman v Očeslavcih, o katerem se je med ljudstvom širila govorica, da hrani doma težke tisočake. Plen tatinske družbe je bil tokrat obilen, če pomislimo, da so odnesli vlomilci 165 bankovcev po 1.000 Din ter za 5.000 Din raznega drobiža. Ta ogromna vsota je bila shranjena v primitivni leseni škatljici v sobni omari, ki je bila sicer zaklenjena. Vendar pa so bile uzmoviču razmere pri Hermanu dobro znane, ker je po izvršeni tatvini omaro zopet zaklenil ter vrnil ključ na svoje prejšnje mesto. Pri Hermanovih je bilo tokrat vlomljeno že drugič v letošnjem letu. Prvič dne 26. majnika t. 1. ko je storilec vlomil skozi podstrešje na ta način, da je odstranil stropni tram ter se splazil v trgovski lokal Jožefa Herman, od koder je odnesel: 3000 Din. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je obeh tatvin močno sumljiv že predkaznovan 22 letni Žni-darlč Rudolf, posestniški sin iz Oče-slavcev, ki je imel na Herman Jožefa staro sovraštvo. Isti je po aretaciji in predočitvi zbranih indicov, ki ga močno obremenjujejo, tudi sam priznal, da je v obeh slučajih ukradel on denar in sicer v družbi Mlinarič Jakoba in Graulij Karola, katera dva sta bila aretirana, vendar pa vsako krivdo na soudeležbi zanikata. Na večer po aretaciji je Žnidarič po priznanju tatvine; mistificiral orožniško patruljo, ki ga je aretirala, češ, da ima ukraden denar zakopan v senu na podstrešju doma. Ko so orožniki privedli areti-ranca na dom ter preiskovali po senu, na mestu, ki ga je on naznačil, je Žnidarič izkoristil moment ter skočil skozi odprto okno 3 m visoko in pobegnil v noč. To past so mu nastavili orožniki sami 1 Neki K. F., ki je bil o zadevi zaslišan, je izpovedal, da je imenovani Žnidarič njemu že dne 21. julija t. I. pripovedoval, da se bo pri Hermanovih nekaj zgodilo, češ, da bodeta prišla dva tujca k hiši ter da se naj on ta dan odstrani od hiše, ako hoče, da ne bo padel sum na njega. Žnidarič pa se prostosti ni veselil dolgo. Slučaj je nanesel, da ga je oropani trgovec Herman sam izročil orožnikom. Aretirani Žnidarič je nato pokazal kraj, kamor je bil skril denar in drugo blago. Orožniki so našli tam še nad 100.000 Din, ki so jih takoj izročili lastniku. Kmalu nato so našli še ostali denar in blago, kolikor ju vlomilci niso utegnili vnovčiti in zapraviti. Harmonikarji ! Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev bo 15. septembra t. 1. na velesejmu v Ljubljani. Tekmovanja se lahko udeleži vsak harmonikar iz Jugoslavije, ki pa se mora pismeno prijaviti uradu veiesej-ma v Ljubljani najpozneje do 20. augusta t. 1. Tekmovalo se bo v diatonični in kromatični harmoniki. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12 leta starosti. Tekmovalci — profesijonali, proizvajalci in trgovci harmonik. V skupinah: Kot posebna skupina se dopuščajo k tekmovanju tudi ansambli, največ kvinteti (pet instrumentov). V poštev pride zlasti Schrammei in Jazz in se morajo predvajati skladbe, v katerih je harmonika potrebna, ter tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugoslovanskih prvakov za leto 1935/36 na diatonični in na kromatični harmoniki. Harmonikarji, ki žele tekmovati, naj se priglasijo uradu velesejma čim-preje, nakar dobe brezplačno podrobnejša navodila. Za dobre tekmovalce vsake skupine in kategorije, so predvidene lepe nagrade, kolajne ali diplome. Hornyphon... Predpriprave za zgradbo mostu v Petanjcih Pred dnevi se je mudila ob brodu v Petanjcih mešana komisija obstoječa iz dveh odposlancev banske uprave, zastopnikov cestnih odborov Murska Sobota in Ljutomer, bližnjih občinskih predsednikov ter zastopnikov zdravilišča in vrelcev kisle vode v Radencih in Petanjcih. Na licu mesta si je komisija ogledovalo prostor kje bi naj stal bodoči, tako zaželjeni most črez reko Muro. Obenem se je poskusilo tudi ugotoviti, koliko bi poedine ustanove prispevale h gradnji mostu. Zaključki komisije nam niso še znani, toda z veseljem pozdravljamo že začetek tega dela, kajti kon-statirati moramo, da je banska uprava vendar upoštevala splošne želje po zgraditvi mostu. Priporočamo ponovno vsem onim ustanovam in občinam, ki prihajajo v poštev za volitev subvencij za podporo h gradnji mostu, naj ne bodo ozko-srčne in naj določijo v to svrho čim-večjo podporo. Kakor poedincu, ki težko prenaša današnjo krizo, tako je to težko tudi oblastem, in nemorejo nuditi tega kot včasih, ko je bilo finančno stanje države ugodnejše. Potrebno je, da se s tem sedaj računa, ko so se začele predpriprave za gradnjo mostu v Petanjcih. Triumfalen uspeh trb. slavčkov v Soboti in Ljutomeru. Že okoli % 3 je bilo v soboto popoldan zbranih na kolodvoru vse polno soboških odličnikov za sprejem trb. slavčkov. Poleg zastopnikov političnih, vojaškihin civilnih oblasti, so bili zbrani tudi zast. vseh društev in korporacij. Mile goste sta pozdravila v imenu občine podžupan g. K. Pertot, v imenu učiteljstva pa upravitelj g. Gabrijelčič. Za prijazen sprejem seje zahvalil komponist g. E. Adamič. S kolodvora so se gostje podali v restavracijo „Krona", kjer so jim naše pridne in gostoljubne kolašice pripravile dobro zakusko. Slednje so tudi skrbele za prenočišča otrok. Posebna zahvala gre v tem oziru g. Narančičevi, g. Gabrijelčiču in pa vsem onim, ki so brez premišljanja vzeli otroke pod svojo streho. JMM Razpotje 10 Urh se je še bolj sključil in je vedno glasneje naročeval pijačo. Težka glava mu je silila na mizo, prijetna utrujenost se mu je razlezla po udih. Veki sta težki in za njimi ni več pre-žeCih obrazov, ne trpečih oči, ne usten, ki so se razvlekle v preziren posmeh... Tema je. Še samega sebe se več ne najde. Lepo je tako I „Feri, še četrtI..." Pijača hladi razžgano grlo. Le vina je škoda, ki se razliva preko robov preden ga roka prinese do ust. „Urh 1... Urh 1..." Urh težko dviguje glavo in dolgo časa se sili preden spozna gostilničarjev obraz, ki se sklanja k njemu. „Kaj je res, da si danes ženo peljal v bolnišnico?" Kakor od daleč prihajajo k Urhu besede. Tehta jih in zbira misli. Kaj briga to gostilničarja ? Kdo ga je poklical, da grebe po žrjavici, ki bo le njega spet zapekla ... Nič ni odgovoril. Le z roko je zamahnil in se trmoglavo zazrl pred se. Ko ie ni bilo odgovora, se je krčmar oddaljil. Pri vratih ga je še slišati. Njegove besede so se zakotalile v smeh. Urh bi mu rad zabrusil nekaj krepkih besed, a jezik je težek in se brezčutno valja po ustih. Siknil je pljunek pod mizo in ga razmazal z nogo. „Urh, le privošči si, četudi bo stara rohnela I" Kovač Primož je prisede! k njemu in ga sunil s komolcem, mu spodnesel roko, ki je z vso silo padla na mizo, da se je prevrnila Saša. Začudeno je spregledal in kota ustnic, iz katerih mu je silila slina, sta se povesila ter mu spaSila obraz. „Primož... pusti me... tako ti pravim ... Pusti mei.. Več prošnje je bilo v njegovem glasu kot grožnje, več tope udanosti kot jeze, saj je bil že ves slaboten in preden se mu je dejanje zarezalo v misel, se je potapljal spet v brez-krajni širini... Pa se je Primož popravil košate brke in silil spet v njega. „Urh... četudi nisi danes kaj dobre volje, za pijačo bi lahko dali" Da podkrepi svoje besede, ga je z levico udaril po plečih, da se je Urh nevarno zamajal nad mizo. Primožev obraz pa je ves silil v njega. „No daj 1... Pol litra... Ali čuješ Urh?" Z eno roko ga je držal okoli vratu z drugo pa je pomignil natakarju ter mu pomenljivo mežiknil. Vedno več ljudi je bilo v sobi. Brez pozdrava so prihajali, mrki in izmučeni ter se hrupno vsedali za majave mize. Drsenje nog po kamenitih tleh, množica glasov, ki se je zlilo v zamolklo bučanje, se odbijalo od za- kajenih zidov in viselo nepretrgano nad sključenimi glavami, ki so postajale vedno težje, vedno bolj svinčene v gostem ozračju, poln dima in za-udarjajoč po kislem in trpkem. Suhi natakar je neprestano švigal med pivci. Cigan ob vratih je previdno jemal gosli v roke. Prav do ušes jih je moral dvigniti, da je v hrupu slišal, £e so strune pravilno ubrane. Nihče ga ni 2ul, ko mu je lok zdrsel preko strum, nihče se ni ozrl na njega, ko je njegova trepetajoča pesem prosila in se prilizovala z zategiimi in visokimi glasovi. Urh in Primož pa sta bila sama v j vsem tem trušču. Besed je bilo malo ! med njima in še te so bile odsekane, ! pretrgane misli, ki so se spočele f njih, odtrgale iz grla nekaj glasov in ! spolzele zopet v motne labirinte... (Se bo nadaljevalo.)^ i Pred nabito polno dvorano sok. doma je pred koncertom govoril o slavčkih, njihovem dirigentu in uspehih, komponist g. Adamič. Po lepi deklama-ciji se je prikazal na odru med burnim ploskanjem dirigent Šuligoj. Spored je obsegal v glavnem kompozicije Adamiča. Izborno je bil podan Matetič ev : „Čače moj" s solistko Koritnikovo, čiji srebrni glas sega slehernemu človeku do dna duše. Njeno petje je kakor oddaljeno zvonenje Zdrave Marije. Tudi Stritarjeva je s svojim koioraturnim sopranom žela velik uspeh. Zbor sam je homogen umetniški korpus, ki prepeva iz veselja do pesmi in čiste umetnosti. Dirigent ima zbor popolnoma v oblasti. Način njegovega dirigiranja je strogo ritmičen in čustven. Šuligoj je človek poln idealov in ljubezni do umetnosti, ki se ne ustraši nobenega truda in nobene žrtve za svoje slavčke. Koliko je v tem, kar smo slišali truda, energije in pred vsem ljubezni, to ve samo on. Zborova intonacija je odlična ; saj je zbor zapel nekaj najtežjih mladinskih pesmi, ki zahtevajo intonančno mnogo težkoč (n. pr. Osterc: Kvartet.) Njihova glasovna tehnika je popolna. Vrline zbora so poleg tega še: čist nastavek, pravilni dih in dinamika, zanimiva interpretacija in izredni al-tovski glasovi. ——. ———^— Pri klavirju (žal nekoliko razglašenem), je dobro spremljal g. Pertot. V nedeljo dopoldan je bila matineja za deco — zopet polna dvorana. Spored je obsegal v glavnem narodne pesmi in nekaj pesmi od predvečera. Žal, da ni nihče prej vedel, da bo zapela Koritnikova na matineji dve solo točki. Marsikoga od odraslih bi to zelo zanimalo, saj smo jo na predvečer le malo slišali. Popoldan so slavčki nadaljevali pot v Ljutomer, kjer so tudi koncer-triraii. Že na postaji so jih pričakovali vsi ljutomerski odličniki z mestno godbo na čelu. Vsi okinčani s cvetjem, ki jim ga je podarila tamkajšnja deca, so ob zvokih godbe krenili proti Sok. domu. Ljudstvo, ki je prihitelo od blizu in daleč, je napolnilo dvorano. Marsikdo je ostal brez vstopnice. Kakor pri nas so se slavčki tudi v Ljutomeru dobro odrezali in dosegli popolno zmago in simpatijo. Dolgotrajni aplavzi, lepi venci, polni dvorani, navdušeni Prekmurci in Prieki, vse to naj bo v zadoščenje zboru in njegovemu neumornemu vodji Šuligoju. Hvala Vam slavčki za Vaš poset in užitek, ki ste nam ga nudili in spomnite se nas spet ob priliki. __O- J- Hornyphon.. — Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo, dne 14. avgusta 1935. Qornja Lendava : — Slovo. Kakor strela iz neba, je zadela vsa tuk. društva vest, da odhaja za vedno od nas g. Pasteiner Oto, fin. podpreglednik. Premeščen je namreč na Bled. Imenovani se je za časa 3 letnega bivanja vneto udejstvo-val pri vseh tuk. društvih, bodisi kot agilen član ali funkcijonar. Poznan je bil kot skrajno natančen in štedljiv, zato so mu društva po navadi poverila funkcijo blagajnika, ki jo je opravljal z vso doslednostjo in vobče zadovoljstvo. Pogrešala ga bo posebno diletanska družina, katere vneti član je bil vsa tri leta. V igrah, v katerih je nastopal naš »lepi Oto", so bile na višku. Njegove vloge so povzročale vedno salve smeha. Posebno njegova dika je bila službena natančnost in iznajdlivost. Kako priljubljen je bil med nami, je pokazal njegov poslovilni večer, katerega so se udeležili skoraj vsi člani posameznih društev. K slovesu mu želimo na novem službenem mestu veliko sreče in zadovoljstva. — Kurji tatovi. V eni izmed zadnjih noči so v Bodoncih neznani dolgo-prstneži „inšpicirali" kokošje kurnike. Videli so, da je kokošjereja v tem kraju na višku. Ker so se bali, da bi posestnikom zmanjkalo kokošjega polaganja, so jih rešili te zadrege ter odnesli seboj kar 27 kokoši in sicer posestnici Sinici 5, Poredošu čevljarju 9, Benkiču 5, Vlaju 8. Nočnim obiskovalcem so orožniki it na sledu. Qornja Radgona : — Osebna vest. H glavnemu oddelku finančne kontrole v Bltolj je premeščen podpreglednik fin. k. g. Alojzij Dolenc. Za Časa svojega službovanja v Gornji Radgoni se je udej-stvoval v raznih društvih ter vodil več let tamburaški zbor godbenega društva Mura. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče. — Represalije na meji. Ker je v zadnjem času uvedena tudi v obmejni Gornji Radgoni, kakor v vseh obmejnih prometnih postojankah, prodaja takozvanih eksportnih cigaret, po katerih segajo prav pridno potniki, ki potujejo v Avstrijo, pa tudi avstrijsko obmejno prebivalstvo, je avstrijska tobačna režija izdala za obmejno cono posebno vrsto tobaka in tobačnih izdelkov po znatno znižani ceni, da bi na ta način odtegnila svoje prebivalstvo od nakupa naših eksportnih cigaret. — Kopališče dograjeno. Velika lesena stavba letnega kopališča ob Muri na tratah je dograjena, kakor tudi cementni obzidki na obrežju. Radi tega je trška občinska uprava zaprosila sresko načelstvo v Ljutomeru za kolavdacijo, na kar bo kopališče izročeno svojemu namenu. Ko bodo dovršena še dokončna dela z nasutjem razrovanega in odtrganega obrežja med regulacijskim obzidkom in obrežjem pred kopališčno stavbo, bo pridobljen krasen prostor za solnčenje tako, da bode stavba z lepo urejenim okoliškim prostorom odgovarjala vsem potrebam modernega letnega kopališča, s čemur bo trška občina Gornja Radgona tudi znatno pridobila na tujskem prometu, zlasti na obiskovalcih iz Avstrije, ko se bodo polegle napete obmejne razmere. — Lovrenčev sejem. Ker pade letos Lovrenčevo na nedeljo, dne 11. avgusta, se bo vršil v Gornji Radgoni običajni Lovrenčev sejem en dan poprej, t. j. v soboto, dne 10. t. m. Hornyphon... — Adaptacijska dela na bano-vinskem gradu. Banovinski grad, namenjen za bodočo banovinsko sirotišnico, dobiva popolnoma drugo obličje. Izvršujejo se prva potrebna popravila. Gornji trakt je ves prekrit z novo strešno opeko, katere se je rabilo okrog 70.000 komadov. Opeko je dobavila Gornjeradgonska občinska opekarna, ki slovi s svojo izborno kvaliteto daleč naokrog. Obnovljen bo tudi stolpič na gradu. V pločevinasti kroglji na stolpu je bila najdena pločevinasta škatljica, v kateri se je nahajal list z popisom, da je bil stolpič postavljen leta 1732 ter obnovljen leta 1879, ko je bil lastnik gradu grof Herman Wurmbrand z ženo Ano in številnimi sorodniki. To leto bo zgrajen tudi vodovod od globokega vodnjaka, katerega kopljejo in dela pravkar dovršujejo, na Spodnjem grisù ob carinarnici. Odtod bodo položene cevi ob glavni cesti do grajskega griča in nato po griču do grajskih poslopij. Z gramozom, ki se dobiva pri kopanju vodnjaka, nasipa občina razrovano obrežje med regulacijskim obzidkom Mure od parka do klavnice Martina Ritonje, s čemur bode istočasno desni breg Mure ob trgu znatno olepšan. Pri vseh teh delih je zaposleno precejšnje število domačega okoliškega delavstva ter je s tem nezaposlenost tudi znatno omiljena. Med tednom dottm Razbesnel bik je do smrti po-mandral posestnika Goloba iz Poličke vasi. Francija je dovolila naši državi za tretje trimesečje sledeči kontingent: soljeno meso 225 stotov, jabolk 1.240 stotov, ostalo sadje 300 stotov, sir 200 stotov ter 10.370 ton lesa in 383 ton lesnih izdelkov. Nekdaj najbogatejši kmet v Bašaidu Veljko Birimac se je iz obupa nad kruto usodo obesil v svoji zidanici. Najprej mu je pogorela velika pristava, potem so mu napravile škodo poplave, letos pa je njegove nasade potolkla toča. Prejšnji teden se je v Murskem Središču pojavila svinjska kuga. Ministrstvo za poljedelstvo je dalo na razpolago 50.000 Din za nabavo seruma, ki ga revni kmetje sami ne morejo plačati. Hornyphon... ő/YSILSTVO: Ostavka starešine Gasilskega saveza. Starešina gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu, Vlada Andraševič, ravnatelj Prve hrvatske štedionice, je podal ostavko na svoje mesto. Nova uredba o gasilstvu. Službene Novine objavljajo uredbo o spremembi § 77 zakona o organizaciji gasilcev z dne 15. jul. 1935, nadalje uredbo o predpisih in plačevanju doprinosov od strani zavarovalnih zavodov v gasilski fond, kakor tudi glede upravljanja gasilskih fondov. * Tropovci. Tu so bile dne 4. avgusta 1935 okrožne gasilske vaje, DomaČe vessi TTìurska Sobota: — Napredovanje. Za veterinarske svetnike 0 skupine Sta imenovana dr. Josip Šerbec in Josip Samec, čestitamo I — Premestitev. Podporočnik g. Andrija Martinovič, ki je bil prideljen tuk. žandarm. četi je premeščen v Doboj. Simpatičnemu gospodu mnogo sreče v novem kraju I Na njegovo mesto je že pred tedni prišel p. p. g. Milosav Mllisavljevič. — Prva ustmena javna licitacija za liferacijo mesa za vojaštvo mursko-«oboškega garnizona za ' čas od 1. Oktobra 1935 do 31. marca 1936 bo dne, 12. t. m. ob 11. uri v pisarni komande mesta v Murski Soboti. Pogoji so pri omenjeni komandi vsaki dan na vpogled. — Pri vseh radiopopravilih dobite do 15. avgusta znaten popust pri Nemecz J. — V preteklem mesecu 80 umrli v tukajšnji bolnišnici : Gostanj Matija, 50 1. m. posestnik iz Odranci. Kociper Marko, obč. revež 74 I. iz Odranci. Schnell Ana, dninarica, 571. Lutverci. Raduha Martin, sin cestarja 14 1. iz Crensovci. Benko Janez 221. sin male posestnice iz Gerlinci. N. v m. p. — Cirkus. No ja tudi ta namen je potreben. In še kako: vse predstave so bile razprodane, to je vendar največji dokaz, da je bila žeja po predstavah velika, še premalo prostora je bilo za plahtami. Gledalci so se vspeli i parku celo na drevesa in lomili veje po mili volji. Policaji pa so bili silno zaposleni pri, med in po predstavi z številno publiko. Kaj si hočemo, povsod ne morejo biti vsi, in kdo bi hodil pod drevje, če mu pa lahko gledalec pade na glavo? Varno je! varno in tega se je treba pač vedno držati, če je cirkus v Soboti ali ne. Ravnatelj cirkusa se je pri zaključni predstavi s prisrčnimi besedami po-! slovil od publike in se silno zahvalje-: val. Skoro na solze mu je šlo. Nam tudi... — Nesreče. S koso se je vrezala pri sezonskem delu na marofu Kara-djordje pri Palanki, delavka Kuhar Roza iz Košarjevci. — Ista nesreča se je zgodila sezonskemu delavcu Lajn-ščak Štefanu iz M. Dolenc, ki so ga tudi pripeljali iz istega veleposestva. — Po nesreči je padel s kolesa ter dobil pri tem močne poškodbe na desni nogi, učitelj Ivajnšič Ludvik iz Sv. Jurija ob Ščavnici. — Pri zadnjem pretepu v Nedelici je dobil težke poškodbe na glavi posestniški sin Čeh Štefan iz Nedelice. — Mesarski vajenec Šantavec Jožef iz M. Sobote se je nevarno vrezal z nožem v desno nogo. — Z drevesa je padla Zver Ana iz Gomllice. Zmečkala si je obe roki in dobila tudi notranje poškodbe. — Pri padcu s kolesa si je glavo močno poškodoval Katona Matija, prevžitkar iz Ivanovci. — Kamen je dobil v glavo Antolin Štefan, dninar iz Veržeja. Poškodbe so nevarne. — Ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tukajšnje bolnišnice. — Vse zbiralce zgodovinskih, narodnopisnih in sličnih vrednosti prosi Prekmursko muzejsko društvo, da mu Izročite te predmete vsaj v uporabo s pridržkom lastninske pravice. ki so v splošnem prav dobro uspele. Tako vojaški nastop gasilcev, kakor izpeljava vaj z brizgalnami, je bil prav zadovoljiv. Prijetno je bilo videti izmed gasilcev tudi stare osivele tovariše, ki so pri vajah pokazali odličen uspeh. Tako vaj, kakor tudi kasnejše društvene zabave se je narod v polnem številu udeležil. Na zabavnem prostoru je neki tovariš zgubil denarnico v kateri je bilo 321 Din. To denarnico je našel tovariš blagajnik Contala, od čete Petanjci in jo takoj predal svojemu predsedniku tovarišu Antauer Evgenu, ki je po uvodnem signalu to razglasil navzočemu občinstvu. Seveda se je lastnik denarja takoj javil in po formalnem izpraševanju dobil denar povrnjen. Ta slučaj poštenosti, ki je posnemanja vreden, je žel splošno priznanje. Dne 11. augusta se bodo vršile okrožne gasilske vale v Domanjševclh In 18. v Selu ter Ženavljah, a 11. t. m. pa gasilska veselica v Rakičanu. ČEH FR. Zgodovina gasilstva Naše gasilske organizacije so bile do leta 1933 razdeljene na pro-stovolje gasilska društva ta so bile včlanjene v župe, katerih je bilo v Prekmurju 4 in to v Martjancih, Kri-ževcih, Strukovcih in Strukovcih, a po izidu gasilskega zakona se Je pa ustanovila župa za vsak srez, raditega se je leta 1934 prenesla župa v Mursko Soboto za srez Murska Sobota katere načelnik je bil iz?oljen naš predsednik g. nar. poslanec Benko Josip, ki vodi kakor našo četno tako tudi žup-no upravo v splošnem zadovoljstvo gasilcev in naroda ter upam, da bo ti mesti obdržal tudi do svoje visoke starosti, saj vidimo v njem največjega zaščitnika našega gasilstva, ki je nesebičen delavec v gasilskem delovanju. Žuoa sreza Murska Sobota šteje danes 99 čet z 2345 delovnimi člani in je največja župa v državi. Požarni predpisi: Že v starem veku so obstojali požarni predpisi, ki so se zelo strogo držali. Kršitelji polarnih predpisov so bili kaznovani tudi v mnogih slučajih s smrtjo. Povzročitelja požara so namazali s smo lo, zvezali^ ter ga tako javno pred množico zažgali. Ob izbruhu požara je moralo vso prebivalstvo, zlasti ro kodelci, sodelovati pri gašenju požara. Tatvine na požarišč