Pregledni œlanki - Review Articles Mreæa lekarn v Sloveniji – pregled stanja in moænosti razvoja Pharmacy nets in Slovenia – overview of the present situation and future perspectives Andreja Œufar Povzetek: V skladu z Zakonom o lekarniøki dejavnosti je ta opredeljena kot javna sluæba, ki jo lahko opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki oziroma lekarnarji. Ugotovitve øtudije Zasnova lekarniøkega omreæja v Sloveniji kaæejo, da so z lekarnami najbolje preskrbljena strnjena urbanizirana obmoœja, najslabøe pa agrarna, tradicionalno nerazvita obmoœja Slovenije. V Sloveniji je konec leta 2003 82,8 % prebivalstva æivelo na obmoœju, ki je manj kot 6 km oddaljeno od najbliæje lekarne. Konec leta 2005 je lekarniøka enota v povpreœju oskrbovala 7339 prebivalcev, zaposleni farmacevt pa 2562 prebivalcev. V primerjavi z drugimi dræavami EU je bilo v Sloveniji na 100 000 prebivalcev skoraj za 50% manj magistrov farmacije kot v povpreœju v vseh dræavah œlanicah EU. Izboljøanje preskrbe z zdravili in lekarniøkimi storitvami v bodoœe v Sloveniji ni mogoœe z odpravo geografskih in demografskih kriterijev, paœ pa le z izboljøanjem vrednotenja lekarniøke dejavnosti. Kljuœne besede: lekarna, lekarniøke storitve, magister farmacije, preskrba prebivalcev Abstract: In Slovenia only public institutions and individual pharmacists obtained a concession may provide pharmacy services by law. According to a survey urban regions are better provided by pharmacy services (number of inhabitants per pharmacy) than agrarian and undeveloped ones. By the end of 2003, 82,8% of inhabitants lived less than 6 km away from the nearest pharmacy. By the end of 2005 the average number of inhabitants per pharmacy was 7339 and 2562 inhabitants per pharmacist, which is nearly half of the average number of pharmacists per 100.000 inhabitants in the EU. Abolition of geographic and demographic criteria for establishing of new pharmacies will not improve the quality of supply of pharmacy services (number of pharmacies and number of pharmacists per 100.000 inhabitants) in Slovenia, but only better evaluation of these services. Key words: pharmacy, pharmacy services, master of pharmacy, supply 1.Zakonske podlage za opravljanje lekarniøke dejavnosti v Sloveniji Zakon o lekarniøki dejavnosti opredeljuje osnovne kriterije za ustanavljanje lekarn in enot lekarn (1). Poleg teh so izgradnjo sedanje mreæe lekarn kreirali tudi kriteriji, ki so bili opredeljeni v Nacionalnem programu zdravstvenega varstva »Zdravje za vse do leta 2004« (2). Kakovost preskrbe prebivalcev z zdravili in lekarniøkimi storitvami je opredeljena s øtevilom in vrsto lekarniøkih enot, njihovo opremljenostjo, poslovnim œasom, zalogami zdravil oz. œasom, potrebnim za zagotavljanje iskanega zdravila, preskrbljenostjo s farmacevtskimi strokovnimi kadri, predvsem z magistri farmacije itd. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniøke dejavnosti natanœneje predpisuje pogoje za delovanje posamezne vrste lekarniøke enote, kakor tudi postopek ugotavljanja teh pogojev (3). 2. Statusno pravne oblike lekarniøke dejavnosti, lastniøtvo in vrste lekarniøkih enot V skladu z 2. œlenom Zakona o lekarniøki dejavnosti je ta opredeljena kot javna sluæba, ki jo lahko opravljajo javni zavodi in na podlag koncesije zasebniki oziroma lekarnarji 2.1. Javni zavodi Ustanovitelji javnih zavodov so lahko obœine ali mesta. Za ustanovitev morajo pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje in soglasje ministrstva, pristojnega za zdravstvo (9. œlen Zakona) Javni zavod opravlja lekarniøko dejavnost v organizacijskih enotah, ki so lahko lekarne, podruænice lekarn ali priroœne zaloge zdravil. Poleg tega javni zavodi lahko organizirajo galenske in analizne laboratorije. Asist. mag. Andreja Œufar, mag. farm, spec., Lekarniøka zbornica Slovenije, Ulica stare pravde 11, 1000 Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana farm vestn 2006; 57 55 Pregledni œlanki - Review Articles Direktor zavoda mora imeti v primeru, ko poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista loœeni, visoko izobrazbo farmacevtske smeri (12. œlen). Zakon pa doloœa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati vodja lekarne (7. in 8. œlen Zakona) 2.1.1. Zasebniki - lekarnarji Lekarniøko dejavnost lahko na podlagi zakona opravljajo tudi zasebniki, ki za to pridobijo koncesijo. Koncesijo podeljuje upravn organ obœine ali mesta, v katerem bo delovala potencialna lekarna. Za podelitev koncesije mora pristojni organ najprej pridobiti mnenje Lekarniøke zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in soglasje ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Izhodiøœe za javn razpis koncesije so merila, ki jih doloœa plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije (13. œlen Zakona) S podelitvijo koncesije se doloœi tudi obmoœje njene veljavnosti Zakon doloœa, da lahko posameznik pridobi koncesijo le za eno obmoœje (15. œlen). Delovanje izven tega obmoœja je moæno le preko podruænice (21. œlen). Tudi pri zasebnih lekarnah mora vodja oziroma koncesionar izpolnjevati podobne pogoje, kot veljajo za vodje lekarn v javnih zavodih (7. in 8. œlen Zakona) Medtem ko je pri lekarnarjih lastniøtvo pogojeno s tem, da ima lastnik-koncesionar farmacevtsko izobrazbo, to za javne zavode ne velja, saj so tam lastniki obœine oziroma mesta. V obeh primerih pa mora vodja ekarne imeti farmacevtsko izobrazbo 2.1.2. Podruænice lekarn Tudi delovanje podruænic ureja Zakon o lekarniøki dejavnosti, in sicer v œlenih od 21. - 23. Podruænico lahko organizirata javni zavod ali ekarnar. Pogoj za njeno ustanovitev je ugotovljena potreba za izdajo zdravil v kraju, kjer ni lekarne. Œe se v kraju, kjer deluje lekarniøka podruænica, ustanovi javni zavod ali podeli koncesija, se mora podruænica zapreti (1) V praksi so se v preteklem obdobju lekarniøke podruænice ustanavljale v skladu z doloœili Nacionalnega plana zdravstvenega varstva v krajih, kjer deluje osnovna zdravstvena dejavnost in je øtevilo prebivalcev manjøe od 5000 2.1.3. Priroœne zaloge zdravil Priroœno zalogo zdravil lahko lekarna organizirana v zdravstvenem domu, njegovi dislocirani enoti ali pri zasebnem zdravniku, vendar le, œe v kraju, kjer je organizirana zdravstvena sluæba, ni lekarne ali njene podruænice. Drugaœe pa velja za zaloge zdravil v socialnovarstvenih zavodih ali drugih zavodih, ki opravljajo zdravstvene storitve za svoje varovance. Ti imajo lahko priroœno zalogo zdravil ne glede na razdaljo do najbliæje lekarne. Dovoljenje za priroœno zalogo zdravil izda za zdravstvo pristojen obœinski upravni organ, ki mora pred tem pridobiti mnenje Lekarniøke zbornice Slovenije (24. œlen Zakona). 2.1.4. Bolniøniœne lekarne Bolniøniœne lekarne organizirajo bolniønice z namenom preskrbe z zdravili in drugimi pomoænimi sredstvi, ki se uporabljajo za zdravljenje in nego hospitaliziranih oseb. Podobno kot pri javnih zavodih tudi pri bolniøniœnih lekarnah lastniøtvo lekarne ni pogojeno s farmacevtsko izobrazbo, medtem ko mora vodja bolniøniœne lekarne izpolnjevati enake pogoje kot vodja javne lekarne. 2.2. Opremljenost lekarn Strokovno-tehniœno ureditev lekarniøkih enot (prostori, oprema, dokumentacija), strokovne delavce in postopke ugotavljanja izpolnjevanja pogojev (verifikacija) natanœneje doloœa Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniøke dejavnosti. Glede na doloœila novega, v letoønjem letu objavljenega pravilnika, mora biti prostor za pripravo in izdajo zdravil skupaj s prostorom za shranjevanje zdravil (oficina in materialka) v lekarni velik najmanj 40 m2. Povrøina drugih lekarniøkih prostorov ni predpisana, pravilnik pa doloœa, da skupna povrøina lekarne z najveœ dvema izdajnima mestoma mora znaøati vsaj 70 m2, œe pa je øtevilo izdajnih mest veœje, mora biti veœja tudi skupna povrøina lekarne (9. œlen Pravilnika). Podruænica lekarne lahko opravlja manjøi obseg del, œemur je prilagojena tudi vrsta in povrøina prostorov, vendar pa skupna povrøina prostorov lekarniøke podruænice ne sme biti manjøa od 34 m2 (10. œlen Pravilnika) (3). Poleg prostora je bistvena za poslovanje lekarn tudi oprema. Pravilnik v Prilogi I opredeljuje minimalno potrebno opremo za lekarno, podruænico lekarne in bolniøniœno lekarno. Lekarna mora obvezno imeti tudi strokovno literaturo in predpise, kot to doloœa Lekarniøka zbornica Slovenije (22. œlen Pravilnika). Nenazadnje je sestavni del sistema zagotavljanja kakovosti pri opravljanju lekarniøke dejavnosti tudi dokumentacija (23. œlen Pravilnika). Ugotavljanje, ali sta prostor in oprema primerna za opravljanje lekarniøke dejavnosti, je v pristojnosti ministra, pristojnega za zdravstvo (31., 32. in 33. œlen Pravilnika). 2.3. Poslovni œas in neprekinjena preskrba z zdravili Lekarne morajo poslovati najmanj 40 ur na teden. Poslovni œas lekarne je treba prilagoditi krajevnim potrebam po preskrbi z zdravili, zato se ta doloœi v sodelovanju z obœino. Za poslovni œas morajo lekarnarji dobiti potrditev pristojnih mestnih oziroma obœinskih upravnih organov, pri zavodih pa poslovni œas doloœi ustanovitelj -torej tudi obœina ali mesto (27. œlen Zakona). Lekarne, ki zaradi ekonomskih (ali kadrovskih) razlogov ne morejo poslovati od jutra do veœera, tako obiœajno svoj poslovni œas prilagodijo urniku dela ambulante sploøne oz. druæinske medicine v kraju. Ko je lekarna zaprta, mora biti lekarniøka dejavnost organizirana tako, da je na øirøem obmoœju vedno zagotovljena neprekinjena preskrba z zdravili, in sicer z organizacijo deæurstva ali v obliki stalne pripravljenosti v noœnem œasu oziroma ob nedeljah in praznikih (28. œlen Zakona) (1). Naœin in obseg zagotavljanja neprekinjene preskrbe z zdravili doloœa Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki v skladu z doloœili sploønega in podroœnega dogovora zagotavlja tudi sredstva za plaœilo deæurstva oz. stalne pripravljenosti. Da bi bila zagotovljena nemotena preskrba z zdravili, morajo imeti lekarne ustrezne zaloge. V skladu z novim Pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniøke dejavnosti mora lekarna imeti na zalogi ali v roku, dogovorjenim med Ministrstvom, pristojnim za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Lekarniøko zbornico Slovenije in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, priskrbeti potrebne farm vestn 2006; 57 Mreæa lekarn v Sloveniji - pregled stanja in moænosti razvoja koliœine in vrste zdravil ter medicinskih pripomoœkov. Potrebne zaloge doloœi lekarna, pri œemer se upoøtevajo zdravila in medicinski pripomoœki, ki jih zdravniki na njenem obmoœju predpisujejo. Pri doloœanju primernih zalog so lekarne samostojne, kot izhodiøœe za odloœitev pa morajo upoøtevati zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki na njenem obmoœju (19. œlen Pravilnika)(3) 2.4. Farmacevtski strokovni kadri V lekarniøki dejavnosti opravljajo strokovno delo naslednj farmacevtski strokovni delavci (29. œlen Zakona) • specialisti, magistri ali doktorji farmacevtske znanosti • diplomirani inæenirji farmacije oziroma diplomirani farmacevti (v nadaljevanju magistri farmacije) • inæenirji farmacije oziroma viøji farmacevtski tehniki • farmacevtski tehniki Samostojno lahko izdajajo zdravila magistri farmacije z opravljenim strokovnim izpitom (34. œlen Zakona o lekarniøki dejavnosti), na osnovi dopolnitve zakona o lekarniøki dejavnosti iz leta 1999 pa tudi næenirji farmacije, ki pa ne smejo pripravljati in izdajati zdravil, ki vsebujejo mamila(1) Natanœneje doloœa pooblaøœene osebe za izdajo zdravil Pravilnik o razvrøœanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v human medicini (2003) (4). 46. œlen Pravilnika tako doloœa, da lahko zdravila, ki se izdajajo na poseben zdravniøki recept, posebno naroœilnico al obnovljivi zdravniøki recept, izdaja le magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom. Pooblaøœeni osebi za izdajanje zdravila na recept sta tako magister farmacije kot tudi inæenir farmacije, ki ima opravljen strokovni izpit. To pa seveda pomeni, da mora lekarna, ki ima odpiralni œas daljøi od 40 ur na teden, nujno zaposlovati veœje øtevilo magistrov farmacije Zdravila brez recepta, ki se smejo izdajati le v lekarnah, lahko izdajajo magister farmacije, inæenir farmacije z opravljenim strokovnim izpitom kakor tudi farmacevtski tehnik z opravljenim strokovnim izpitom vendar le pod nadzorom pooblaøœene osebe za samostojno izdajanje zdravil Zdravila brez recepta z dovoljenjem za izdajanje v lekarnah in specializiranih prodajalnah pa lahko poleg magistrov farmacije in næenirjev farmacije samostojno izdajajo tudi farmacevtski tehniki, ki majo opravljen strokovni izpit. 3.Zasnova lekarniøkega omreæja v Sloveniji 2003 - povzetki in ugotovitve øtudije Geografskega inøtituta Antona Melnika 3.1. Izhodiøœa Z namenom nadaljnjega zagotavljanja enakomernega razvoja ekarniøkih storitev v Sloveniji je Lekarniøka zbornica Slovenije æe leta 2001 pri Geografskem Inøtitutu Antona Melnika naroœila izdelavo analize mreæe lekarn v Sloveniji. Analiza je bila leta 2003 s stran stega inøtituta posodobljena in kot taka posredovana na Ministrstvo 5 Upoøtevanje tega kriterija daje bistveno drugaœno sliko o preskrbljenosti z lekarniøkimi storitvami. Glede na dejstvo, da tega kriterija Zakon o lekarniøki dejavnosti in nacionalni plan zdravstvenega varstva ne opredeljujeta, poleg tega pa je zanj znaœilno, da se pogosto in nenadzorovano spreminja, ga v nadaljevanju razprave o razvoju mreæe lekarn v Sloveniji ne upoøtevamo. za zdravje z namenom, da se po izreku veljavnosti Nacionalnega programa zdravstvenega varstva Zdravje za vse do leta 2004 mreæa lekarn uzakoni in tako jasno doloœi tudi v bodoœe. Izdelana analiza zajema vse obstojeœe lokacije lekarn, kot tudi potencialne, ob upoøtevanju obstojeœih demografskih in geografskih kriterijev øe moæne nove lokacije lekarn Analiza mreæe lekarn Slovenije je na osnovi prostorske analize lokacije dejavnosti (lekarne, podruænice lekarne, priroœne zaloge zdravil) gravitacije prebivalstva ter gostote in dostopnosti mreæe oblikovala predloge za nove lokacije. Izdelan je bil tudi kartografski prikaz. 3.2. Kriteriji za mreæo lekarn Kriteriji za analizo obstojeœe lekarniøke mreæe in potencialne nove lokacije so bili povzeti po dokumentu »Kriteriji za javno lekarniøko mreæo do leta 2000«, ki ga je sprejel UO Lekarniøke zbornice Slovenije v letu 1995 in potrdil leta 2001. Gre za podrobnejøe kriterije, na osnovi katerih je Upravni odbor Lekarniøke zbornice Slovenije oblikoval svoja mnenja k podeljevanju koncesij in zajemajo tako kriterije, opredeljene v Zakonu o lekarniøki dejavnosti kot tudi tiste, opredeljene v Nacionalnem planu zdravstvenega varstva. Kriterij (povzeto in skrajøano, v obsegu, ki je bil pomemben za priœujoœo analizo) so naslednji • optimalna velikost gravitacijskega zaledja za lekarno je 7000 prebivalcev; • lekarna se ustanovi v obœini, kjer je organizirana osnovna zdravstvena dejavnost z najmanj vsakodnevno prisotnostjo vsaj enega zdravnika v sploøni ambulanti ali v obœini, ki predstavlja najveœji deleæ prebivalstva; • nova lekarna se ustanovi za preskrbo vsaj 5000 prebivalcev; • lekarno lahko ustanovi tudi obœina z manj kot 5000 prebivalci, œe vanjo gravitira øe del prebivalstva iz sosedstva; • pri zdraviliøkih krajih se upoøteva tudi zdraviliøke goste (365 noœitev = 1 prebivalec) • v naselju z æe obstojeœo lekarno se ustanovi novo lekarno le, œe øtevilo prebivalstva na obstojeœo lekarno presega 7000, preseæek pa ni manjøi od 5000 prebivalcev; pod pogojem, da øtevilo prebivalcev na farmacevta ne preseæe ciljnega normativa 2755 • podruænica lekarne se ustanovi na obmoœju, ki ima lahko manj kot 5000 prebivalcev, œe je vsaj 6 km oddaljeno od najbliæje lekarne in ima organizirano osnovno zdravstveno dejavnost z vsakodnevno prisotnostjo zdravnika; • priroœna zaloga zdravil se organizira v manjøih naseljih (obmoœjih) z organizirano zdravstveno dejavnostjo, ki so vsaj 10 km oddaljena od najbliæje lekarne • lekarna s 4 ali veœ zaposlenimi farmacevti se øteje kot dve lekarniøki enoti5 Analiza je zajela lekarniøko mreæo po statistiœno opredeljenih naseljih. Pri lekarnah (v primeru Ljubljane tudi podruænicah) v istem naselju je bilo upoøtevano skupno (isto) gravitacijsko zaledje Obmoœij lekarn znotraj istega naselja analiza ni zajela, saj bi to terjalo drugaœen metodoloøki pristop (podatki, opredelitev gravitacije in zaledja, manjøe prostorske enote merjenja, kot je naselje). Mreæo ekarn v Sloveniji, prikazano v øtudiji, tako sestavljajo lekarne (optimalna velikost gravitacijskega obmoœja lekarne je 7000 prebivalcev, minimalna 5000; zagotovljena mora biti osnovna farm vestn 2006; 57 57 Pregledni œlanki - Review Articles zdravstvena dejavnost; v kraju, kjer sta dve lekarni ali veœ, oddaljenost nove lekarne od obstojeœe mora znaøati vsaj 400 m cestne razdalje; lekarna s øtirimi ali veœ zaposlenimi farmacevti se statistiœno obravnava kot dve lekarniøki enoti), podruænice lekarn (øtevilo prebivalcev je lahko manjøe od 5000, dnevno zagotovljena osnovna zdravstvena dejavnost, lokacija mora biti najmanj 6 km oddaljena od najbliæje lekarne ali podruænice) in priroœne zaloge zdravil (demografska velikost obmoœja ni pomembna, pomembna je oddaljenost - vsaj 10 km od najbliæje lekarne ali podruænice; namenjena je zagotavljanju lekarniøkih storitev odroœnim in prometno slabøe povezanim obmoœjem). Gravitacijska obmoœja so bila opredeljena po naslednjih principih: • obmoœje obœine z eno lekarno (ali lokacijo lekarn v istem naselju) veœinoma sodi v isto gravitacijsko obmoœje; • prebivalstvo obœin brez lekarne gravitira v najbolj dostopno lekarno, to je ponavadi lokacija v srediøœu upravne enote; • k nekaterim gravitacijskim obmoœjem sodijo tudi bliænji deli sosednjih obœin, ki sicer imajo lekarno; • gravitacijska obmoœja znotraj obœin z veœ lokacijami lekarn (lekarne v veœ naseljih) so bila opredeljena glede na gravitacijsko obmoœje centralnih naselij niæjega ranga. 3.3. Preskrbljenost z lekarnami konec leta 2003 V Sloveniji je v zaœetku leta 2003 57 lekarn, ki so po prej navedeni metodologiji øtele za dve lekarniøki enoti, imelo veœ kot øtiri farmacevte. Mreæa je tako v celoti obsegalo 328 lekarniøkih enot. Vøtete so æe delujoœe lekarne in tiste, za katere je bilo izdano pozitivno mnenje s strani Lekarniøke zbornice Slovenije. Lekarno ali podruænico lekarne je imelo 177 naselij, od tega 45 veœ kot eno oziroma veœ kot eno lekarniøko enoto. 39 podruænic lekarn je bilo razporejenih po 38 naseljih, dve podruænici sta samo v naselju Ljubljana. Lekarno (ali veœ lekarn) je imelo 148 obœin, brez nje jih je 45. V Sloveniji je bilo v zaœetku leta 2003 17 priroœnih zalog zdravil. Priroœne zaloge zdravil z izjemo tiste v Ljubljani oskrbujejo manjøa prometno odroœnejøa obmoœja. Vsi tipi lekarn so prisotni samo v naselju Ljubljana. Preskrbljenost obmoœij z lekarniøkimi storitvami najbolje predstavimo s øtevilom prebivalstva na lekarniøko enoto. Z lekarnami najbolje preskrbljena so strnjena urbanizirana obmoœja, medtem ko najslabøo preskrbljenost na øirøem prostorskem nivoju izkazujejo agrarna, tradicionalno nerazvita obmoœja severovzhodne Slovenije (Slovenske gorice), planotast kraøki svet juæne in jugozahodne Slovenije ter veœji deli obmejnih obmoœij s Hrvaøko. V slednjih je øtevilo prebivalcev na lekarno v povpreœju za enkrat veœje kot v najbolje preskrbljenih podroœjih (6). V tabeli 1 so prikazani podatki o øtevilu prebivalcev na lekarniøko enoto po upravnih enotah, ki so bile v letu izdelave øtudije najslabøe oziroma najbolje preskrbljene z lekarnami. Osnovni zakljuœki analize preskrbljenosti so: • najbolj preskrbljena so strnjeno urbanizirana obmoœja; • najslabøo preskrbljenost na øirøem prostorskem nivoju izkazujejo agrarna, tradicionalno nerazvita obmoœja severovzhodne Slovenije (predvsem Slovenske gorice), planotast kraøki svet juæne in jugozahodne Slovenije ter veœji deli obmejnih obmoœij s Hrvaøko; • nekatera sicer dobro preskrbljena obmoœja kaæejo velike kakovostne razlike v preskrbljenosti na lokalnem nivoju – v Slovenski Istri so lekarne izrazito zgoøœene v obalnem pasu; • med slovenskimi centralnimi naselji podobnega ranga je, zlasti v vzhodni Sloveniji, precejønja neusklajenost glede preskrbljenosti z lekarnami. 3.4. Oddaljenost obmoœij krajevnih skupnosti od najbliæje lekarne v zaœetku leta 2003 Analiza oddaljenosti od najbliæje lekarne je upoøtevala kriterije za lokacijo podruæniœne lekarne (najmanj 6 km) in priroœne zaloge zdravil (najmanj 10 km). Tabela 1: Pet najslabøe in najbolje preskrbljenih upravnih enot z lekarnami v Sloveniji glede na øtevilo prebivalcev na lekarniøko enoto v letu 2003 Najslabøe preskrbljene Najboljøe preskrbljene Upravna enota Øtevilo prebivalcev na lekarno Upravna enota Øtevilo prebivalcev na lekarno Ribnica 13.295 Piran 4.187 Logatec 11.220 Sevnica 4.330 Pesnica 9.966 Trbovlje 4.428 Litija 9.661 Seæana 4.549 Ljutomer 9.201 Œrnomelj 4.581 Opombe: Podatki o øtevilu prebivalcev na lekarniøko enoto zajemajo le podatke o dejanskem øtevilu lekarn in podruænic lekarn in ne zajemajo kriterija upoøtevanja lekarniøke enote s øtirimi ali veœ farmacevti za dve lekarniøki enoti. VIR: Analiza Geografskega inøtituta Antona Melika (2003) (5) 58 farm vestn 2006; 57 Mreæa lekarn v Sloveniji - pregled stanja in moænosti razvoja Tabela 2: Pet najslabøe in najbolje preskrbljenih upravnih enot z lekarnami v Sloveniji glede na deleæ prebivalcev, ki so 6 km ali veœ oddaljeni od najbliæje lekarniøke enote v letu 2003 Najslabøe preskrbljene Najbolj preskrbljene Upravna enota Deleæ prebivalcev, æiveœih najmanj 6 km od lekarne (%) Upravna enota Deleæ prebivalcev, æiveœih najmanj 6 km od lekarne (%) Lenart 50,5 Hrastnik 0,4 Pesnica 49,1 Celje 0,7 Ormoæ 48,9 Maribor 1,7 Litija 48,8 Trbovlje 1,8 Seæana 43,1 Velenje 2,2 VIR: Analiza Geografskega inøtituta Antona Melika (2003) (5) V Sloveniji je 82,8 % prebivalstva æivelo v obmoœju, ki je manj kot 6 km oddaljeno od najbliæje lekarne, 11,1 % v obmoœju 6,0 do 9,9 km in 6,1 v obmoœju oddaljenem 10,0 ali veœ km. Pribliæno øestina prebivalstva je veœ kot 6 km oddaljena od najbliæje lekarne ali podruænice. Tabela 2 prikazuje upravne enote, kjer je najviøji oz. najniæji deleæ prebivalstva oddaljen 6 km ali veœ od najbliæje lekarniøke enote (brez priroœne zaloge zdravil) Glede oddaljenosti prebivalstva od najbliæje lekarniøke enote øtudija navaja naslednje zakljuœke: oddaljenost od najbliæje lekarne je najmanjøa v strnjeno urbaniziranih obmoœjih; obmoœja z nizkim øtevilom lekarn se v veliki meri pokrivajo z obmoœji, kjer je velik del prebivalstva veœ kot 6 km oddaljen od najbliæje lekarne; gre predvsem za predele veœje geomorfoloøke razgibanosti terena, drobnonaselbinske in hribovske poselitve; demografsko ogroæena obmoœja (priloga 10) so izrazito oddaljena od lekarn, podobno kot velja za ostale centralne dejavnosti. Tabela 3: Moæne nove lokacije lekarn (L) ali lekarniøkih podruænic (P) po naseljih (pogoj je zagotovljena osnovna zdravstvena dejavnost), Slovenija 2003 Ime Opis Obœina Upravna enota Statistiœna regija Zdr. regija Tip lek. Øtevilo preb Kriterij oddaljenosti *** Kriterij zdravstvena sluæba *** Loœe del obœine Slovenske Konjice Slovenske Konjice Savinjska Celje P 4121 1 1 Vitanje* obœina Vitanje Slovenske Konjice Savinjska Celje P 2341 1 1 Graœiøœe del obœine Koper Koper Obalnokr. Koper P 3261 1 ni podatka Ømarje* del obœine Koper Koper Obalnokr. Koper P 3459 1 ni podatka Naklo** obœina Naklo Kranj Gorenjska Kranj L 6584 1 ni podatka Pragersko del obœine Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica Podravska Maribor L 5913 1 1 Mirna Peœ obœina Mirna Peœ Novo mesto Dolenjska Novo mesto P 2745 1 ni podatka * v obeh naseljih je æe priroœna zaloga zdravi ** v gravitacijsko zaledje bi sodila øe naselja Kriæe, Sebenje in Æiganja vas iz obœine Træiœ (skupaj 1690 prebivalcev) *** 1 - izpolnjuje kriterij VIR: Analiza Geografskega inøtituta Antona Melika (2003) (5) farm vestn 2006; 57 59 • • • Pregledni œlanki - Review Articles TABELA 5: Øtevilo lekarn in øtevilo prebivalcev na lekarno v Sloveniji v letih 1996 - 2005 (7, 8) 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Javni zavodic 159 165 164 167 173 176 179 183 188 199 Stopnje rasti v % - 3,8 -0,6 1,8 3,6 1,7 1,7 2,2 2,7 0,5 Zasebne lekarnea 48 54 56 60 69 72 73 76 81 84 Stopnje rasti v % - 12,5 3,7 7,1 15 4,3 1,4 4,1 6,6 3,7 Skupaj 207 219 220 227 242 248 252 259 269 273 Stopnje rasti v % - 5,8 0,5 3,2 6,6 2,5 1,6 2,8 3,9 1,5 Øtevilo prebivalcev na lekarnob 9.599 9.064 8.992 8.757 8.223 8.040 7.917 7.714 7.424 7.339 Opombe: a V øtevilu so zajete tudi podruænice. b Øtevilo prebivalcev ob koncu leta. c V øtevilu so zajete lekarne in lekarniøke podruænice javnih lekarniøkih zavodov ter javne lekarne bolniønic VIR PODATKOV: Inøtitut za varovanje zdravja, Statistiœni urad Republike Slovenije, LZS 3.5. Predlogi za dopolnitve mreæe lekarn Kriteriji za opredelitev novih moænih lokacij so bili naslednji • obœina z veœ kot 5000 prebivalci, ki nima lekarne, prebivalstvo pa ni izrazito gravitacijsko vezano na nobeno æe obstojeœo lekarno • obœina s 4500 do 5000 prebivalci, ki nima lekarne, je pa del strnjenega urbano-suburbanega obmoœja z moœno dnevno migracijo zaposlenih • zaokroæena gravitacijska obmoœja (obœina, veœ obœin, skupina krajevnih skupnosti) s 3000 do 5000 prebivalci, ki je veœ kot 6 km oddaljena od najbliæje lekarne • zaokroæena gravitacijska obmoœja (obœina, veœ obœin, skupina krajevnih skupnosti) z 2000 do 3000 prebivalci, ki je veœ kot 10 km oddaljena od najbliæje lekarne • lokacije na obmoœjih z majhnim øtevilom lekarn • lokacije na obmoœjih z veliko oddaljenostjo prebivalstva od najbliæje lekarne; • nove lokacije ne smejo bistveno zmanjøati gravitacijskega zaledja æe obstojeœih lekarn • potreben kriterij za lokacijo je tudi stalno prisotna osnovna zdravstvena dejavnost Tabela 4: Moæne nove lokacije priroœnih zalog, Slovenija 2003 Œrni Vrh (v domu ostarelih obœanov) obœina Idrija Koœevska Reka obœina Koœevje Predgrad obœina Koœevje Fara obœina Kostel Podruænici v Zreœah in na Igu bi bilo mogoœe spremeniti v lekarni, saj gre v obeh primerih za obœini z veœ kot 5000 prebivalci in prisotno osnovno zdravstveno dejavnostjo 4. Osnovni podatki o lekarniøki dejavnosti v Sloveniji 31. 12. 2005 Javno lekarniøko sluæbo je 31.12. 2005 opravljalo 24 javnih lekarniøkih zavodov s 156 lekarnami in 31 lekarniøkimi podruænicami, 79 zasebnih lekarn s 5 lekarniøkimi podruænicami ter 2 bolniøniœni lekarni, ki opravljata tudi javno lekarniøko sluæbo, skupaj 273 lekarniøkih enot. Øtevilo lekarniøkih enot se je v primerjavi z letom 2004 poveœalo za 4 enote. Lekarniøka enota je v povpreœju oskrbovala 7339 prebivalcev. 4.1. Preskrbljenost z lekarnami konec leta 2005 V tabeli 5 prikazujemo podatke o gibanju øtevila lekarn in øtevila prebivalcev na lekarno po letih, v diagramih 1 in 2 pa so podatki prikazani øe grafiœno Diagram 1 prikazuje gibanje øtevila lekarniøkih enot javnih lekarn po vrsti in lastniøtvu. Iz diagrama je razvidno, da je po letu 1992 naraøœalo øtevilo lekarn tako v javnih zavodih kot pri lekarnarjih Øtevilo lekarniøkih podruænic javnih lekarniøkih zavodov se je v letih 1993, 1994 in 1995 precej zmanjøalo, in sicer predvsem na raœun njihovega preoblikovanja v lekarne. Lekarnarji so priœeli z organizacijo lekarniøkih podruænic leta 1998. Organizacija lekarniøke podruænice je zaenkrat edina legalna pot, po kateri lahko lekarnar pridobi veœ kot eno lekarniøko enoto, saj se v skladu z zakonom koncesija za opravljanje lekarniøke dejavnosti lahko podeli le za eno obmoœje Lekarnarju se namreœ koncesija odvzame, œe pridobi koncesijo za drugo obmoœje (18. œlen Zakona) VIR: Analiza Geografskega inøtituta Antona Melika (2003) (5) 60 farm vestn 2006; 57 Mreæa lekarn v Sloveniji - pregled stanja in moænosti razvoja Diagram 1: Gibanje øtevila lekarniøkih enot v Sloveniji po vrsti enote v obdobju 1992 - 2005 Gibanje števila javnih lekarn in lekarniških podružnic 1992 do 2005 m §fl =i H f P* TI P i n i n f H i 33 M 52 >: >" >! ) 11 31 i; 31 >1 5 37 34 31 >S !( « ? 1 2! ' 2 1 3 •3 •3 "4 ! '4 1 4i 5 '5: '5 3 i 44 # 4* 4* i S i 4 J 4* A 1!' 4* 1994 1995 199G 1997 1998 1999 2000 2003 2004 2005 D Ftodružnicne lekarne zasebnih lekarn ¦ Zasebne lekarne ¦ Ftodružnicne lekarne javnii zavodov ¦ Lekarne javnii zavodov ¦ Bolnišnicne javne lekarne VIR PODATKOV: LZS Preskrbljenost prebivalcev z zdravili in lekarniøkimi storitvami pa je øe bolje razvidna iz diagrama 2, ki prikazuje tudi gibanje øtevila prebivalcev na lekarniøko enoto. Diagram 2: Gibanje øtevila prebivalcev na lekarniøko enoto v Sloveniji (lekarne in lekarniøke podruænice) glede na øtevilo lekarniøkih enot od leta 1996 do leta 2005 10.000 f 9.500 o 9.000 (D C Ä 8.500 & 8.000 i O 7.500 7.000 300 t 250 B :i 50 VIR PODATKOV: LZS Demografski in geografski kriteriji, ki so se v Sloveniji upoøtevali vse od uveljavitve Zakona o lekarniøki dejavnosti leta 1992 dalje, tako nikakor niso zaviralno vplivali na øiritev mreæe lekarn. Ugotavljamo lahko celo nasprotno: nove lekarne so se odpirale v krajih in na lokacijah, ki so izpolnjevali postavljene kriterije, pri œemer je bila gospodarska uspeønost novih lekarn drugotnega pomena. Lekarne so se odpirale tudi v træno manj zanimivih krajih, ki pa so izkazovali potrebo po lekarniøkih storitvah (npr. v krajih, kjer je delovala osnovna zdravstvena sluæba). Na dinamiko odpiranja novih lekarn v Sloveniji je mnogo bolj kot træni interes javnih zavodov in koncesionarjev vplivalo ustanavljanje novih obœin. Skrb za organizacijo zdravstvene dejavnosti na primarnem nivoju, ki jo je Zakon o lokalni samoupravi poveril obœinam, so øtevilne obœine izkoristile tudi za krepitev pripadnosti lokalni skupnosti s tem, da so vzpodbujale ustanavljanje novih lekarn in odpiranje zdravniøkih in zobozdravniøkih ambulant. Po usmeritvah in merilih za oblikovanje mreæe javne zdravstvene sluæbe, sprejetih v okviru Nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije (NPZV) v letu 2000, naj bi se do leta 2004 lekarna organizirala v povpreœju na 7000 prebivalcev in najmanj na 5000 prebivalcev. Podatki kaæejo, da se temu cilju v povpreœju postopno pribliæujemo, pri œemer pa se posamezna geografska podroœja glede na povpreœje øtevila prebivalcev na lekarno pomembno razlikujejo, kar je razvidno iz zgoraj predstavljene øtudije geografskega inøtituta Antona Melnika »Zasnova lekarniøkega omreæja v Sloveniji«. Glede na ugotovitve te øtudije in predloge za razøiritev mreæe lekarn smo lahko ob koncu leta 2005 ugotovili, da se je lekarna ustanovila v Naklem, lekarniøke podruænice v Ankaranu, Loœah, Mirni Peœi in tudi v Pragerskem, œeprav so tam izpolnjeni pogoji za lekarno. Na novo so bile ustanovljene priroœne zaloge zdravil v Predgradu in Fari. Lekarniøka podruænica Zreœe se je preoblikovala v lekarno, s strani Lekarniøke zbornice pa je bilo izdano tudi soglasje za vkljuœitev lekarne Ig v mreæo lekarn. Zaskrbljujoœe je dejstvo, da sta se v letu 2005 ob soglasju Ministrstva za zdravje zaprli dve lekarni, in sicer lekarna na Dobrovi in lekarna v Øentjurju pri Celju, namesto tega je bilo s strani pristojnih obœinskih organov izdano soglasje za organizacijo lekarniøke podruænice. V obeh primerih je bilo dovoljenje za organizacijo lekarniøke podruænice izdano koncesionarju, ki æe ima koncesijo za doloœeno lokacijo. 4.2. Preskrbljenost s kadri Na podroœju kadrov naj bi se po usmeritvah in merilih za oblikovanje mreæe javne zdravstvene sluæbe, sprejetih v okviru Nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije (NPZV) v letu 2000, øtevilo magistrov farmacije v lekarniøki dejavnosti do leta 2004 postopoma poveœevalo. Tako bi naj v letu 2004 priølo 2.755 prebivalcev na enega magistra farmacije (2). To pomeni, da bi moralo biti v Sloveniji leta 2004 v lekarnah zaposlenih okrog 726 magistrov farmacije, œe upoøtevamo za prebivalstvo øtevilko dva milijona. Øtevilo nezdravstvenih delavcev v lekarnah naj bi se zmanjøalo na raœun zaostrenih standardov, nacionalni program pa predvideva øe enega specialista farmakoinformatike na 65.000 prebivalcev za preskrbo z zdravili iz sredstev javnih financ in za preskrbo prebivalstva z zdravili, medicinskimi pripomoœki in drugimi izdelki iz trænega dela poslovanja. V javni lekarniøki sluæbi je bilo 31.12. 2005 zaposlenih 1619,5 delavcev, od tega 1572,5 redno in 47 pogodbeno. V javnih zavodih je bilo zaposlenih 1372, v zasebnih lekarnah pa 247,5 delavcev. Po stanju 31.12. 2005 je bilo v javni lekarniøki sluæbi zaposlenih 1232,5 strokovnih farmacevtskih delavcev, od tega 782 farmacevtov (skupaj z magistri znanosti, specialisti in pogodbeno zaposlenimi). Zaposleni farmacevt je v povpreœju oskrboval 2562 prebivalcev (ob upoøtevanju 2.003.584 prebivalcev po stanju 09. 2005 - Statistiœni urad RS). Za ugotavljanje kakovosti preskrbe z lekarniøkimi storitvami je potrebno posebej ovrednotiti preskrbljenost z magistri farmacije kot nosilci dejavnosti. farm vestn 2006; 57 61 Pregledni œlanki - Review Articles TABELA 6: Farmacevtski strokovni delavci v javnih lekarnah v Sloveniji v obdobju 1939 - 2005 Farmacevtski strokovni delavci v javnih lekarnah LETO dr.sci. magistri specialisti mag.farm. inæ.far. farm.tehniki. VSI FARMACEVTSKI KADRI 1939 132 - - 132 1950 166 - 74 166 1959 299 - 153 299 1969 238 - 244 238 1979 321 - 371 321 1989 440 42 405 440 1992 472 37 365 472 1995 10 32 493 35 360 535 1996 9 35 509 31 366 553 1997 9 38 512 34 387 559 1998 9 37 538 28 389 584 1999 8 37 567 25 389 612 2000 7 40 591 25 387 638 2001 6 42 665 26 404 713 2002 10 41 638 22 412 689 2003 9,5 43,5 637 23 412 690 2004 9,5 45,5 675,5 20,5 426,5 730,5 2005 1 11 48,5 721,5 20,5 430 782 VIR PODATKOV: LZS Øtevilo magistrov farmacije se je v javnih lekarnah v Sloveniji v zadnjih letih poveœevalo z dinamiko okoli 50 dodatnih magistrov farmacije na leto, kar je razvidno iz diagrama 3. Diagram 3: Gibanje øtevila magistrov farmacije v javnih lekarnah v Sloveniji od 1939 do 2005 Gibanje števila magistrov farmacije v javnih lekarnah (1939 do 2005) Boa 782 713 73° _ 689 690 | i 812 584 ,—, B3I — n n 53 44C 299 32 231 132 n — It 1950 1959 19G9 1979 1989 1992 1995 1996 1997 1996 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 VIR PODATKOV: LZS Øtevilo magistrov farmacije v javnih lekarnah naraøœa, pri œemer lahko opazimo pomembno razliko med javnimi zavodi in zasebnimi lekarnami, kar je prikazano v tabeli 7. 62 farm vestn 2006; 57 V letu 2002 so tako zasebne lekarne zaposlovale 19,3 % vseh magistrov farmacije, leta 1998 pa le 13,3 %. Œe primerjamo leti 2002 in 1998, ugotovimo, da se je øtevilo magistrov farmacije v zasebnih lekarnah poveœalo za 79 %, medtem ko se je øtevilo zasebnih lekarn v tem obdobju poveœalo le za 21,4 %. To torej pomeni, da delo v zasebnih lekarnah ne temelji le na delu koncesionarja, temveœ ta zaposluje tudi vedno veœ magistrov farmacije, kar potrjujejo tudi podatki v tabeli 8 o øtevilu magistrov farmacije na lekarno. Øe vedno pa javni zavodi zaposlujejo v povpreœju veœ magistrov farmacije kot zasebne lekarne. (6) Tabela 8: Øtevilo magistrov farmacije na lekarno v Sloveniji v obdobju 1998 – 2002 (6) Leto Vse lekarne Javni zavodi Zasebne lekarne 1998 2,53 2,94 1,32 1999 2,57 2,96 1,5 2000 2,59 3,02 1,51 2001 2,59 3,02 1,54 2002 2,73 3,11 1,82 VIR PODATKOV: Inøtitut za varovanje zdravja, LZS Mreæa lekarn v Sloveniji - pregled stanja in moænosti razvoja TABELA7: Øtevilo magistrov farmacije v javnih lekarnah v Sloveniji v obdobju 1998 do 2002 glede na lastniøtvo (6) Leto Vsi Stopnje rasti v % V javnih zavodih V zasebnih lekarnah Øtevilo Stopnje rasti v % Deleæ vseh v % Øtevilo Stopnje rasti v % Deleæ vseh v % 1998 556 - 482 - 86,7 74 - 13,3 1999 584 5 494 2,5 84,6 90 21,6 15,4 2000 627 7,4 523 5,9 83,4 104 15,6 16,6 2001 643 2,5 532 1,7 82,7 111 6,7 17,3 2002 689 7,1 556 4,5 80,7 133 19,8 19,3 VIR PODATKOV: Inøtitut za varovanje zdravja, LZS Tabela 9: Farmacevtski strokovni delavci v bolniøniœnih lekarnah v Sloveniji v obdobju 1990 - 2005 Farmacevtski strokovni delavci v bolniøniœnih lekarnah leto dr. sci. specialisti in magistri mag.farm. viøji tehniki farm. tehniki VSI FARMACEVTSKI KADRI 1990 39 78 17 82 216 1995 16 37 15 83 151 1996 19 40 17 92 168 1997 19 37 14 94 164 1998 20 32,5 12 93 157,5 1999 21,5 36 10 96 163,5 2000 21,5 33,5 10 99 164 2001 22 33,5 8,5 97 161 2002 23 30,5 8,5 100 162 2003 24 31,5 6,5 107 169 2004 26 34 6,5 109 175,5 2005 26 34 5,5 116 181,5 VIR PODATKOV: LZS V bolniøniœnih lekarnah je bilo na dan 31.12. 2005 zaposlenih 181,5 strokovnih farmacevtskih delavcev. Gibanje øtevila magistrov farmacije v bolniøniœnih lekarnah prikazuje diagram 4. Iz diagrama je razvidno, da je problematika preskrbljenosti z magistri farmacije v bolniønicah øe bistveno bolj pereœa kot v javnih lekarnah. V bolniønicah bi bilo najprej potrebno nadomestiti izpad tega kadra, do katerega je priølo po letu 1991. Kljuœni razlog, zaradi katerega tega problema v vseh teh letih ni bilo mogoœe reøiti, je neustrezno vrednotenje magistra farmacije v zdravstvu. Na farmacevta v bolniøniœni lekarni je v povpreœju priølo 5281 primerov zdravljenih bolnikov.9 V primerjavi z drugimi dræavami EU je bilo v Sloveniji na 100 000 prebivalcev skoraj za 50% manj magistrov farmacije kot v povpreœju v vseh dræavah œlanicah EU, kar je razvidno iz tabele 10. farm vestn 2006; 57 Diagram 4: Gibanje øtevila magistrov farmacije v bolniøniœnih lekarnah v Sloveniji od 1990 do 2005 Magistri farmacije v bolnišnicnih lekarnah (1990 -2005) K* n «* & VIR PODATKOV: LZS Pregledni œlanki - Review Articles TABELA 10: Medicinsko osebje na 100 000 prebivalcev v izbranih evropskih dræavah Poraba zdravil na osebo (US $) Medicinsko osebje na 100 000 prebivalcev Dræava zdravniki zobozdravniki farmacevti medicinske sestre Avstrija >300 308,27 47,77 55,88 583,12 Belgija >300 413,70 68,27 144,78 1075,11 Francija >300 328,37 68,62 102,18 672,45 Nemœija >300 358,40 76,77 58,27 930,43 Øvica >300 336,31 48,80 63,38 778,94 Danska 200 - 300 283,52 85,63 50,14 937,37 Finska 200 - 300 307,28 92,62 147,99 2178,73 Italija 200 - 300 567,20 57,36 104,88 296,15 Luksemburg 200 - 300 248,80 64,31 68,48 756,44 Nizozemska 200 - 300 322,18 47,60 18,75 1320,98 Norveøka 200 - 300 469,61 114,94 33,39 1996,19 Portugalska 200 - 300 317,94 37,73 78,06 378,67 Øvedska 200 - 300 310,87 152,12 67,41 831,10 UK 200 - 300 163,93 39,83 58,21 497,20 Grœija 100 - 200 434,07 114,36 69,15 256,51 Irska 100 - 200 249,25 53,16 77,07 1701,63 Øpanija 100 - 200 328,80 40,98 78,73 372,20 Œeøka 100 - 200 336,86 64,81 49,25 919,81 Madæarska 100 - 200 361,42 57,83 48,93 286,20 Slovenija 100 - 200 215,25 60,42 34,96 693,12 Bolgarija 20 - 100 336,91 82,96 12,48 461,95 Hrvaøka 20 - 100 238,26 67,88 48,89 505,71 Estonija 20 - 100 322,36 74,13 59,37 632,52 Latvija 20 - 100 320,35 53,86 518,11 Litva 20 - 100 379,75 66,19 59,40 758,12 Makedonija 20 - 100 219,85 55,72 15,35 515,36 Poljska 20 - 100 226,43 34,30 52,33 526,73 Slovaøka 20 - 100 323,16 47,81 41,57 747,68 Povpreœje - œlanice 338,26 72,63 75,84 924,02 % SLO glede na povpreœje EU 64% 83% 46% 75% Povpreœje– nove œlanice* 310,70 57,42 49,40 635,29 % SLO glede na povpreœje novih œlanic 69% 105% 71% 109% Povpreœje - skupaj 329,07 67,56 67,79 827,77 % SLO glede na povpreœje œlanic 65% 89% 52% 84% SLO 2005 (782 vseh mag. farm.) 39,03 * Nove œlanice od 2004 brez Cipra in Malte VIR PODATKOV: Health for all database, WHO Regional Office for Europe, 2000 ali veœ, LZS farm vestn 2006; 57 Mreæa lekarn v Sloveniji - pregled stanja in moænosti razvoja 5.Perspektive razvoja mreæe lekarn v Sloveniji 5.1. Preskrbljenost z lekarnami Preskrbljenost z lekarnami v Sloveniji v bodoœe je bistveno odvisna od nadaljnjega obstoja geografskih in demografskih kriterijev. V skladu z Lizbonsko strategijo se v okviru EU pojavljajo øtevilni pritiski po deregulaciji reguliranih dejavnosti, med katerimi je lekarniøka dejavnost zelo pogosto tarœa napadov. Glede na dejstvo, da obstaja œedalje veœ dokazov, da deregulacija lekarniøke dejavnosti ne daje priœakovanih rezultatov izboljøanja kakovosti preskrbe z zdravili (boljøa dostopnost, niæje cene,…), priœakujemo, da bo naøa dræava obdræala kriterije za mreæo lekarn tudi v bodoœe. Spreminjanje obstojeœih kriterijev z namenom poveœevanja øtevila lekarn bi Slovenijo tudi po øtevilu prebivalcev na lekarno pribliæalo drugim œlanicam EU. Ob tem pa je potrebno posebej poudariti, da je poveœevanje øtevila lekarn povezano tudi z veœjimi stroøki, zato se bo mreæa lekarn v Sloveniji lahko zgostila le ob pogoju, da se bo tudi vrednotenje lekarniøke dejavnosti v Sloveniji pribliæalo vrednotenju te dejavnosti v drugih dræavah EU. 5.2. Preskrbljenost z magistri farmacije Œe bi æeleli v Sloveniji glede øtevila magistrov farmacije na 100 000 prebivalcev do leta 2015 doseœi povpreœje v EU, bi morali rast, ki smo ji priœa zadnja leta, øe nekoliko poveœati (na okoli 60 mag. farm./leto). Preraœunano na Slovenijo bi namreœ povpreœje dræav œlanic EU dosegli, œe bi imeli 1360 magistrov farmacije. Za ugotavljanje kakovosti preskrbljenosti z magistri farmacije je potrebno upoøtevati tudi posebnosti posamezne dræave, zato bi bilo ciljne vrednosti za Slovenijo smiselno naravnati na povpreœje v dræavah, ki so nam podobne glede sistema zdravstvenega varstva in sploønih druæbenih znaœilnosti. Œe v skladu s tem v izraœun povpreœnega øtevila magistrov farmacije upoøtevamo le stare œlanice EU brez skandinavskih dræav in Nizozemske ter brez novih œlanic, bi za dosego njihovega povpreœja do leta 2015 v Sloveniji potrebovali 1620 magistrov farmacije ob hipotetiœnem øtevilu prebivalcev 2.000.000. Skandinavske dræave so zaradi geografskih in demografskih posebnosti (neenakomerna poseljenost deæele s koncentracijo prebivalstva v mestih in zelo redko naseljenimi odroœnimi podroœji, kjer ni niti zdravstvene niti lekarniøke sluæbe) razvile drugaœen sistem lekarniøke dejavnosti. Zanj so znaœilne veœje lekarne, ki poleg magistrov farmacije za izdajanje zdravil zaposlujejo tudi posebej za to delo izøolan niæji profil kadrov, t.i. »pharmacy assistants«. Podobne zakonitosti veljajo tudi za Nizozemsko. Ob upoøtevanju podatkov Fakultete za farmacijo o letnem øtevilu novih diplomantov so taki cilji realno dosegljivi, vkljuœno z nadomeøœanjem upokojenih farmacevtov. Za doseganje ustrezne preskrbljenosti z magistri farmacije v Sloveniji tako ni potrebno iskati reøitev z uvozom teh strokovnjakov iz tujine. Æeleno stopnjo izboljøanja preskrbljenosti lahko doseæemo, œe se zagotovi ustrezen sistem vrednotenja dela magistrov farmacije in vrednotenja lekarniøke dejavnosti, ki bo omogoœal zaposlovanje dodatnih kadrov (in potencialno øiritev mreæe lekarn). Za kakovost preskrbljenosti prebivalcev bi bila taka reøitev najbolj primerna, saj je pri delu z bolniki poznavanje kulturnih in socialnih znaœilnosti okolja, v katerem se storitve izvajajo, kljuœnega pomena. Predvidena projekcija gibanja øtevila magistrov farmacije je prikazana v diagramu 5. Pri izdelavi projekcije zaposlovanja je potrebno upoøtevati tudi upokojitve, ki spodnjem diagramu niso zajete. Pri naœrtovanju dinamike zaposlovanja je smiselno upoøtevati zmerno rast øtevila magistrov farmacije (cca 60/leto), saj bi hitra rast v kratkem œasovnem obdobju lahko povzroœila motnjo v delovanju dejavnosti, njenem financiranju, zaradi velikih nihanj v potrebah trga delovne sile (najprej veliko, nato malo) pa bi bile negativne tudi posledice na sistem izobraæevanja. Diagram5: Gibanje øtevila magistrov farmacije v javnih lekarnah v Sloveniji s projekcijo zaposlovanja do leta 2015 Gibanje øtevila mag.farm v javnih lekarnah s projekcijo zaposlovanja do leta 2015 1620 •BEO 800 60D 400 200 ol DLetna stopnja rasti 60 ILetna stopnja rasti 70 / Pri naœrtovanju potrebnega øtevila magistrov farmacije v zdravstvu v Sloveniji do leta 2015 pa je potrebno upoøtevati tudi potrebe bolniøniœnih lekarn oz. bolniønic Literatura: 1. Zakon o lekarniøki dejavnosti, Uradno preœiøœeno besedilo, Uradni list RS 36/2004 2. Nacionalni program zdravstvenega varstva »Zdravje za vse do leta 2004«, Uradni list RS 49/2000 3. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniøke dejavnosti, Uradni list RS 39/2006 4. Pravilnik o razvrøœanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, Uradni list RS 59/2003 5. Upoøtevanje tega kriterija daje bistveno drugaœno sliko o preskrbljenosti z lekarniøkimi storitvami. Glede na dejstvo, da tega kriterija zakon o lekarniøki dejavnosti in nacionalni plan zdravstvenega varstva ne opredeljujeta, poleg tega pa je zanj znaœilno, da se pogosto in nenadzorovano spreminja, ga v nadaljevanju razprave o razvoju mreæe lekarn v Sloveniji ne upoøtevamo. 6. Zasnova lekarniøkega omreæja v Sloveniji, Geografski inøtitut Antona Melnika, øtudija, izdelana po naroœilu Lekarniøke zbornice Slovenije, Ljubljana 2003 7. Ovin R, Festiœ M, Kranfogel Ølebinger M, Narodnogospodarske posledice financiranja lekarniøke dejavnosti v Sloveniji, IEDP EPF Maribor, øtudija, izdelana po naroœilu Lekarniøke zbornice Slovenije, Maribor, januar 2004 8. Podatki LZS 9. Poroœilo o delu Lekarniøke zbornice Slovenije; gradivo za 20. redno zasedanje skupøœine LZS, Ljubljana, april 2006 farm vestn 2006; 57 65