Kaj vse klerikalci privoščijo učiteljem! Glasilo »Osrednje zaveze čeŠkih učiteljskih društev« »Česky učitel« — prinaša članek z gorenjim naslovom. S članka se razvidi, da so si pač klerikalci povsod enaki. Mržnja do moderne šole se javlja pri njih povsod z istimi simptomi, in tako nimajo tudi češki naši tovariši postlano na rožah. Iz omenjenega članka priobčujemo nekoliko markantnili stavkov — v občudovanje. »Učitelj!« — Poglejte, prosim vas, v poteze na obrazu tega človeka, ki je to besedico izustil. Ironijo in zasmeh boste brali na njegovem obrazu. Le redkokdaj slišiš vljudno Imenovanje : »Gospod učitelj.« — »Učiteljl« — to je dovolj. »Ako ti kaj reče učitelj, mu bom že pokazal!« poučuje oče svojega »nadebudnega« rojenca, naj se učiteljevega svarila v šoli nič ne boji. »Če bodo k meni zopet prišli tisti učitelji — pa povejte, da me ni doma«, naročuje klerikalni poslanec domačinom, ki se vselej boji učiteljske deputacije, ki bi ga opotnnila njegovih obljub — pred volitvami. »Zakaj bi se razburjeval radi učiteljev!« In tako se ozrite, kamorkoli hočete po klerikainih vrstab, začujete izgovarjati ime »učitelj« v 99 izmed 100 slučajev vselej z zasmehovanjem, z nekako zaničljivo malomarnostjo. »Kako so imeli za norce te učitelje« — se vesele drugi. »Kaj pa še, da bi jim zopet poviševali plačol — Človek čita skoro neprestano samo o priboljških za učitelje. Odkod pa jemati ?« se togote tretji. »Učitelj — brezverec!« To je že neprestano geslo klerikalnih lističev, ki so veČinoma ustanovljeni samo za ugonabljanje moderne šole in za obsojanje ter sramotenje naprednega učiteljstva. »Učitelju mora biti veliko na tem, da ne oskruni s svojim vedenjem svoje avjoritete, svojega ugleda!« tako poučujejo mlade kandidate na učiteljiščih. — Ali, gospoda, bodite brez skrbi! Naj varuje učiteljstvo še tako skrbno svoj ugled, izpodkopavajo mu ga drugi — da, to stori drage volje vsakdo. Vzemite le v roke katerikoli letnik kakega klerikalnega lista in zgrozili se boste, kake »cvetke« so v njem nabrane o šolstvu in učiteljstvu. Kaj hočejo klerikalci napraviti iz učitelja ? — Svojega strežnika, ponižnega izvrševalca svoje volje, zvestega izpolnjevalca svojih ukazov. Šolo ima po klerikalnem nazoru smatrati učitelj kot postransko stvar, farovž in organistovska služba, če ne celo cerkovniška — to mora biti učitelju pred vsem sveto! Ako pa je semintja kak len župnik, naj zanj opravlja učitelj tudi krščanski nauk. Učitelj naj bi bil le igrača v rokah klerikalcev, zlasti^ onih v raznih farovžih. Marsikdo je strmel nad drzovitostjo spodnjeavstrijskega »reformatorja« šolstva, Ebenhocha, ki se je drznil priporočati, naj se učitelji nastavljajo obenem tudi kot mežnarji, ali to strmenje njegovo bi bilo še večje, ako bi poznali — slovenske Ebenhoche. Imamo jih, žalibog, dovolj! In kakšni so časih odnošaji krajnega šolskega sveta do učiteljev? Mnogi njegovi člani so si v svesti le svoje velike »važnosti« v šolstvu in tisto hočejo pokazati v prvi vrsti napram učiteljstvu. Pozabljajo, da so uprav učitelji bili, ki so jih naučili tega, kar sedaj znajo. Spominjajo se le, da so učitelja »predlagali«, ko je bilo popolniti mesto. Oni so njegovi kruhodajalci! Ta zavest jih zmeraj navdaja. Ne pozabi torej, učiteljska stvarca, da si tem dobrotnikom dolžna hvaležnosti! Nič ne ugovarjaj, da si se izkazal z izborno usposobljenostjo, da si imel zaslug, zaradi katerih tČTniso smeli ignorirati, da nisi pravzaprav ti njim, temveč oni tebi dolžni zahvale, da se žrtvuješ zanje in vzgajaš njih najdražje zakladel Domišljavec, kaj takega so ti natvezili pač v učiteljišču ali pri kakem učiteljskem zborovanju. Morda si to tudi čital v kaketn učiteljskem listu, ki pišejo vanj taki sanjavci, kakor si ti saml Zatorej hvaležno jemlji dobrote, ki jih uživaš v. občini, v kateri službuješ. Ali si razumelf Vsakogar vljudno pozdravi in vedi, da te on plačuje, da on prispeva za tvojo eksistencijo. Kaj ? — Da plačuje tudi za uradnike in častnike, in da tistim ne sme o tem niti ziniti? O, kolika domišljavost! Ali se morda hočeš primerjati z uradnikom, celo z državnim, ali s kakim častnikom ? Ti lahko imajo svoje služabnike, ki jim jih država tudi lahko oskrbi in plača, a kaj ti? — Ti si vendar samo učitelj, ki bi ne smel pravzaprav imeti niti psa. Da si tudi davkoplačevalec ? To je pač brez vsakega pomena! V občinske ali volitvene zadeve se sploh nimaš vtikati, ker moraš stati nad Itrankami. Vse moraš odobriti, kar stori občinska ali okrajna »prava, zakaj tista dela vse po zre^em preudarku, nesebično. Tako moraš, učitelj, verovati bodisi že tisto res ali ne! In s kako spoštljivostjo govore razne klerikalne matere o učiteljskih ženah! No, ta pač ni zadela s svojo možitvijo terne, saj je dobila — samo učitelja. Hči matere, ki je kvasila take bedarije, pa še učitelja slednjič ni dobila. Zato se je lisica odpovedala grozdju, ker- je bilo prekislo. Poznam tako mamico v nekem trgu na Sp. Stajerskem, ki se je svoje dni v dnevih blaginje izrazila v večji družbi proti nadučiteljevi soprogi: »Ako bi imela tudi 10 deklet, ne dam učitelju nobene!« Toda — tempora mutantur! Dve hčerki sta zdaj srečni učiteljevi soprogi, ostale še teh niso dobile, in sin se tudi ne sramuje svojega učiteljskega stanu! In uradii Kako ti gledajo šele z visočine na učitelja. Predrzneš, komaj za učitelja je dognal šole in se drzne zahtevati, da bi bil plačan kakor uradniki! Še korporal ni bil med vojaki in hipoma hoče kaj takega dognati, do česar ima pravico le kak feldbebl! »Vedno nas nadleguje ta učitelj s tem šolskim obiskovanjem!« meni klerikalni krajni, domači šolski nadzornik. »Ako bi imel kaj vesti, ne bi ovajal vedno ter bi privoščil ubožnim otrokom majhen zaslužek in nam gospodarjem pastirje "n cenejše delavce. Potrebujem paglavca doma za pašo, a učitelj me ovadi! Še tega ne upošteva, da sem kot krajni šolski nadzornik njegov predstojnik.« »Učitelj baje zagovarja duševno imetje naroda! — Smešno! Kakšno pa je to duševno imetje? Nikakega ne poznam!« se togoti kak drug klerikalni občinski velikan. »Fant se izšola, gre se učit rokodelstva, potem je vojak in kar je dalje — to je njegova skrb. Učitelj bi pa rad naredil iz naših fantičev same gospode, danes pa itak že nihče neče biti za hlapca.« Že dovolj! — Jzkratka povedano: učitelj je vsakemu klerikalcu v nadlego in vsak bi ga najrajši imel za svojega slugo. Vsakdo nalaga učitelju samo dolžnosti, odreka pa mujvsakršne pravice. Ljudski učitelj — ta je moderni suženj!