Štaierske vesti. FRANC LICHTENWALLNER.Došla nam je pretresljiva vest, da se je v Lipnici na Štajerskem v duševni omotici ustrelil tovariš F r a n c L i chtenwallner, učitelj v Leitersbergu-Krčevini pri Mariboru. — Že od lanskega leta, ko so po mariborskem okr. glavarstvu na neutemeljene obdolžitve in denunciacije zapirali Slovence, je bil tovariš Livhtenwallner živčno silno razburljiv. V poslednjem času je ta živčna bolezen dospela do viška ter je provzročila to prežalostno katastrofo; eden najsimpatičnejših, inteligentnih, značajnih štajerskih slovenskih učiteljev je padel kot žrtev hudobije!... Kdo nam nadomesti vrlega, zvestega tovariša in izbornega, neumorno delujočega slovenskega učitelja?... Rajnik ie bil rojen leta 1869. v Sevnici, učiteljišče je dovršil leta 1888., definitivno je bil nameščen leta 1891. V slovenskih učiteljskih in neučiteljskih krogih je užival splošne simpatije. O ljubem, nepozabnem tovarišu upamo priobčiti daljši nekrolog. — Bodi mu lahka slovenska zemlja, ki jo je ljubil od vsega srca! Blag mu spomin! —š— V Wagni pri Lipnici na Štajerskem je bil graški namestnik Clary kot hišni gospodar na obiskih. To najmlajše mesto v Avstriji upravlja namreč štajersko namestništvo. Mesto je prav moderno zgrajeno, ima svojo cerkev, šolo, električno razsvetljavo, sploh vse, kar si more begunec želeti. Poljski otroci so namestniku na čast priredili lepo veselico, pri kateri so peli, telovadili, deklamirali, predstavljali majhne prizore itd. Mesto je štelo največ 16.000 prebivalcev; sedaj jih je ostalo le še nekaj tisoč, ki se pa tudi od dne do dne bolj krčijo. —g— Učitelji - begunci tolminskega politiškega okraja pišejo: Zapustili smo svoje domove ter se podali v tujino, nevedoč kam. V naglici smo spravili nekaj obleke in perila, vtaknili v svoj in svojcev nahrbtnike ter bežali pred sovraž- nikom. Težka je bila ločitev, a še težja je bila skrb, kako bo mogoče izhajati v času neznosne draginje v tujini z borno plačo. Trpeli smo in trpimo telesno in duševno. Pred seboj vidimo črno prihodnjost. Kranjskemu deželnemu odboru se je omečilo srce; priskočil je na potnoč učiteljstvu, ne oziraje se pri tem na politiško mišljenje, s 25% doklado. Tovarišem privoščimo iz srca! Kaj pa z nami? Zima se približuje, mi brez sredstev, mi in naša deca brez zimskega perila, obleke in odeje! Ali so zakrknila srca našemu okrajnemu šolskemu svetu in našemu deželnemu odboru? Ne verjamemo, zato pa kličemo pred obupom: Pomagajte nam! —š— Draginjske doklade za štajersko učheljstvo. Deželni odbor štajerski je dovolil učiteljstvu skupno 300.000 kron draginjske doklade, ki jo bo izplačal naenkrat v celem znesku in razdeli tako: Oženjeni učitelji, ki niso pri vojakih, dobe 120 K; oženjeni, ki so pri vojakih, 200 K; neoženjeni, ki niso pri vojakih, 50 K; učiteljice dobe 50 K; suplentinje 50 K; učiteljice ročnih del 40 K; učitelji v pokoiu (oženjeni) 100 K; učitelji y pokoju (neoženjeni) 50 K; vdove, ki imajo pod 800  kron pokojnine, 50 K, vdove, ki imajo pokojnino pod 700 K, dobe toliko, da dosežejo pokojnino 700 K. ¦— Varčnemu gospodarstvu štajerskega deželnega odbora se je posrečilo prihraniti to malo, a vendar jako potrebno podporo za učiteljstvo. —š— Iz Slivnice pri Mariboru nam poročajo: Občinski odbor je imenoval povodom 401etnice učiteljevanja slivniškega nadučitelja tovariša Karla Pestevška za častnega občana. Čestitamo! —š— Ureditev nemško - slovenskih odnošajev na Štajerskem. Mariborska »Straža« ve povedati, da se bavijo ugledni nernško-nacionalni krogi v Gradcu z mislijo, kako za stalno urediti narodnopolitiške odnošaje na Štajerskem. —š— Padel na bojnem polju. Iz Ptuja poročajo: Padel je na bojišču učitelj | na nemški šoli na Bregu Maks Flek. Bil je doma iz Sevnice. Blag mu spomin! —š— Od mrtvih vstal. V »Slovenskem Narodu« čitamo: »Od mrtvih je vstal učitelj Krotky iz Poljčan na Štajerskem. — Uradno se ie javilo, da je dne 9. septembra utonil v Drini, te dni pa se je oglasil iz Proseka pri Trstu, kjer služi pri vojakih. Zakaj se Krotky svojim Poljčancem ni medtem prav nič oglasil, ne vemo«. —š— Mariborske šole. V Mariboru bodo' vojaki, kakor nam zazdaj poročajo, zapustili poslopja mestnih ljudskih in meščanskih šol ter knezoškoiijske bogoslovnice. — Mariborske srednje šole so še vedno oddane v vojaške namene, zato se pouk skoro gotovo ne bo začel ob nor. malnem času. Za osmošolce c. kr. gimnazije pa bo na vsak način preskrbljeno, da kmalu začnejo šolsko leto. —š— Učiteljski naraščaj na Štajerskem. Štajerski deželni šolski svet je iz. dal seznam učiteljskega naraščaja na Štajerskem, iz katerega je razvidno, da je napravilo vojnega šolskega leta 1914/15 zrelostni izpit na moškem učiteljišču v Mariboru 39 gojencev. na deželnem ženskem učiteljišču v Mariboru 29 gojenk in na samostanskem učiteljišču v Mariboru 20 gojenk; na moškem učiteljišču v Gradcu je napravilo zrelostni izpit 33 gojencev in na freh ženskih učiteljiščih skupno 92 gojenk. —š— Tovariš Fran Voglar iz Celja, sedaj rez.. praporščak 87. 'pešpolka (vojna pošta št. 73), pozdravlja vse tovarišice in tovariše s poročilom, da se vrlo dobro počuti v strelskem jarku. — Naj bi se vrli tovariš in bojevnik vrnil zdrav in čil v domovino. —t. —š— Lehen pri Ribnici. Mali šolarčki kaj marljivo prinašajo> učiteljici raznemilodare za naše vojake, osobito za vojaške bolnice. Skrb za vojake, ki jo imaio> ti malčki, je nepopisna. Kakor mravlje prilezejo dan za dnevom s kakim milodarom do šole, eden prinese gobe, ki jih je med potjo nabral, drugi črnice, tretji zopet nese pod pazduho velik šopek kakega zdravilnega zelca — vse za vojake, kar mali šolarček učiteljici §e posebno poudarjia. Rekli bodo lahko, d.a so tudi oni kot še mali sodržavljani naše lepe Avstrije sodelovali do zmage in se žrtvovali za svojo milo domovino. Kot odrasli se bodo kaj radi spomnili na mlada leta, pa bodo tudi tembolj znali ljubiti in ceniti svojo domovino. Tako so nabrali, posušili in seveda tudi že odposlali v skupni teži 10 in pol kilograma raznih zdravilnih zelišč, kakor arniko, rman, bezeg, pelin. slez, kamilce, lipovo cvetje, črnice, pa tudi suhe gobe. Pred kratkim pa so odposlali sočivja za kako vojaško bolnico na okrajni šolski svet v Maribor v teži 18 in pol kilograma, in sicer tikve, kumare, novi krompir, nqvi čebul in česnik, stročni fižol in velik jerbas poln lepe solate. Ko so bile dozorele črnice, so namesto domače naloge nabrali čez nedeljo črnic, iz katerih se je pripravljal sok. Sedaj se že pripravljajo za nabiranje bezgovih jagod, iz katerih se bo napravil tudi sok.