St. 6. V G-orici,^6. februarija 1880. TedajX „SocV iihaja vsak pttak i in Teljft t poito prtjtmao* ali t Gorici na dom poJiljana: Vse leto.....f- 4.50 Pol leta.....» 2.30 cSetrrt leta . . . . „ 120 Pri oznanilih in praT tako pri „po-tlanicah" ee pla&uje za navadno tristop- no Tisto: 8 kr. fit ae tiska 1 krat Street irkt po proitoru. SOČA Posamezne Sterilkt it dobitajo pt 10 soldov t Gorici t tobakarnici y gt-sposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.— V Tratu t tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi naj se blagOToIjno poiiljajt uredniStvu „SoCe" » Gorici v Hilarijanski tiskarni, naroSnina pa opraYniitYu,,So5aw na Korenji t Sticia-ri hiii it. 263 II. Rokopiii it nt rrtcajo; dopfti naj se blagofoljno frankujejo. — Delaleem in drugim nepremoinim it ntrocaina aniia, ako it oglaie pri urtdeiltvo. Osoda enakopravnosti slovenskega jezika | v c. k. uradih na GojrlSkem. | (konec.) ' Ni6 boljse se ne godi v Tolminu, kder razpo-Silja glavarstvo le redko kaj v slovenskem jeziku. Sedan ji gosp. glavar se sicer odlikuje kot jako uljudeu in spreteti uradnik, a slovenskega jezika je manj zinozen kakor ujcgov preduik in gospodu okrajnemu komisarju tudi ne tele slovenScma posebuo gladko. C. k. okrajno sodnijo v Tolminu pa vodi mo2, kateri je ie kot pravui praktikant in adjunkt veljal za uuettga Slovenca; cudom se moraino toraj euditi, da je — kakor smo pozvedeli iz prav zauesljivih vi-rov - pod nje^ovini vodstvom p o p o 1 n o m a n e h a 1 o 1 siovensko uradovauje; pozvedeli smo, da re.suje c. k. | okr. sodnija vTolmmuu2evise dveleti celo sloven-ske vloge samo v nemSkem jeziku, da raz-poSHja vsa vabila in objavlja vse razglase samo v nem-skem jeziku, in celo tiste, ki so nameujeni sloveuskim obcinam, v katerih se ravno vpeijujejo zemljiSfine knjige I Nek veljaven ziipan se nam je o tern prito-zeval rek§i, da so morali sauri zupain doticne razglase posloveuiti in potem jih zraveu nemSkik pribiti, da bi obcitistvo vendar pozvedelo, o Cem govore, Ce pa slovenski, slovenskega jezika popoluoma zmo2en sodnik tako tolmaci in izpeljuje o zaCetku nasega elauka navddeue postavne naredbe, kaj imamo prica-kovati od takih, ki so le malo ali nic zuiosmi uasega jezika?!*) Resuici v cast moraine- pa prizuati, da resuje-te c. k. okrajni sodniji vKanala in v Ajdovs&ui tudi dan danes slovenske vloge v slovenskem jeziku, da razpo&iljati slovenska vabila in razglase iu da spreje-ma ajdovska sodnija tudi v zapisnike male tozbe in eksekutivne spise v slovenskem jeziku. Tudi iz Se-zane se nam poroea, da posluje tamoSuja okr. sodnija mnogo v slovenskem jeziku in da v tern oziru kolikor mogoce vstreza straukam. Ce nas kedo vpraSa, zakaj smopisali te clanke, odgovorimo tako: Pisali smo jih In uavedli dotiCne Ko smo ladnjiSprejeli Clanek, odlozili smc ga zato, ker •o se a am neverjetne zdela vesti o poslovanji tolrainsko sod-nije. Danes imamo v rokah dokaze, kateri nam So vofi potrjujejo, nego govori Slanck in zato se niamo dalje obotav-Ijali, spolniti svojo casnikarBko dolznost. Pre?.alostno jo ro», da neodvisen sodnik, katerega so nekdaj po \uom Gori&kem jako cislali kot uzor narodnoga uradnika, na tak nuein izvrSu-j» naSela pravosodnega ministra, objavljena v zadnji atevilki. Op. urod. postavne naredbe iz dveh uzrokov; prvi je ta, ker so nekateri uradi popoluoma ppzabili na te ministertke razglase, in tern smo jih hoteli sopet v spominu obu-diti, da jih lie bodo uadalje prezirali; drugi in teht-uejsi razlog pa je ta, ker smo hoteli obelodauiti, da l smo v dobi od leta 1862 do danes, do leta 1880 neovrzijivo dokazaii, da je na§ slovenski jezik za sod- | niSko in politiSko upravno poslovanje popoluoma spo* | soben, in da se more in mora sedaj nepogojno v te e. k. urade vpeljati. Ako je bilo namrefi mogofie v tej prehodni dobi razpravljati kazenske koufine obrav-nave pri tukajSuji c. k. okro^ni sodniji b konCnimi govori vred glede vseh hudodelstev od zavratnega u-mora do naj prostejSe tatvine; ako je bilo mogofie vsakovrstne civilue pravde za^eti indoguati v slovenskem jeziku, ni ga vet; veljavnega ugovora, da bi se uadalje overe delale vpeljavi slovenskega jezika v vse c. k. sodnije in politiske urade za Slovenes, kakor oni zahtevajo iu zahtevati Bmejo in morajo, da ne bodo §e uadalje placevali ge posebnega davka zapre-vode in tolmoceuje uiadnih spisov. Mi toraj terjamo, ker moremo postavno tcr-jati, da poslje ministerstvo doticuim uradom no? raz-glas, v katoiem r.aj iziete, da je v diiavnih uradih na Slovenskem slovenski kot uradui jezik iu da se ima v tern jeziku poslovati. Da se tej piavicni terjatvi la2ej vstreze, naj sc v Gorici loci mestua pooblascena sodnija od slovenske okoliee gori^ke, in pridru2i <*.. k. okrozni sodniji; za siovensko gorisko okolico i%*segaJQco okoli 3D tisu6 dus naj se pa omuje posebna okrajna sodnija. Mi zahtevamo, da se izreLeta kot uradna jezika pri goriski c. k. okrozni sodniji la§ki in slovenski jezik, da se imajo slovenske vloge siovensko obrav-navati in reSevati, da se imajo vse kazenske obrav-nave se slovenskimi obdolzenci v slovenskem jeziku ravnati in vsi doticni odloki in vse doti&ne razsodbe proglaSati in izrocevati v slovenskem jeziku. Mi zahtevamo, da se za slovenski del goriske grofije osnuje slovenska porotna sodnija, katera ima poslovati za slovenske obdolzertce, laska pa za laSke. Vse to se v Gorici lahko neraudoma vpelje, ker so vsi de2. sveto-valci slovenskega jezika zuioini v govoru, trije od njih so pa nasega jezika zmozni v besedi in pismu. Tudi pri c. k. uadsoduiji v Terstu so nekateri sveto-valci zmozni slovenskega jezika v govoru in pismu. Kar se tiCc uradnikov, zahtevamo, da morajo biti vsi na Slovenskem za Slovence poslujoci uradniki slovenskega jezika zmo2ni, in sicer zmo2ni v govoru in LISTEK. SNUBICI V FAROVZI. Spisal Simon Brie. (Konec). Gospod Matija Konjic so stali pred farovSem na planu in gledali z vzviSenega stalisca na Smartinske hi§e. Vehk pes jih je obskakoval, ker bil je cas sprehoda. Iz vasi navkreber stopala sta dva praznifino o-bleCena mo^a. Bila sta Andrej KoromaC in njegov sin France. TeSko je hodil mlajSi, toda stari mu je dajai pogum. BRaca peCena," ga je spodbadal, Bkako se mi dermis, kje je kaj mo2tva? Lejte ljudje bo2ji, 2enit ga peljeml Te li ^enern na vojsko?" Od I'alec sta se moza odkrila gospodu in spoin-nila Boga. nNo, kaj dobrega, ofie Andrej ?B so uprasali gospod Matija. „I no, lejte gospod fajinoSter", odgo-varjal je KoromaC star§i, 9takoSna je in tako je: ona je umerla, jaz sem star in mislil sem, dobro bi bilo, ko bi stopila t-'taj gori". Gospod Matija so spregledali KoromaCu drob in oMsti, zato mu niso pustili dalje govoriti, ampak z dobrovoljnim smebom so mu segnili v besedo; pismu. Tistim pa, kateri So ne znajo naSega jezika, naj se odloCi primerna doba, da ee ga nauC6, ker, kar je bilo mogoce nekdanjemu politiikemu glavarju v Gorici in sedanjemu namestniku v Uncu, Bar. Pi-uo-u, to je mogoCe tudi mladim avskultantom in vsem pravnim praktikantom, kakor je bilo mogoce ne-katerim mladim laskim odvetnikom v Gorici, ki io se prostovoljno slovenskega jezika nautili in m sedaj tega prav veseli. Ce je toraj naScmu ministerstvu v resnici mar, storiti spravo mod narodi in vpeljati narodno enakopravnost, IZPOLNI NAJ NAM NA&E PRAVlCNE POHLEVNE ZAHTE-VE IN HVALE2NI MU BOMO IN V TISUCERUI ZAHVALNIOAH SLAVO PELII RHo, ho, ho, oCe Andrej, za take reel pa jaz nisem, pred oltarjem zve^em, da derzl — zunaj cerkve se pa ne peeain, ho, ho, ho. Lizabeta!" so zaklicali skozi vrata, prinesi mo2ema kupo vina, pridem kmalo, grem obiskovat starega Kosinja, mu je iiujSe, pravijo." In Sli so gospod Matija, kakor bi jim bil pod-kuril. Pes pa je dirjal pred njimi. Koroniaca sta stopila v farov2 in Elizabeta, ki je ravno iz Sasnika pazljivo pobirala „duhovne spre-membe", odlozila je list, prinesla vina ter zaCela sta-viti tisto jezero upraSanj, ki jih zna previdno in zder-21jivo samo taka diplomatinja v fatovzi. OCe Aadrej pa je imel va2nej§e posle, zato jo je kmalo krenil tako-le: „Ni bila dobra Ictina letos; pa mi smo hvala Bogu pridelali vsega dovelj. 2ita imamo polne predate, krompirja ne bo manjkalo do sv. Mohora, takrat pride novi. Zivino imamo in zemlje dovelj, brez de-narja tudi nismo. Jaz sem star in s fautom ^raora biti Se ta pust drugace." »No, kje se pa mislite [poprijeti ?K je upraSala Elizabeta, ki je govor dobro umela. „Iz tega uzroka sva tukaj" se je odrezal Ko-romaL. Eiizabeti se je bilo hudo premagovati. [NajvajSe bi bila rekla: „Vi ste Koromafi, toda jaz nisem kom-na in tudi KoromaCka ne bom, ;ampak gospa kontro-lorkinjatt, pa Clovek imej jezik ? sUab«» 2a,to je Dopisi. Il 6epOVana 26. Jan. (0 Preturi Urbani.) Ml* slim, da med Slovenci ni c. k. urada, ki bi Slovence tako prcziral, kakor mestua sodnija v Gorici. Vse doscdanje prito2be zoper izkljucljivo italijansko ura* dovanje niso nam iM pomagale. Dan danes vejodrug veter, avstrijski veter, ki glasno Sepeta, da poitali-jevanSanje Slovanov ni domoljubno delo. Morda je tedaj pri§el Cas, da se zopet oglaiamo in tirjamo svoje pravice. Morda sedaoja vlada ne bo imela le lepe besede za nas, kakor poprejSuje, upajmo, da se nam bo prijazna skazalatudi vdjanju; mi pa nemu-dimo se razkrivati jej naSe potrebe.—„Kat. pol. <5ital-nica v Cepovanu" je sklenila in poslala BledeCo proS-njo visokemu ministerstvu za pravosodje: „Drag biser dr^avne uprave je dobro pravosodje. Zato je visoko ministerstvo pravosodja vedno skrbelo za dobro uravnane sodnije. Vendar ukljub obilnim dolo&bam mestua sodnija v Gorici (pretura (urbana) ne ustreza potrebam slovenskega naroda v goriskej okolici, katera je podredjena mestnej sodniji. Muogo prito2b slovenskih strank je udano podpisano druStvo uagibalo, da je pri obCnem zboru due 11. januarija t. 1. sprejelo sledefio proSnjo: I, „Visoko ces. kr. ministerstvo pravosodja naj izvoli sedanjo mestno sodnijo v Gorici razdeliti v mestno sodnijo z italijauskim uradnim jezikom, in v okrajno sodnijo za siovensko okolico s slovenskim uradnim jezikom". Podpisano druitvo podaja tedaj visokemu c. k. rekla s prisiljeno prijaznostjo: HPrav dobro se nam zdi oCe Andrej, da na nas mislite; pa ml nismo ne za delo, ne za zwilo pri kmeCkej hiSi, od nekdaj smo boljSemu vajeni". Staremu KoromaCu je odrekel glas. Kaj bi bil dal, ko bi sedel v devetej dezeli, namesto v farovlil France pa, ki se do sedaj na videz ni veliko menil za vse govorenje, je mozko ustal ter zaCel: nGospodiLna Elizabeta naji krivo umeje. Kaj Se, kedo bi tako visoko segal? Toliko uze vemo, da se ne spodobi. Vi ste uLena, pridete z ljudmi cele fare v govorenje in se v treh farah na okolo. Kje bi bilo boQe poiskati si sveta, Cenepri Vas, ki poznate kraj in ljudi". Y Stari Koromafi se je oddehnil in ponosns gledat na fanta. Kedo bi mu bil upall Tudi Eiizabeti se je obraz vedril. Da pride kedo k njej na svet, je prej pricakovati, nego kmeLkega snubica za gospodicno Elizabeto. Obljubila je povedati svoje menenje v treh dneh in Koromaca sta od§la. Drugo jutro je dobil smartinski me^nar v fa-rov2i obiien zajuterk. „Kam pes taco moli?" je u-gibal mebrisani „et cum spiritu tuou, ker vedei je» da ima nekaj posebnega priti. Zvedel je kmalo. „Zanesljiv moi ste, ki zna molcati", je zaCela Elizabeta »veste, KoromaC se 2eni in uprasal je nas za sy&. Cobra hiSa je. Stopite ?tje k w$\m i V* ministerstvu pravosodja to prosnjo in jo utrduje 8 tem, da bo v nasledhjem skuSalo dokazati, da sedanja „pre-tnra urbana* ni zmozna zadostovati potrebam sloven- V podrocje imenovane sodnije spadajkakih 35.000 j Slovencev iz okolice, pa.2.000 Furlanofrii|?Locenika, in mesto Gorica z mesanim prebivalstvftift j" * vendar mestna sodnija izkljucljivo uraduje v ibl^Bkem je-ziku, in poSilja tudi vabila v italijawfcam jeziku v take vasi, Ljer ni nobenega ttoveka, ki bS 'sail itali-janski jezik, kar je gotovo nasprotfto pfcrtoaodniro pravilom in positivnim postavam, doticmm strankam pa v veliko kvar. Kaj nam po tern takem pomagajo drage Sole in zn .nje branja, ako nam «radw|rpi§ejo W nerazuraljivem jeziku I Dalje tudi osebje pri imenovf»4«*fctiii w*no-noxna ni zraolno slovenskega jezika, in to nezinoiaost morajo slovensdte stranke velikokrat trdo obcutfti.Naj sledi tu le eden izgled. Dne 10. t. in. so bill k tej sodniji pozvani Jcrnej Skvarca in nasprotnika Jakob Gruden in Martin Kumar, vsi iz Trebuse. Zamudili so dva dni (zarad daljave svojega doma od Gorice) pa opravili nifi, ker ti&ti dan ni bik> v sodniji sodni-ka zmoznega slovenskega jezika. Nezmoznost slovenskega jezika pri sodnijskem osebju je zopet kriva, da so-—tudi pri naj boljSejvo-Iji sodnika—obravnave s slovenskiini strankami jako utrudljive in mucne za sodoika in stranke, ter da se vrSe cudovito pocasno. Pred nekaj casom je g. Ant. BratuS iz Cepovana veSkrat imenovanej sodniji izro-ieval neko oporoko. Kaj tacega jezika zrnoini sodni-ki pri druzih sodnijah vknjiiijo v polure, a v nave-denem sluSnju se je to delo vrsilo crez tri ure. Zato se tudi kar nic ni Cuditi, da tej sodniji oddane ulo-ge leta inletacakajo konecne reSitve. Siednjic naj visoko ministerstvo pravosodja bla-govoli samo soditi, ce je mogoce sodniku svoj posel uspeSao opravljati s strankami, katerih jezik le malo ali celo nic ne ume. V blizo enako neogodnih okoliSCinah je slovenski narod na GoriSkem tudi a porotno sodnijo, ker je za vso dezelo, za slovensko in furlansko stran le edna porotna sodnija. Zato udano podpisano druStvo po sklepu obcnega zbora dne 11. Jan. t. 1. tudi prosi: II. „ Visoko ces. kr. ministerstvo pravosodja naj blagovoli v prid pravosodja in strankam lofiiti go-rjSko porotno sodnijo v dva samostojna, v slovenski in italijanski oddelek." Potreba te lofiitve se nam zdi jasna in ocividna, tako zarad porotnikov, kakor zarad obtozencev. Labko si mislimo kako neprijetni obcutki stiskajp srce vest-nega porotnika, ko mu je treba izreci „kriv ali ne-krivu nad fiovekoin, katerega zagovor ni razumel, in kako nevarno je pravosodju tudi naj boijSe toimacenje. Pa tudi opravicen strah mrazi obto^enca, ko vidipred seboj pordtnike, ki ne umejo njegovega jezika. Slednjie je toimacenje pri sodnijskib obravnavab marsikedaj nezanesljivo, vrb tega pa tudi zamudao ter drago. Udano podpisano druStvo navdaja vesela nada, da bo visoko c. k. ministerstvo za pravosodje blago-volilo navedene razloge temeljito preudariti, ter po-dani proSnji ugodno reSiti". Ta pro§nja je v resnici glas slovenskega Jjud-stva. Nikdo ni krical, nikdo ni dramil. Ljudstvo se je samo oglasilo. Ono spozna, da sodnija, ki drugim spravico dela" mora tudi sama pravicna biti. v Toplo zahvalo pa si je zasluzil g. M. Suligoj, ki je to proSnjo spravil na dan in jo fivrsto osvetil. Prav bi bilo, da bi enako proSnjo, pa bolj obSirno izdelano, podpisale ; vse ob&ine pripadajoce goriSkej ternje in povejte bratu, kaj in kako. Jutre zvecer ga prifiakujein z Mari&ko". Joze Konjic je bil stricnik gospoda Matije in brat EHzabetin. MariLka, hLi njegova, bila je osera-najstletna goIobiLica, oLi je imela kakor dve zvezdici in ua mladih licih napravljali ate se jej dve jamici, ki ste se jej najljubeznjivSe prilegali. To je bila E-lizabeta mlademu KoromaCu namenila, ker kontrolor je za gospodiene, dober kmet pa za kmedka dekleta. Eo je meznar z Joz^tom Konjicem in z MariLko priSel, poslala je Elizabeta po KoiomaCeve. Dekle je dopadalo Fraocetu, ne manj pa tndi Andreju Koro madu. Ha drugej strani je pa hisa dopadala JoMu Konjicu in Maricka ni bila §e vajena imeti svojih misli o moSitvi, zato je bilo vse prav. Fisma so bila kmalo v redu in zenitev tako vesela in bogata, kakor dolgo nobena v SmartnemI Godbo so imeli in fie gospod Matija so se v svojem nedolinem veselji zavertili enparkrat z nevesto in se dolgo so svati pripovedovali, kako je §Ia gcspodu faj-moStru sukoja v kolobar, ko so plesali. Elizabeta se je pozneje omo^ila s kontrolorjem Sicominp. SreCe ni bilo. Kmalo je umerl in gospa kontrolorkinja se je innogokrat'nasitila pri Koroma-{evej sk!edi,.katcro je bila od sebe potisnila. France in Markka sta pa zakonska po bozjej volji, prepira §e »i bilo in za potrcbo je vsega pri hiSi. Matere so lmele prav: ^France je mo2, ki nima para in sreCna je, la ga je dobila*. sodniji, ter jo poslale vis. ministerstvu za pravosodje. Ako po vsem drngem svetu sodnije uredujejo v jeziku ljudstva, kateremu Bpravico delajott, zakaj, bi rav-no mi goriSki okoliCani bili izvzeti! IZ gOfflke OkOliCC 4. febraarja(Izv. dop.)Se par dni in pust bo za letos pri kraji, a slaba letina je letos marsikatero veselico zaduSila, posebno papri narodnib druStvib na§e okolice. Druga leta so bile iitalnice veckrat v ziidregi, da bi ne pri§le dve ali tri veselice na en veCer letos pa se ni, zalibog, do zdaj §e nobena oglasila razuu fiepovanske. Kakor sem omeni!, je slaba letina nekoliko krlvaobine tiSine; a mWe mi ne more ugovarjati, da nam manjka tudi pravih voditeljev in dobre volje za vzbujo aitalnic nase okolice k cvrstejSemu delovaoju.—Eden se izgo-varja, da nema iasa, d» ugi se boji svojih vi§ih, tretjim, katcri hi radi kaj storili, nasprotujejo pa druge ovire. Pa kaj bom toixl ko nic" ne pomaga, mari poroiam o cepovanski besedi, kattne sem se delezil v veseli druzbi. Vrli Cepovanci so napravili 2. svetfana be-sedo v spomin Val. Vodnika. Kar se prograuia • tice, gre naj vefia Cast tamkajSnemu g. uiitelju P—tu, ker se v resnici tmdi za prospeh narod. petja. Pa tudi on mora biti zadovoljen s6 svojimi pevci, posebno p3 s tenorjem. Gospodic"na Kar. Kofol ima res jasno do-nea prvi glas, da Cloveka res pretresa; g. Bratu z je v mikavnem govoru razlozil Vodnikovo zivlje-nje; Deklamacija „naMaterneragrobua katero je deklamovala 11 letna mlada deklica, je marsikatero oko obrosila. Igra „JurLe gre na ptuje", katero je med drngimi predstavljal zopet 11 letui Juric, je bila tudi ginljivo—vesela. Po besedi smo se vsedli h kozarcu, in tu ni bilo napitnic in narodnega petja ne konca ne kraja. Tako morajo Cepovanci biti ponosni, da jib ni zadela slaba letina v narodnem delovanju, Le §e naprej tako! ___________ J—St. Iz sezanskega okraja, 3. feb. (izv. dop.) — Prcteklo nedeljo, dne 1. febr. je hapravila ?ezanska narodna Litalnica v dvorani „Hotel Skaramangau prav lepo zabavo, — katera je trajala do belega due. — Udelezilo so je veselice mnogobrojno 'fiestilcev narodnega ognjiSca. Iz Trsta, Postojne, Gorice, celoga Krasa doSli so gosti, blagovolivSi sezansko citalnico poCastiti s6 svojim pobodom. Program se je izvrSil v pravo zadovoljnost obcinstva sploh. Jedernat slav-nostni govor o Vodniku je govoril gospod ufitelj Anton Leban. Go^yod PetriC, trgovec v Seiani pel je dva samospeva dobro in efektno. Z deklama-cijo aStrazniki" vzbudil je dvanajstletui fant Bekar, uCenec III. razreda obCno pohvalo. Zadnja toe kit, igra ^Mickina svatba" je gotovo najbolje dopadala. Nasi vcrli diletantje gospodicni uCiteljici Cazafura in Pitamic. pa gospoda Cvek in A. Leban, potem gg. Steindl, Fr. Leban, pa koraik Martelanc so igralci non plus ultra. No, od kar imajo Sezanci take moCi, ne stoje" vec na — trnju. Lahko jim je izvrSiti vsako ffigroa. BTempi passati" so, ko so morali v Sezani okoli moledovat, da je bilo mogoiie na odru kaj ina-lega prirediti. S to igro bila je beseda pri kraji in zagela je skupna zabava. Zacel je pies in zasukal se je mladi svefc v prijazni dvorani, starci pa smo Sli v stranskc sobe, kjer smo srkali kraSkega terana, da je bilo ve selje. — Veselica je konCala ob 6. uri zjutraj. Take zivahnosti, tako sploSne dobre volje ni bilo uze dolgo v Sezani. A ker je letoSnji pust izvanredno kiatek in ker se je veselica to pot tako dobro sponesla—jemenda tudi u2e stoijen sklep, da se v prihodwjo nedeljo, Ce mogoce, §e sijajniSe ponovi. Torej lahko uze danes, ko me se lasje bol6 po predpretekli nofci, vskliknem: Vivat sequensl _______ Kalandron. Od beneske meje, 31. jan. (izv. dop.) Ker je Va§ ccajeni list uze ve5krat porofial 0 velikih ne-rednostib, ki se gode v zupanijski upravi dolenjske ob&ine — in kako je morala do zdaj znamenita ve-5ina slovenskega prebivalstva prestajati silne kiivice la§ke nadvlade, naj Yam danes radostno naznanim,— da se tudi nam blifa deba narodnega odresenja. Nove volitve obCinskega zastopa obetajo nam boljSo bo-docnost. Dne 22. t. m. je bil prvi volitveni dan: volitev III. skupScme, katere se je delezilo tako nenavaduo veliko Stevilo volilcev, da se je zategnila do poznega ve^era. Izid te volitve je povoljen, kajti izvoljeni so 4 Slovenci in 2 Laha, pa tudi ta dva bi bila gotovo propala, ako bi bila slovenska stranka boljSe poraz-umljena. Pri volitvi je bil navzofen tudi vladai zastopnik g. okr. kpmisar Zuech (Cvek?) z zandarskim „vahtmajstroiii" in §e dvema zandarjema biljanske p03taje. Vsak volivec se je moral postaviti, — kedar je volil — zraven „vaht-majstrau,.kateri ga je ostro opazoval. „So-ca" je 0 svojem casu povedaia, in kar ni razlocno pove-dala, to Brno brali med vrstami, kako je c. k. okr. glav. gradiSko razpustilo zadajiC voljeno starsSiiiBtYo, katero je bilo tndi po svojej vefiini slovensko. No, kako pa sodi 0 tem postopanji pri na§i volitvi? Mari smo Slovenci zares tako nevarni, da-treba naSe volilce staviti pod iandarsko. nadzorstvo, ke-4ar izvrSujejo svoje driavljanske pravice? Slovenci smo bili vselej Seprekrotki; samo zato je bilo mogofie, da nam je italijanska manj§ina toliko let gospodarila v slovanski zupaniji in da nam je znani 8faktotuma svpjevoljno pa§eval in v imenn slo-veaske iupanije proteste delal zoper slovensk6 ura-dovanje. PraSamo pa zdaj, je-li previdno, je-li p-oliti&no, da se roej Slovenci na meji itali-jans.kega kraljestva s takirn postopanjem, vnema pravicna nevolja, ter du56 patrijoticni Luti, katere je tukajsnjo drzavi in vladarju vsigdar vdano pivbival-stvo pri vsaki pri^ki z navduSenjc-m gojilo in razode-ralo? Dvomim ia .ae sumo dvomim, ampak preverjen sem, da je tako ravnanje neprevidno, nepolitiOno — §e vefi — dr2avnim interesom nasprotno. Druga iu prva skupsfiina boste volili 4 fobr. in kakor se je zanesljivo zanaSati, bodo izvoljeni samo Slovenci. Nikdo bi ne misli!, kako se je naSc ljudstvo probudilo in kako tezko caka, da scznebi do-sedanjihgospodarjev, sosebno pa vefin.ega tajnika, katcri je v svojej osebi strinjal vse obcinske posle, pa obCinako gospodarstvo tako zavozil, da se bo imel prihodnji.zupan hudo potiti, preduo iztrebi do vrha za-kidani Avgijcv hlev zupanijskega urada. — Ne bom na drobuo navajal, kako se je ravualo z obiinskimi preudarki in racuni, kako se je uabirala kongrua mer-niSkega dtthovnika, kateremu se je nabralo v nekate-rih letih pri 1800, gold, zastankov, ki mu jih mora zdaj oMina, po namestniStveni razsodbi plafiati, ne bom omenjal ihnogih drugih ncrednosti, katere pridejo s casom vse na svitlo, ampak sklenem s kratkim pa odkritosrfinim vo§6ilom: Bog re§i ubego obcino skoro skoro tega zla! Glede miuole volitve naj Se omenim, da si je sluga gosp. Bernardelli-ja- na vse kriplje prizadeval, za zmago gospudarjeve stranke in se pri tem prav nespodobno obnaSal. Pri preStevanji (kontrolij odda-nih glasov se je cez mizo vlegel, da bi se tudi on preprica), kako stojc stvari in je veckrat ugovarjal, dasi ni imel pri komisiji nobene pravice. G. komisar pa se ni btigal za to in §e manj ga posvaril. Da bi se bil kak Tiovenec tako obnasal, zvedel bi bil gotovo, k fiemu so zandarji pozvani k volitvi. Pov-sod dvojna ineral__________ Jz Trsta 4. febr. (Izv. dop.) Dne 31. p. m. smo imeli tr^aSki Slovenci svoj da 11—.iloveuski dan. Veliki slovenski plakati so uaznanjnli po uliLnih oglih, da priredi zvefier wslovansko podporno druStvo" kon-cert s plesom vglcdiSCi „Fcnicett.—Prav enakopravno so bili ti plakati uvrSceai mej ;italijansko in ucmSke oglase razne vrste in kar je veselejSe, je to, da ni imel morda nobeu, tudi najvecji proklam ta dan toliko uspeha v Trstu, kakor slovenski; kajti privabil je zvefier tako ogromno mnozico slovanskih meSfianov, okolitanov in gostov od blizo in dalcC v prostorno areno, da je velel policijski komisar okoli 8V2 ure, ravno ko je zaCel koncert, blagajnico zapreti, ker se je najbrze bal, da se ne pripeti vsled prevelike gnje-Cc kaka nezgoda. Vse dolge vrste sedezev, prostorno pritliCje za njimi in vse galerije sedez nad sedezem in pri sedeii-—vse je bilo natlaceno;—samo za ptuje goste, za katere je odbor posebno uljudno skrbcl—je ostal v sprcdnjih vrstah §e kak prostor prazeu. Vseh posluSalcev je bilo—kakor so nam pravili odborniki— nad 3000. —-Krasen je bil pogled po gledisci, katero je amtiteatrali6no zidano, tako da se lahko z vsacega prostora pregleda vse obLinstvo. Posebno lepo je bilo videti okusne okolicanske no§e, eeveda, praznifine, kakorSne so se spodobile ua vecer, ko so Slovenci v Trstu prvikrat nastopili v velikerh javnem gledaliSCi. Pa ne samo nosa, ampak tudi lepa zdrava kri na§ih okoli^ank je vnemala oLi, in ogrevala srea onim, koji so Se sprejemljivi za mladost in lepoto.—Da je bilo mej veliko mnozico Slovencev tudi lepo Stevilo Italijanov, Nemcev in drugih — kedo bi 0 tem dvomil ? Vu&ino njih je privabila radovednost, nektere morda zaneslji-va nada, da bodo imeli priliko rogati se slovanski surovosti, zopet druge simpaticen Cut do naroda, ka-teri si iz lastue moCi pomaga do viSega kulturnega razvoja;—a naj bodo kakorSni koli razlogi, kateri so zbrali le tujee pri slovanski besedi, gotovo je to, da je moral sijajin uspeh koncerta narediti na vse velik vtis, in da Las je Slovence gotovo za dobro stopinjo povzdignil v splosnem spo§tovanji. Ob 8I/2 uri je godba zasvirala na§o narodno himno, „Naprej", katera je na mah elektrizovala ob-Cinstvo, da je kar zagromelo v neprenehljive 2ivio-klice. Ko se je polegel §um, nastopi pevski zbor bro-je( okoli 80 glav, pod vodstvom mladega okoliiiana g. c. k. uSitelja Kosuta—in zapoje vojni stopaj Zaj-iev nU boj".—Mogofini zbor, vbrano iu toCno izvrSen, pomno^il je uze vzbujeno navdusenost, katera je potem rasla odtoCke do tofike.—Hajdrihov krasni zbor ..Jadransko morje" je bil prav primerno odbran za prvo javno predstavo te vrste v na§em Trstu. Da bi se v njem izrazena tuga na obro^ji jadranskega I morja tlaceuih Slovanov kmalo spremenila v glasno i veselje spoStovanib, e^nib dr^avljangvl. Igra v 3 dejanjih „V Ljubljano jo dajmo* jc za koncert malo predolga, a spretne igralke. in verli i- ¦ gralci so storili ~ gotovo, da pod vodstvom marlji- l vega regisseurja — vse, kar je bilo v njihovi moci, j da je postala slednjiS mnogim §e prckratka. Skrbna j kranjska mati se je posebno odlikovala po naravnej, dobro privajeriej mimiki,. ofie Gaspar jo je v tem zve- " sto posnemal. Lepa Marijca se je prav zivo uvela v ! zadaco zaljubljene uCenke, kar jej je moralo tem teze biti, ker jej ljubimec Mirko n i enako iskreno, odvra-cal srcnih cutov. Sp!oh se je morala kolikor prijetna prikazen, toliko Siva igra Marijcina vsakemn priku-piti; zamolfiati pa vendar ne moremo opazke tikajoce i se zunajnosti: Toaleta mlade uCenke je bila sicer jako ' okusna in primerua salonski opravi njenine sobe, a niti obieka niti Oprava niste bile primerni dejanju. Hci bogatega kranjskega km eta se je prenaglo spremenila v salonsko damo. — Dekla Katra je bila prava pravcata kranjska terejalka — popolno-ma posneta iz zivljenja. — M i r k o je gladko igral, pa — „Mladost po tvoji temni zarji — Serce" zdih-valo bo mi; Bog te obvaril" — Veliko bolje — me-nimo — bi nam vstrezal kot s t r i j c, nego kot ljubimec. Sicer smo sliSali, da je v., koraicwh zadacah v svojem pravem elementu. — Pavle, ti Serabrani Pavle! koliko o5i se je zalilo, da so debele soke kar po licih curljale, vsakrat kedar je nastopH, ali jo prav po domace urezall In nettrecni debeliihi, kako so se morali sttskati z obema rokama, da jim nfso popo* kale napete stile na obsiroem oboku! Pavle je bil zares v vsakem oziru na siojem mestu — v vedenji, govoru in obleki; pa mu je bilo tudi obcmstvo po zaslugi hvaleSno. ] Znana zbora „Sto 6uti§" in „Banovskatt, oba v I ob5no pohvalo izvrSena, koncala sta prvi, glavni del slovanske zabave. Blizalo se je u2» polunofii, ko je jelo nenavadne radosti navdano ljudstvo vreti po raz-nib izhodih iz gledaliSca. Trebalo je obilne pol ure, da se je izpraznila arena. —- Po kratkem odmom pa je bilo zopet vse zlvo v carobno razsvitljenih pro-storih. Talijo je nadomestila Terpsihora, okolo ka-tere je do ranega jutra rajal krasen venec — kakih 400 parov — rosne mladiue — vines, seveda, tudi kaka razvita in vec ko razvita cvetica, In kdo bi se nad tem spodtikal? Da je le uilndo sree in sojgibftne nogc — let nikdo ne steje na plesul Cela veselica vrSila se je od konca do kraja v najlepseni redu, nic ni kalilo miru in veselja, katero ee je sicer s poCetka le nekako plaho vuemalo, a je potent zivahneje postajalo od tocke do tofike, nu»j igro se popolnoma razvilo in slednjic vstrajno ostalo do konca, ter mis tudi sprejmilo vsacega na svoj dotn, zapustivSi v nasih sreih neminljiv spominek na prvo slovensko predstavo v javnem gledaliSei v Trstu. Na veselo svidanjel m Primorskega in iz Dalmacije na kak nacm pripomo6i, da dobijo svoj zasMek. RUSKA carinja vrniia se je te dni iz Ca-nes-a v Petersburg, kder jo je navduSeno ljudr stvo slovesno sprejelo. —V Petersburgu so prisli zopet nihilisticmm rovarjem na sled. Po-licija je hotela neko sumljivo hi§o preiskati in je v ta hamen vlomila zaprta vrata. V hisijje bilo 5 oseb, 3 raozki in 2 genski, ki so na po-licijo streljali in enega policijskega opravnika ranili. Eden rovarjev se je sam ustrelil, druge pa so gnali v zapor. V hi§i so na§li tiskalhico, mnogo iztisov 8e le natisnenega fiasnika „Ka-rodnaja Volja", vefc ponarejenih pefiatov in spi-sov, strupa in razpokljivih snovi, — Pri talih razmerah naj vlada ostro ne postopa? V BOLGARIJI se nefie §e polefii prepir mej strankami, niti se knez ne mara vdati te2-njara in zahtevam vefiine, marive5 namerava rajsc odstopiti, V FILIPOPEUI so slavili Bolgari dne 16. januarija drugo obletnico general Gc u r k o-vega prihoda v danainje glavno mesto vzhodnje Ru-melije. Y Carigradu pa so se hudo togotili nad tcmi slavnostmi. Domade stvari. Politidni pregled. Nasa cesarica je odpoto- Z DUNAJA. vala te dni na Irsko, kder jej nekda posebno dopada, ker se rada bavi z lovom. — Cesarje-vid Rudolf pa je sel obiskat kraljevo rodbino v Drazdanih; ker je bil tudi lani tarn,- govore nekateri listi o mogocej zaroki s tamosnjo prin-cesinjo. Poslanska zbornica je brez posebnih over sprejela naCrt postave zastran bosenske u-prave. Govorilo se je poprej, da bo desnica stavila pogoje giede dopolnitve ministerstva, predno privoli v to postavo; a kakor vse kaze, so se desniearji v zadnjem trenotku premislili. — Zdaj je nprasanje zastran novih m,inistrov zopet odlozeno. — Minister Taaffe je predlo^il postavo, ki dovoljuje Galieiji pol milijona po-sojila. — Vdrzavno sodnijo so izvoljeni kandidati desnice mej njimi tudi znani §tajerski poslanec dr. Do mint us. — V6eraj je zadela v poslanski zbornici obravnava postave o zem-ljiikem d*avku. Veliko senzacijo je naredil te dni govor barona Hiibner-ja v avstrijski delegaeiji. Rekcl je mej drugim, da Avstrija ne pride do notra-njega miru, dokler krona sama ne razsodi razpora med nemsko in slovansko stranko.. Mi smo enacega menenja in v njem nas potrjujejo nemsko-pemski poslanci, kateri kujejo zdaj v tajnih sejab protispomenico 6eskim terjat-vam. Da se le Slovan oglasi za svoje pravice, pa je naglo oborofcena ustavoverna 6eta proti njemu. Poslanec "Winkler in tovarsi so podali vavstrijskej delegaeiji interpelacijo vojnenra mi-nistra o znanej Abend r.o t li-ovej zadevi; nrasali so, ali misli vjada udeleienini voznikom Javna dela na dr^vanih cestab pri Kaualu in Vertoviim imajo se u2e te dni zaceti, Zalibog najde na Kanalskem le prav malo delavcev potrebnega za-slu2ka in kdor ga dobi, oteSca se I njim komaj m uajveCo silo. Kakor smo sliSali, misli in^enjer, koje-mu je izrofieno vodstvo tega dela, najoti vsaj s po-Cetka samo 40 delavcev, denina pa je odlocena od 20 — do 50 noveev za vsacega. Zares maston zaslu-iek pri Bedanji dragiaijil Sbvcda 86 smejo tudi Sen-ske in otroci ratiti pri delu, da bo le manj stalo. Olovek zares ne ve, kaj bi sodil o tacih naredbah. Podjetje odlozeno v sedaujih rasiincraU v podpprorev-nemu prebivalstvu kaualskega okraja, skrLi se tako, da se bo mbgla nakloniti dobrota zasluzka — k ve-cemu delavcem ene same vasi in tem se zopet skrCi zasluzek tako, da jinine bo % njim ni ziveti niumre* ti. Maii je tako nenavadno skopo gospodarstvo opra-vifiuno, kedar gre za to, da se pomaga ubogemu Ijud-stvu v najttujSih, ujegovih stiskah ? Seveda je podjefc-je, pri katerem bo roenega dela k vefiemu za 8000 gld., Cisto neznatna ponioC celemn okraju, kder vie kakih 30 let vazsaja trtna bolezeu ter uniCaje glavni pridelek in je toca tako rekofi vsakoletna redua obi-skovalka nesrecnih posestnikov, ki so vsled tega uite skoro vsi na zadnjem kbricu. A tudi ta mala pbmoC, morala Di se kolikor mogoce raz§iriti in ne i2koristiti v najvecovdriavno in najmanjSo delavde* vo korist. Ce pa ta pomo6 ne bo zadostovala vsera — in to je gotovo, da ne bo, kerse je oglasilo veliko nad 1000 delavcev — potem naj vis. vlada za to skrbi, da se t>ostavi v dr2av. proraCun primerua svo-ta — §e za kako drugo deio na isti drzavni cesti; saj je na pr. projekt za preloSenje eeste pri- Plavah u2e dovrSen in to delo je tudi nujtto plrtrebno; pa je tudi drzavna dolinost, da se skoro izveae. Se nekaj smo pozvedeli iz Kanala, kar nas je silno osupuilo. — V vezt pred c. k. davkarskim ura-dom je nekda prilepljenih kakih 40 razglasov, kateri napovedujejo javne drazbe za dol^ne ces. davke in dav§cme zarubane divine in druzega premakljivega blaga. Dra2ba se sicer §e m nobeua dognala in se morda tudi tako kmalo ne bo; todaeksekucijski stro-ski se mnoze in ubogi ktnet v silni stiski in se ve<5ein strahu za svoje blago — proda svoje zadnjo kravico all kar ima, tudi za polovico vrednosti in Se ni2e, da se le re§i zadnje eksekucijske stopinje. — Radi bi povedali o tem postbpanji svoje odkritosrfrio menenje, a kdo ve, kako bi je tolma6il g. diiavni pravdnik? Bog se usmili I Bezelne komisije za uravno zemljiSkega dav-ka na Goriskem, v Istri in v Trstu so koncem januarija sklenile svoje delovanje. — Potrdile so operate 0-fcrajnih komisij in oddale svoje menenje glede razmerja mej cenitvami v na§ih in soseduih kronovinah. Zdaj pojde stvar v konefiuo reSitev centralni komisiji na Dunaji. plot okoli nje> K sre6i so sosedje naglo priskocili na pomo5 in se—dasl v nedeljski obleki—tako rofino in enefgicno lotili gasiti,; da; je bit pozar kmalo zaduSen. A nevarnost jebila silno velika;'kajti najmanjSa sa-pica bi bila lahko zaue^la ogenj v komaj Ufe se2enj oddaljeu hlev, v katerem je nakopiienp seno, stelja in enako lahko vnemljivo gradivo—in Bog ve, Sckam naprej.—Domafii gasilci so s Cudovito neustraSljivostjo zapreCili veto nesreco in zatoraj jim gre zasluiena zahvala.— Voda za Trst. Dolgo. let uze.iztikajo po stu-dencih dobre pitne vode, da bi jo.napeljali v Trst in mnogo denara so u2e potr-'osili za ta namen. A do zdaj §e hi uobenega uspeha in potreba vode postaja v Trstu fiedalje vefia. Te dni je nonadorna po5il glas, da so blizo Nabre2iutj naSli takstudeaec, ki ima tri-krat toliko vode, nugo je poti-ebujejo za mesto. Na mesto odposiani inSenirji so nekda to potrdili; tako beremo vsaj v vseh tr^aSkih listih. Najdba bi bila za Trst neprecenljive vrednosti. Trst bi RUdolfova 2eleBHioa. Trgovski minister Korb-Weldenheint je rekel v ieleznlfioem od-botu poslanske zbornice, da meni vlada, ka jo na§la naCin, po katerem bi se dosegla difektna zveza mod Trstom in arlberSko ^leznico —adanikakorno misli na predelskd ieleznico. — Minister je nekako skriviiostno govonl; a dunajski listi trde za-nesljivo, da namerava vlada uoseCi, da pojdejo vbzovi Rudolfove ieleznice ekozi Ljubljano po juini ieleznici do Tfsta. Ta korabinacija nam ni niC kaj po volji, ker nam pobija nado, da se kedaj dovrfii projekt pre* delske 2eleznicQ. Konflskaoija., Zadnja Stevilka tiiaSkega; slo-venskega tednika „Kdino8tu je zapala v plen diiav-nemu pravdnifitvu, kakor se nam piSe, zarad dopisa prav nedol^nega zadr^aja „iz Prepolca na ju^noj arb-sko-turSkej granici*.— Abendrotbove zadeve. Mnogo naSlh kmetov, katere je AbendroLU v Heicegovino z vozom in 2ivino /upeljal, 6aka §o kt'vavo zaslu^enega plaCila, Odkar se je poslanec Obrezft v di'^avnom zboru potegnol za uboge kmete, opazuje se, piizadevanje, da se ta vefi poravnd; mi sino pozvcdali o tem i piiporufiamo vsem tistim voznikom, ki niso |e prejeli vsega plafiila, in tudi Se niso komu daii pooblastila, da se potegne za plattlo, naj Be obmo haravuost do naScga rojaka, dr. Ferdlnandu Pogafinika, odvetnika na Dunaji (I. Iliemergasse U. 15). On je vesten mo2 ter 38 bo prav krepko potezal za to, da pride vsak do zaslu^e-, hega plaCila. „Ed.B Milodari za koritnifike pogorelce. Slav, ^upanstvo y Bovcu nam je naznanilo, da je prejelo sledeCe inilodare: V. a. gospod BI, Grta, vikar u Cepbvanu, je ua-bral f. 10.50. — Gospod. Winkler dri. poslanec na Dunaju nabral 61 gld. — Vikarjat Vertojba 15. gld. — Vikarjat Orchek 10 gld. -- G. Jozef MtekuS, glavni davkar v Kopm 10 gld. Zupanstvo na Teinovera 8 gld. 35 kr. in 3 iaklje tur§ice, — v puSico na poSti 1 gld. 52 kr. — Zupanstvo v Iderskera 5 gld. 54 kr. in 5 starjev turSice. ~ Fara Bukovo 5 gld. — Zupanstvo v Dre2enci 12. gld. in 25 mernikov 2i-ta, — Friedrih Vellusig na Banaji 9 gld. — Prebi-valci vikarijata Deskla 11 gld. — Matija Mrakic" po-slal iz Perjamo^a na Ogerskem 2a gld. — G. Jug Janez vikat v Lokovcu nabral 8 gld. — G. Anton MtekuS iz Prage 2 gld. — Janez Kravanja 2 gld. — A. Neuern iz Prage 10 gld. Skupaj s poprej doslim zneskom 3297 gld. 971/2 kr. OpravniStvo „Soceu je na dalje prejelo od vi-karjata v Kronbergu 6 gld. 30 kr. — C. g. J. B. vik. 3 gld, - Sadjerejeem priporo5amo, naj si omislijo do-brih sadnih drevese razne vrste na kmetiji slov* od-delka naSe dezelue kmetijske Sole., Cerie, katere jo objavilo slavno vodstvo mej oznanili dapa^hje Steyilke naSega lista, so 2ares prav. ni74ke. Drugod: prodajejo taka drevesa po60—80 kr., dunajsko sadjerejsko dyuSt-vo celd po l gld. — Sicer se kupi drugod mafika v menu,'— tu pa ima vsakdo priliko ogledati si, kaj rase v drevesnici naSe Sole. — NaaiiQvej^ vesti. Ju^na ^eleznica je razglasila nov vozni red^ kateri stopi v veljavo dne 9. t. m. Iz Gorice bo od-hajal vlak proti Itaiiji ob 6. uci 11 min. in 8.5 predpoldne, ob 1.30 (mesanec), 6.35 in 11.24 popold:; proti Trstu oziroma Dunaji pa. ob 4.29 in 9.35 predp. in ob 4.57, 5.55 (meSauec) in 10.22 popold. Pazite na otroke! V nedeljo ob I uri popol- 1 dne igral se je kmeLk petletni otrok z gveplenkami I pri kopi Blame za grof Atterns-ovo palaCo v PodgorL Ko bi treoii, bila je kopa v plamenu in gorel je tudi DUNAJ 5. februarja. Fivica, da je Kriegsau imenovan za, nauChega ministva, bila je od avtonomistov v dr^avnem sbom z veseljem spre- jeta. — Liechtenstein je nasvetoval, naj se diiavna po-• *" ' verskej in narodnej Btava za ]„ . podlagi popravi (revidira). Drzavni zbor so bode pred veliko nocjo zaprl in potlej bodo zborovali de2elni zbori. Javna zakvala V&raj po dovrieni .beBedi" so se uckateri Magi gospodje se§li k vecerji v g. Svara-vi gostilm. Zlozili so Se precejSno svoto denarja 10 jo izrocili podpisanemu z naraenom, da se ubogim, Solo obisku-jofiira otrokom napravi potrebna obleka. Po dogovora z njirai zgodi se to uze v soboto ali najdalje do pn-hodnjega torka. Presrcna hvala toraj omenjenim go-spodom zaradi njihovega miloserenega soCutga do u-boitva! Bog jim stotero plati! Y Komuu dne 3. februarja 1880 And, Ferfolja kapelan in katehet. Triaio porodilo. V Gorici 5. feb. K o 1 o n i j a 1 i. Kava moka gl 154—155, Ceylon gl. 156-168, drug* gl. 124-128; Portoriko g. 146-150: Malabar gl. 126-130; St. Domingo gl. 118—120; ilijofingl. 116-120; arednji gl. 102-110; aladkor fin gl. 55—56; Melia gl. 50—52; toWen gl. 47—50. Sadje. Koziiigl. 12-13; mandeljigl. 124—128; grozdje suho (uva passa) gld. 38—40; aultanina gld. 42—44. Mast, sir in olje. Maslo gl. 82—88; ame-rikanska mast gl. 58—60; domaca slanina gl. 68—70. ainerikanska gld. 56—58; pyacentinski sir star gam 140—168; pekorin gl. 112—118; bovski letoSnji gl. 56—60; olivno najfineje ojje gl. 84-86; srednje gl. 66—68; Corfu gl. 60-62; Eaguza gl. 48—49; istri-jansko gl. 51; Petrolej v sodCih gl. 15.50—16.—, v zabojih gl, 18—18,50 Vse navedene cene pr. 100 kil. L i t o, mokainrilPSenicahekt. (100litrov) gl. 10.—11.—; sirkfgl. 7.------7.30; re* gl. 6.60—6.80; jeCmen eel gl. 6, pehan gl. 10.50—11.— ; oves gl. 3.60—4.— ; fizolgl. 9—lljajda gl. 5.60. Kdor ho6e preraSunitna staro mero, naj racuni 31 litrov star pol. pri ovsu 5 litrov ve$, Ri2 je od 20 gl. do 26 najfineji. Moka I gl. 23.50; II gl. 21.70; III gl. 20.-; IV, gl. 19.—; V gl. 16.50; VI gl. 13.—; otrobi debeli gl. 5.50; drobni gl. 6.10, pr. 100 kil. spirit in vino. DomacezganjeHek. gl. 66—68; Spirit rafiniran gl. 42—43; vino furlansko erno gl. 29—31; belo gl. 24—27; ribola cd 20—25 uvazena razna vina kakor kranjsko (dolenjsko), stajersko, oger-sko, laSko in eelo tirolsko po razlicnih cenab in po kakovosti. Seno in slama je bilo prodano od 1 gl. do gl. 1.25 za 56 kil., krompir letoSnji po gl. 4.50 do 5.,— pr. 100 kil. LISTNICA TTREDUISTVA. Slav, uredniitro „Edinoati.tt Kakor smo pczvedeli, gOTOiilo ae je t Trstu j&vno, da ne-Cemo prejemati Vaiega cenjenega lista in da smo katoro Ste-vilko nazaj poilali. Tej gcYorici moramo javno oporekati: ni-ti uredniStvot niti opravniSUo ni vrnilo nobene VaSe itevilke; naSe opravniStvo pa Yam je redno poMIjalo „So5o," dokler nam je dvakrat zaporedoma izoatala nEdinost." — NaSe me-neDje ob ^Edinosti" se popolnoma vjema z onim, koje je asno izrazil nas trzaski dopisnik r letoinji iter. 2 aSoCe."— v istem zmislu Yam torej zelimo najboljSi vspeh; zelimo pa tudi, da se obranijo mej „Socoa in „Edinostjo" kot zastopni-cama primorskih Slovencv Tselej najprijazniSe razmere. Pod-pirajmo se vzajemno, da obrodi na§e delovanje zazeljeni sad. Ha zdravje! a 52 OPT Cujtc, glejte in eudite se! Od aeke konkurzne mase nedavno falirane velike tovarne britanija-srebernih izdelkov, prevzeto blago, ka-tero ima tovarnisko znamenje: pravo Britanjja, od-daja se po vaaki ceni, ali bolje receno zastonj. Kdor poSije ali tudi proti povzetju samih 6Jgl. 70 kr., dobi sledefie stvari za SetrHno prove vrednosti in sicen 6 posebnc dobrib namiznib nozev z roLem iz britantja-srebra in pravo-anglezko ostrino; 6 najfinejih vilic britanija-arebro iz enega sa- mega kosa; 6 najnnejih britanija-zlic, masiynib; 6 „ „ zlidik za kayo; 6 „ „ noznib podatavkor; * 1 ,, „ zajemalc za juho, masiren; 1 „ „ „ za mleko „ 1 oL"," 6 anglezkih Viktorija tas; najfineje ciziliranib; 2 okusna salonska svednika; 1 britanija-srebern zroncek s& srebro-glasom; / S E. 1____,. „ ploScek za krub, masiren; Yseh 42 kemadov je izdelanih iz najfinejega, praregs britanija-srebra, M je edina korina, koja ostane Tedno bela ter se tudi 25 let rabljena, ne razlofiuje od pra-rega srebra; xaU Se garantuje. Y dokaz, da moje o-znanilo ne sloni na nolbeixi slepar*iji zaveznjem se javno, da brez ngovora nazaj Tzamem blago, ce bi komu ne bilo po volji. Jaz zarrafiam na mnoga zabvalna pisma, ki so mi dosla in koja bom zaporedoma objavil. Kdor ho«e tedaj dobiti dobro in zanesljivo blago zasvoj denar in nekako slepar-sko saro, naj se obrne samo do. A. FRAISS, Eothentburmshrasse 9. nasproti knezogkofijske palace na Dunaji. SO < S SB 00 Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulice Morelli §t. 418., priporoCa vis. 8astiti dul»ov§6ini cerkveno orodje najnovejse oblike, ki je ima 2e napravljeno ali je hoce napraviti, kakor se bo Melo, namred: monStrance, kustodije, kelihe, ciborije, sve-tilnice, svednike altarne, tabernakeljske in itacijonske, kadilniee s kadilnimi dolnidi, altarne in banclerne krifce, kanonske table, relikvijarije, kotlide za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posocle za sv. olje, der2ala za svetfe itd. tudi se pri njem staro in videzno nerabljivo cerkveno orodje lahko zamenja ali v ognju posrebri, pozlatij iz6isti in popravi; za-vezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naroclti, v kar naj bolj mogoce kratkem Lasu in po nizki cent izgotovil. §t. 33/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da tbode dne 8. marcija 1880 zacela javna drazba (kant) nere§enih zastav IV. cetert leta 1878 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca okto-bra, novembra in decembra 1878. Ravnatelj: Lovisoni. Mna drevesca z najfinejimi cepici pozlahnena jabelka, [hruske, dresnje, visnje, breskve, orehi, ribez itd., kakor tudi gozdna drevesca so po prav nizki ceni na prodaj na dezelni kmetijski soli v Gorici. Visokodebelnata drevesca po 30 kr., nizko-debelnata po 20 kr., gozdna drevesca po 5 kr., ribez po 2 kr. Prav tako je na prodaj veS tisoc" sajenic spargeljevih, 100 kosov po 80 soldov! Narodila toliko pismena, kolikor osebna sprejema do konec februarija: Vodstvo slovenskega oddelka deielne kme-tijske §o!e v Gorici. Slovo. Ker se preselim iz Solkana, pozdravljam vse svoje znance, ter se ob enem zahvalujem vsem tistim, kateri so me v kupciji podpirali. ZBogom! V Solkanu 5. februarija 1880. ANTON KKALJ, narod. pek. |9* !! Skoraj zastonj!! *^| ZftToljo nedftyno n» n!6 prISIe rellke FABRIKB ZA BIUTA-KUA-SBEBBO, odd«j« te ilideJih 42 KOBIADOV, Uredno dubrlh reoij od UUITANIJA-3REBRA samo isa gld. 6.75, kot jedva uotrtt do! troikoT ixdalovanjs, tedaj skoraj zastonj, in ulcer: _ « kom. Trio dobrih aamiznih noiev, t total-kom od britanija-arcbta, a pravo angloski-mi sreberno^jeklonimi ostrinami. ' 8 kom. jako flnih VlliC, britanija-srobro, iz jedne- 6 kom. ttiklh 41iC Za jedi od britanija-srebra. e kom. ZliC Za kaVO od britanija-srebra, naj-j boJjs* kTalitat* i masiyni zajemalec za mleko od brit-irebra. 1 teSkl Zajemalec Za jWhO od britan.-srobra.' w a . w 5 podstavkOY Za nOZe od britanija-srobra. I ^ « » « 6 kom. Vlktorija-POdstavkoV, flnocHellranl «J?§ S Jp* a krs.na nam. SVeenika od briunija-srobra. ] ^ ^ ^ '5* 1 talomki namiznl zvondek od brltau(ju-ar«- / * p, ^ bra irebrnega glaiu. / _, a 2 © i precejevalnik za ^aj od britanija-ir»br8, g"" •% § ______* roikoro ali toialom, p* g j- -S 42 kom. V«»h teh 42 reoij j» ixdelano i« najanejiega britanija*»r«' bra, ki Je na celen iTetu Jidlna korlna, katora oitane veino bela, in it od pra?ega irebra tudi po SUletnem rabljonju no mora razlo-Jitl, ZA KAR SIS OAHANTUJK. 4 NasloT in jedini kraj aa narodila r o. k. avutro-ogoriklh prOTlnolJah; General-Depot In I, eagl, Britannia-Silber-Fabriken; BlauitKann, VVienJ. Elisabethstrasse 6. 5 g «K5 ,§ a.. «• Oglas! &upanstvo Banj§ic sv. Duha v kanalskem okraji, razpisuje slu^bo ob6inskega tajnika z letno plafio od 100 gld. Kdor zeli to slu^bo prevzeti, mora biti sposoben slovenskega, nemSkega in i-talijanskega jezika, mora zveden biti v vseh zu-panstvenih poslih, kar naj dokaze se spridevali. Prosnje se sprejemajo do 15. februarja t. 1. jiice sv. Duha dne 28, jan. 1880. Joief Kumar, zupan. Zanimivo oznanilo. Razprodaja traja samo nekoliko dni. 1 Mm. Noben potujocl barantafi nam ne more konkurencije delati se spodej omenjenim blagom. V Staeuni, kder so poprej bratje San-dri prodajali razno obuvalo v Gorici na Travniku blizo Skofije, je velika zaloga sreal, krasnih slik, malanih z oljnato barvo, oleografij predstavljajodih podobe iz narave, svetnike, osebnost» razne barve. Kdor si zeli kaj omisliti, je uljudno vabljen, da pride obiskat lepo zalogo, da se preprica o resnici. Anion Gregoric „Via Ascoli" (v Getu) §tev. 18 od znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrieao. l Priporoea ob enem svojo bogato zalogo hiSne oprave (mobilij) tape-cirskega blaga in sreal po prav spo-a dobnih cenah. *cooc fcaavatelj in odgovorni wrednik: J02EF 25EL — Tiska; »HUarijan8ka tiskarna v Gorici,