iv, t: ^
. ji»g£f» ?'
■ ■x v >v.-' r- '■-**


MF ';; ’<
nswwn?«wfl!f ■ijte 41
v
»


z
. i
ZABAVNIK.
Zbirka družbinskih iger
za v sobi in pod milim nebom.
j Nabral in izdal
A-nton Brezovnik,
UČitVlj.
Celje 1893. 1*
Tiskal in zal ožil Dragotin Hribar.
C* /tsss,
e&5?
rt«
Predgovor.
-Jgra! Ni-li to beseda, pri kateri vzplamti mladina vsakega spola, vsakega stanu, vsake starosti? Da, celo sivolasi starček in zgubana starka se zadovoljno nasmehne in »dni premišlja, ki so bili .
Igrati hoče otrok, ko se komaj jame zavedati, igrati šolska mladina, igrati tudi mladenič in mladenka, mož in ženica.
Igra je mednarodna. Povsod, kjer prebiva človeški rod, igrajo v malih družbah in velikih, tu in tam celo ob državnih troskih. Kdo h c pozna slavnih olimpiških iger? Celo trezni in strogi Špar-tanci so imeli svoje Apolonu posvečene državne igre »Karneje«. Tudi pri nas v Avstriji se igra ljudsko-šolska in srednje-šolska mladina na državno povelje!
Ne bodimo torej suhoparneži ter ne majajmo glave, ko vidimo, kako se neskrbna mladina veseli pri nedolžni igri! Saj bodeta skrb in resno delo itak še prehitro ogrenili »poezijo« njenega življenja. Po napornem duševnem ali telesnem delu ji pri-
IV
voščimo pošteno igro, ki jo razvedruje, ki uri in krepi nje razum in razsodnost, ki vadi nje telesno in duševno urnost in gibičnost.
Vsaka igra sc uživaj v pravi meri, le potem ne bode dolgočasila. Toda vedno jedna igra začne presedati in zamori veselje do nje. Zato jih je nabiratelj povezal mnogo in raznoterih za vsako starost, za vsako priliko, za vsako še tako različno in razvajeno družbo. Bilc so mi pred očmi besede pesnikove:	Če dajaš kaj, le mnogo daj,
potem vsak si lehko vzame kaj!# in pa »razlika mika#.
Igre pa sem nabral nekoliko po raznih knjigah in časnikih, nekoliko so mi jih ponudili nekateri ljubi prijatelji (posebno Žalski učitelj gosp. A. Petriček, za kar mu bodi tu hvala izrečena), nekoliko sem jih poznal sam izza otroških in dijaških let.
Zbirka bode dobro došla, mislim, vsem rediteljem raznih »veselih večerov#, :kratkočasnih izletov# i. t. d. Dobro došla pa bode tudi mojim stanovskim tovarišem, kateri bodo mogli pri telovadbi, pri šolskih veselicah i. dr. uporabiti marsikatero teh iger. Računske naloge, umetnosti i. dr. bodo lehko porabili tudi v šoli s tem, da nalože učencem po končanem dopoldanskem pouku (posebno v deževnih in mrzlih dneh) katero izmed
v
njih, da jo rešijo do popoldanskega pouka ali časih tudi do drugega dne. Vsaj to navado imam jaz in mislim, da take »naloge« niso le »igrače«, nego imajo tudi svoj vzgojilen pomen. Da otroke še bolj vzpodbudim k takemu prostovoljnemu trudu in premišljevanju, obljubim prvemu (prvima) srečnemu rešitelju tudi kako darilce n. pr. kamenček, pero, krajcar i. dr. Čudil sem se časih, kako težke stvari so mi prav rešili, da-si jim ni pomagal nihče.
Ne baš vesela resnica je bila do sedaj, da si je vesela in nadepolna naša mladina tudi v odločno narodnih krogih (družbah), katerih štejemo hvala Bogu od leta do leta več, igrala in razveseljevala prepogostoma le — v tujem jeziku. Da sc tudi tu postavimo kolikor mogoče na domača tla, v to pomozi kolikor toliko oskromno to delce, katero bodi nekak II. del mojemu »Šaljivemu Slovencu«, izišlemu 1. 1884 v Ig. pl. IClein-mayr in Fed. Bambergovi zalogi; želim samo, da bi našlo isto dobrohotno priznanje pri sl. občinstvu kakor ono prvo.
Vojnik pri Celji, dne 12. vinotoka 1893.
Nabiratelj.
Orakelj.
Katero je glavno svojstvo Vašega značaja?*)
1.	Odkritosrčnost.
2.	Vihravost.
3.	Dobrosrčnost.
4.	Plemenit ponos.
5.	Poštenost.
6.	Snažnost.
7.	Radovednost.
8.	Narodnjaštvo.
9.	Zavist.
10.	Ljubezen.
11.	Zaupnost.
12.	Samoljubje.
13.	Razposajenost.
14.	Zvitost.
15.	Gizdavost.
16.	Razumnost.
17.	Hinavstvo.
18.	Graježeljnost.
19.	Stanovitnost.
20.	Nestanovitnost.
21.	Klepetavost.
22.	Resnost.
23.	Pogumnost.
24.	Skopost.
25.	Ravnodušje.
26.	Jeza.
27.	Občutnost.
28.	Ošabnost.
29.	Lahkomiselnost.
30.	Nezaupnost.
31.	Hladnokrvnost.
32.	Dovtipnost.
33.	Sanjarstvo.
34.	Neuljudnost.
35.	Krotkost.
36.	Blaženost.
37.	Ljubosumnost.
38.	Častihlepje.
39.	Širokoustje.
40.	Samotarstvo.
*) Zabavnik stavi vprašanje in vsak igralec imenuje kako število. Zabavnik mu potem prečita dotični odgovor.
1.	Hudo gledati.
2.	Iz ljubezni vzdihovati.
3.	Laskati se.
4.	Vas spremljati.
5.	Posluške vtepati.
6.	Lenariti.
7.	Iz kvart vedeževati.
8.	Zijala predajati.
O.	Skrivnosti razodevati.
10.	Ljubiti.
11.	Poljubovati.
12.	Kvartati.
13.	Plesati.
14.	Ljubezen odkrivati.
15.	Kavo piti.
16.	V vas hoditi.
17.	Orakelj« igrati.
18.	Šaliti se.
10.	Vas gledati.
20.	Ljubeče združevati.
21.	Prepevati.
22.	Srca si pridobivati.
23.	Oporekati.
24.	Pisma polna ljubezni pisati.
25.	Pesnikovati.
26.	Izprehajati se.
27.	Lišpati se.
28.	Denar preštevati.
29.	Spati.
30.	Gosti.
31.	Jesti in piti.
32.	Potovati.
33.	Komu kaj odreči.
34.	Vas objemati.
35.	Na vas misliti.
36.	Šale zbijati.
37.	V gledališče hoditi.
38.	V cerkvi moliti.
30.	Nesrečne tolažiti. 40. Slovenske knjige
čitati.
Kaj imate za največjo srečo?
1.	Veselo srce.
2.	Nikdar vkanjen biti.
3.	Razumen biti.
4.	Neviden biti.
5.	Ljubečega moža (ženo) imeti.
6.	Ljudem se lagati.
7.	Zaljubljence združevati.
8.	Nesmrten biti.
O.	Pesnik biti.
10.	V Vaših rokah umreti.
11.	Samskega stanu biti.
12.	Graščino imeti.
13.	Slobodcn biti.
14.	Pravo prijateljstvo.
15.	Zvit ptič biti.
16.	Nezavisen biti.
17.	Lenobo pasti.
18.	V čveter voziti.
10.	Ljubljen biti.
20.	Prvo ljubezen.
21.	Narodnega moža (ženo) dobiti.
22.	Zadovoljnost.
23.	Od Vas ljubljen biti.
24.	Terno zadeti.
25.	Skromnost.
26.	Zdaj — in umreti.
27.	Dovtipen biti.
28.	Ne ljubiti.
20.	Lep biti.
30.	Vas vedno pri sebi imeti.
31.	Mirno srce.
32.	Malo potrebščin.
33.	Čarati znati.
34.	Slovenec biti.
35.	Vas ljubiti.
36.	Biti trd, neizprosen, mo/, jeklen.
37.	Veliko denarja imeti.
38.	Varen zlodeja biti.
30.	Vedno spati.
40. Zvesto ljubezen.
Česa najteže pogrešate ?
1. Kvart.	20.	0 ljubezni govoriti.
2. Snažnega perila.	21.	Izpovedi.
3. Lepotičja.	22.	Izprchajanja.
4. Dela.	23.	Denarja.
5. Narodne družbe.	24.	Gledališča.
6. Cerkve.	25.	Mežikanja.
7. Dobrih prijateljev.	26.	Dobre vode.
8. Upanja.	27.	Dobrovoljne družbe.
9. Godbe.	28.	Postelje.
10. Mirnega spanja.	29.	Vina.
11. Vere.	30.	Ljubkanja.
12. Sladkih sanj.	31.	Slaščic.
13. Vsega, česar potre-	32.	Poljubov.
bujem.	33.	Prepira.
14. Zveste ljubezni.	34.	Kave.
15. Jedi in pijače.	35.	Šivanke in sukanca.
16. Lepe obleke.	36.	Vaše družbe.
17. Čitanja.	37.	Spanja.
18. Zaljubljenih pisem.	38.	Amorjcve puščice.
19. Lepe pisave.	39.	Moža (žene).
1.	Polna rdeča ustna.
2.	Nežnost.
3.	Vedro oko.
4.	Mili pogled.
5.	Prav mnogo.
6.	Sami lahko razsodite.
7.	Ne vem.
8.	Ničesar.
0.	Lepo rast.
10.	Srečen dovtip.
11.	Bogastvo.
12.	Lep glas.
13.	Lepo pisavo.
14.	Lepe lase.
15.	Lepe zobe.
16.	Jamico na bradi.
17.	Veliko srečo.
18.	Ponižnost.
10. Mala usta.
20.	l?ino pomežikavanje.
21.	Dober vkus.
22.	Lepo polt.
23.	Gospodarstvenost.
24.	Lahkost pri plesu.
25.	Uljudnost.
26.	Lepi roki.
27.	Omiko.
28.	Zvesto ljubezen.
20. Vdanost.
30.	Razumnost.
31.	Narodno odločnost.
32.	Dobri nogi.
33.	Rdeče lice.
34.	Živahnost.
35.	Krotkost.
36.	Dobrovoljnost.
37.	Poštenost.
38.	Nedolžnost.
30. Redkobesednost.
40. Kdor kaj najde, moti se.
Kake volje ste?
1.	Nestanoviten.
2.	Vedno jednak.
3.	Čuden.
4.	Melanholičen.
5.	Nad vse ljubezniv.
6.	Prijcnljiv.
7.	Danes kakor včeraj.
8.	Krčevit.
0.	Nikdar hudoben.
10.	Razposajen.
11.	Miren.
12.	Vesel.
13.	Smešen.
14.	Malomaren.
15.	Nejevoljen.
16.	Zmeden.
17.	Da bi od jeze poknil.
18.	Živahen.
10. Burjast.
20. Mil in resnoben.
21.	Vedno dober.
22.	Zamišljen.
23.	Godrnjav.
24.	Veder kot jesen.
25.	Segav.
26.	Maščevalen.
27.	Da bi kar zbežal.
28.	Siten.
20. Blag.
30.	Kakor žaba.
31.	Vedno žalosten.
32.	Mil kakor Tit.
33.	Muhast.
34.	Ošaben.
35.	Barbarski.
36.	Vedno srčen.
37.	Prepeval bi vedno.
38.	Vedno na jok.
39.	Bolesten.
40.	Kakor barometer.
Katere knjige najrajši citate?
1.	Zabavnik.	21. Stoletno pratiko.
2.	O vojskah.	22. Aškerčeve balade.
3.	Stritarja.
4.	Šaljivega Slovenca.
5.	O razbojnikih.
6.	Zemljepisje.
7.	Modroslovne.
H. Domačega zdravnika.
0.	Prešerna.
10. Levstika.
1.1. Romane sploh.
12.	Jurčiča.
13.	Don Kihota.
14.	Molitvenike.
15.	Gledališke igre.
16.	Ženitovanska pisma.
17.	Zorina.
18.	Zgodnjo Danico.
19.	čudnežne dogodbe.
20.	Rimskega katolika.
40. Nobenih
23.	Vojaški šematizem.
24.	Evangelij.
25.	Bogoslovne.
26.	Občno zgodovino.
27.	Zvon.
28.	Mohorske knjige.
29.	Vošnjakove spise.
30.	Modni žurnal.
31.	Gregorčiča.
32.	Kmetovalca.
33.	Sanjske bukve.
34.	Pravljice.
35.	Vaš dnevnik.
36.	Deželno-zborske zapisnike.
37.	Slovenske sploh.
38.	Dom in Svet.
39.	Lažnivega Kljukca. rajši spim.
1.	S poštenostjo.
2.	Z lepo rastjo.
3.	S trdnim značajem.
4.	Z drobnimi darili.
5.	S tepenjem.
6.	Z molčečnostjo.
7.	S smehom.
8.	S stiskanjem rok.
9.	Z lepim petjem.
10.	S pokašljevanjem.
11.	Z mežikanjem..
12.	Z jokom.
13.	C e se obljube izpolnijo.
14.	Z obiskovanjem.
15.	S plesom.
16.	Z vzdihovanjem.
17.	S spretnostjo.
18.	Z odkritosrčnostjo.
19.	Z blagostjo.
20.	S poštenostjo pri malih sleparstvih.
21.	S prilizovanjem.
22.	Z gizdavostjo.
23.	S postrežnostjo.
24.	Z lepim žvižganjem.
25.	Z dobrimi šalami.
26.	Z vljudnim vedenjem.
27.	S pogostimi vabili.
28.	Z vabili v gledališče.
29.	Z lišpanjem.
30.	S prepiranjem.
31.	Z narodnjaštvom.
32.	Z glumstvom.
33.	S krotkostjo.
34.	S prijaznostjo.
35.	Z vljudnimi pokloni.
36.	S točnostjo pri vsem.
37.	A ko se mi ljubezen vrne.
38.	S kratkočasenjem.
39.	S tarokiranjem.
40.	Z mnogim, mnogim denarjem.
Kje si bodete srce pridobili?
1.	V lekarni.
2.	Pri šivilji.
3.	V nekem gradu.
4.	Pri Sokolski slavnosti.
5.	V gozdu.
6.	V cirkusu.
7.	Pri igri.
8.	Ne vem.
0.	Pri nasprotnem oknu.
I.	0. Ne smem povedati.
II.	Najbrž nikjer.
12.	Pri velikem obedu.
13.	Pri neki dražbi.
14.	Pri sladčičarji.
15.	Le Vam povem.
16.	Jaz vem, a Vi morate ugcniti.
17.	V veliki družbi.
18.	V gostilnici.
10. Pri nekem pogrebu.
20.	V komediji.
21.	Pri nekem krstu.
22.	Pri koncertu.
23.	V neki trgovini.
24.	Pri konjski dirki.
25.	Na saneh.
26.	Pri nekem izletu.
27.	Pri neki bolni prijateljici.
28.	Pri nekem požaru. 20. Na potovanju.
30.	V »Rudolfinumu«.
31.	Pri plesu vedno, drugače nikjer.
32.	V »Čitalnici«.
33.	Na velikem trgu.
34.	Na sejmu.
35.	Na pošti.
36.	V trgatvi.
37.	V,Narodnem Domu1.
38.	Na ladji.
30. V drevoredu.
40.	V gledališči.
Kakšni ste v prijateljstvu ?
1.	Ljubosumen (-mna).
2.	Zase.
3.	Kakor petelin na strehi.
4.	Tih kakor grob.
5.	V se zaljubljen.
6.	Prijatelj blagih ljuclij.
7.	Svojevoljen.
8.	Požrtvovalen.
0.	Pošten.
10.	Ošaben.
11.	Trden.
12.	Vljuden, toda oprezen.
13.	Brez graje in strahu.
14.	Premeten, kakor dvorski norec.
15.	Umazan.
16.	Mrzel.
17.	Skop sem z njim.
18.	Radoveden.
19.	Oprezen.
20.	Hudoben.
21.	Muhast.
22.	Ravnodušen.
23.	Kakor se mi ravno zdi.
24.	Vdan.
25.	Pozabljiv.
26.	Dobrosrčen.
27.	Priljubljen.
28.	Nad vse prijazen.
29.	Rabljiv.
30.	Nezaupen iz izkušnje.
31.	Grozen.
32.	Odkritosrčen.
33.	Potuhnjen.
34.	Prilizovavec.
35.	Postrežen.
36.	Zvit.
37.	Nisem prijateljstva zmožen.
38.	Nisem bil nikdar kaj prida.
39.	Srednje vrste.
40.	Prijatelj hudobnikov.
Ste-li zaljubljeni?
1.	Greli je.	20.	Da bi kar umrl!
2.	Lehko si mislite.	21.	Do ušes!
3.	V sosedstvu.	22.	Časi.
4.	Da, kadar spim.	23.	Ob nedeljah.
5.	Menda bi celo radi	24.	Vedno.
	vedeli!	25.	Nekaj časa sem.
6.	Da, pa iz sebičnosti.	26.	Na žalost!
7.	Molčim, kakor riba.	27.	Tako na pol.
8.	Že drugič 1	28.	Proti ljubezni sem
9.	Kdo se mora ljube-		zavarovan.
	zni upirati.	29.	Da, in ostanem!
10.	In če ne!	30.	Ne, tisočkrat ne!
11.	In Vi še vprašate!	31.	Prav zelo.
12.	Ljudje smo vsi!	32.	Kaj še!
13.	Ze ne morem več	33.	Oh!
	prešteti.	34.	V Vas!
14.	Prav zapeljivo.	35.	Kaj li mislite!
15.	Da, če bi imel srce!	36.	Tako kakor Vi!
16.	Od danes do jutri.	37.	To nikogar ne briga.
17.	Ni strpeti z menoj.	38.	Nestanovitno.
18.	Kakor je ravno na-	39.	Da, toda nesrečno!
	vada.	40.	Tega se skrbno va-
19.	Nekoliko.		rujem !
Kako ljubite ?
1.	Kakor mačka.
2.	Ne ljubim, tako je bolje.
3.	Zvesto.
4.	Sam sebe najbolj.
5.	Prav suhoparno.
6.	Ne morem povedati.
7.	Oprezno.
8.	Prav lehko.
9.	Brezsrčno.
10.	Iz gizdavosti.
11.	Koprnim in trpim.
12.	Brez uslišanja.
13.	Divje.
14.	Oboževalno.
15.	Denar najbolj.
16.	Vedno jednako.
17.	Iz dolgega časa.
18.	Le iz sebičnosti.
10.	S čisto dušo.
20.	Kakor vrabec.
21.	Strastno.
22.	Bolestno.
23.	Nepozabno.
24.	Sanjarsko.
25.	Brezupno.
26.	Prav nezadovoljno.
27.	Odkrito.
28.	Skrivaj.
20.	Ognjevito.
30.	Nesrečno.
31.	Tako! Tako!
32.	Nezvesto.
33.	Za vsako žrtev pripravljen.
34.	Le v spominu.
35.	Hinavsko.
36.	Ni treba vprašati.
37.	Nekoliko ljubosumno.
38.	Brezskrbno.
30.	Kogar ljubim, ta me ne ljubi.
40. Oh, in Yi še vprašate!
Kdo Vas ljubi?
1.	To itak dobro veste!
2.	Nihče se ne zmisli na me!
3.	Suženj svojihslabostij.
4.	Danes upam zvedeti.
5.	Nekdo, ki je bil že 100krat zaljubljen.
6.	Nekdo, ki si preveč domišljuje.
7.	Nekdo, ki mora.
8.	Kmet, toda lep je.
9.	Oni, katerega Vi najbolj ljubite.
10.	Oni, s katerim si dopisujete.
11.	Nekdo od včerajšne družbe.
12.	Vsi od prvega do zadnjega.
13.	Jaz!
14.	Nihče!
15.	Dijak.
16.	Sokol.
17.	Revček.
18.	Priden mladenič.
19.	Kadet.
20.	Vsak, kdor me vidi!
21.	Nekdo, ki se mora šele poboljšati!
22.	Zamorec.
23.	Nekdo!
24.	Učenjak!
25.	Učitelj.
26.	Narodnjak.
27.	Nekdo, za katerega mi nič ni.
28.	Ni Vam težko ugeniti.
29.	Zemljemerec.
30.	Oni, kiVas je poljubil.
31.	Uradnik.
32.	Odvetnik.
33.	Nekdo brez službe.
34.	Nekdo, na katerega radi mislite.
35.	Vprašajte svojo sosedo !
36.	Na uho Vam povem.
37.	Plemenitnik.
38.	Žid.
39.	Dobro, da niste prelepi !
40.	(Na uho.) Jaz!
Kaj zasluži Vaš ljubček?
1.	Poljub.
2.	Večjo zvestobo.
3.	Ljubezen.
4.	Desnico.
5.	Zaušnico.
6.	Ničesar.
7.	Vaš biti.
8.	Vas za soprogo imeti.
0.	Bogato dedščino.
10.	Pridne otroke.
11.	Darilo.
12.	Pesem polno ljubezni.
13.	Skorajšni zakon.
14.	Lkipažo.
15.	Grof biti.
16.	Lepo obleko.
17.	Vašo poslušnost..
18.	Vašo Vdanost.
10.	Zvesto ljubezen.
20.	Več pameti.
21.	Mnogo, toda ne dobi ničesar.
22.	Album za izvoljenko.
23.	Vašo sliko.
24.	Pridno ženo.
25.	Več sreče.
26.	Sv. pismo.
27.	Bicikelj.
28.	Več duhovitosti.
20.	Srečo z Vami.
30.	Da se Vam izpove.
31.	Lepo knjigo.
32.	Šopek cvetic iz Vaših rok.
33.	Kuhalnico.
34.	Srečen zakon.
35.	Pot v Sibirijo.
36.	Vojak biti.
37.	Hišo vrho Triglava.
38.	Nov klobuk.
30.	Grad in še milijon povrhu.
40. Pol vinarja.
Kako ste se s svojim ljubčkom seznanili?
1.	Kot družica pri svatbi.
2.	Na plesu.
3.	V gostilni.
4.	Na potovanji.
5.	Oh, ne vprašajte!
6.	Pri hišnih durih.
7.	Na izletu.
8.	Na sejmu.
9.	Na parobrodu.
10.	Pisal mi je.
11.	Po stari ženi.
12.	Na trgu.
13.	V trgovini.
14.	Pri igri z orakeljem.
15.	Pri domači zabavi.
16.	Po mojih roditeljih.
17.	Pri prvem sestanku.
18.	Že iz šolskih časov. 10. Po njega sliki.
20. Pri Sokolovi slavnosti.
21.	Pri konjski dirki.
22.	V gledališči.
23.	V toplicah.
24.	V hiši smo skupaj.
25.	Dežnik mi je posodil.
26.	V čitalnici.
27.	V železniškem vozu.
28.	Ko sem bila na smrt bolana.
29.	Po pismu.
30.	Obiskal me je.
31.	Na izprehajališči.
32.	Po nekem otroku.
33.	Na tržni dan.
34.	Pri tarokiranji.
35.	Po njegovem očetu.
36.	Po moji prijateljici.
37.	V,Narodnem Domu1.
38.	Bila sva še oba mlada.
39.	V komediji.
40.	Po prvem poljubu.
1.	Vedno vzdihovanje.
2.	Njegov divji pogled.
3.	Njegova ljubosumnost.
4.	Njegova klepetavost.
5.	Da slabo sliši.
6.	Njegova ošabnost.
7.	Njegova hitra hoja.
8.	Njegov hudobni jezik.
0.	Njegova neodločnost
v narodnih stvareh.
10.	Njegova neslanost.
11.	Njegova zaspanost.
12.	Njegovi vedni pokloni.
13.	Njegova preprosta obleka.
14.	Njegovo bahaštvo.
15.	Njegova potratnost.
16.	Njegova strast do loterije.
17.	Njegove velike rjave oči.
18.	Njegova površna pisma.
19.	Njegova prekratka pisma.
20.	Njegove velike noge.
21.	Njegova nestalnost.
22.	Da ne poprosi moje roke.
23.	Ker ni nikdar zadovoljen.
24.	Njegovo vedno žalovanje.
25.	Njegova zlobnost.
26.	Njegove šale s sosedo.
27.	Njegova hladna ljubezen.
28.	Njegovo dolgočasno govorjenje.
29.	Da se izogiblje ženske družbe.
30.	Da vedno le govori o ljubezni.
31.	Njegova vedna vabila.
32.	Njegova malomarnost pri plesu.
33.	Da ne pleše.
34.	Njegove drobne oči.
35.	Da ne zahaja v čitalnico.
36.	Da ne zna $ Slovenec sem« peti.
37.	Njegova predrznost.
38.	Da poljubov prosi.
39.	Prav zadovoljna sem ž njim.
40.	Da mi nikdar ne piše.
2
Kaj Vam pri ljubčku ugaja?
1.	Njegova zala podoba.
2.	Njegovi črni lasje.
3.	Njegovi ognjeni poljubi.
4.	Njegovi hrepeneči pogledi.
5.	Njegova odkritosrčnost.
6.	Njegova dostojnost.
7.	Njegovo lepo vedenje.
8.	Njegova varčnost.
0.	Njegov vkus pri
obleki.
10.	Njegovo vzdihovanje.
11.	Njegovo krepko narodno mišljenje.
12.	Njegova radodarnost.
13.	Njegovo bogastvo.
14.	Njegovi dovtipi.
15.	Njegovo vedenje pri zabavah.
16.	Njegov dostojni govor.
17.	Njegova dobrovolj-nost.
18.	Njegov zvonki glas.
19.	Njegovo brzo plesanje.
20.	Njegovi svetli oči.
21.	Njegova zvesta ljubezen.
22.	Njegova velika skrbnost zame.
23.	Njegov plemenit ponos.
24.	Njegove ljubeznive oči.
25.	Njegova vdanost.
26.	Da prihaja tolikokrat k nam.
27.	Njegovi nogi.
28.	Njegova odločnost.
29.	Njegovo lepo ve-' denje.
30.	Njegova zvesta ljubezen.
31.	Njegova izpričana zvestoba.
32.	Njegova delavnost.
33.	Njegovo lepo ime.
34.	Njegovo resnicoljubje. 37. Njegovi lepi nohtje.
35.	Njegova poštenost.	38. Njegova nežnost.
36.	Njegove črne oči.	3Q. Njegova lepa hoja.
40. Njegovo moštvo.
2*
S čim bodete kratkočasili svojega ljubčka ?
1.	Govorila bodeva o plesu.
2.	Prisegala si bodeva ljubezen.
3.	Se ženitovanjskimi ponudbami.
4.	Dolgočasila se bodeva.
5.	Ima malo razuma za zabavo.
6.	Z načrti za prihod-njost.
7.	O narodnih razmerah.
8.	O pismih polnih ljubezni.
0.	O lepih darilih.
10.	O moji ljubezni.
11.	O slovenskih pesnikih.
12.	O spiritizmu.
13.	Ne bodeva se dolgočasila.
14.	Govorila bodeva o tepežih.
15.	Bode že kako.
16.	Vam ni nič do tega.
17.	Oh, kako vprašanje.
18.	In Vi še vprašate! 10. Prepevala bodeva!
20.	Solo bodeva imela!
21.	O zvedarstvu.
22.	O romantiški ljubezni.
23.	O srečnih zakonih.
24.	O zaljubljenih ljudeh.
25.	O kuhinjskih rečeh.
26.	O izprehodih.
27.	Tega Vam ni treba vedeti.
28.	O lovu.
20. Kako se živi na kmetih.
30.	Midva znava, in s tem je dosti.
31.	Moje srce to zna.
32.	O cveticah.
33.	O Vas bodeva govorila.
34.	O psih in mačkah.
35.	O lilijah.
36.	O mojih letnih dohodkih.
37.	O Vaši sosedi.
38.	O mojem vis-a-vis 30. O politiki.
40. Orakelj molči!
Kaj menite, da sedaj dela Vaš ljubček ?
1.	Misli name.
2.	Sel je na izprchod.
3.	V veseli družbi je.
4.	Lepotici si lice.
5.	Čita moja pisma.
6.	Pogovarja sc se sosedo.
7.	Sedi mirno za pečjo.
8.	Ravno je nezvest.
Q. Čaka me.
10.	Prav dobre volje je.
11.	Dremlje.
12.	Riše ljubo ime.
13.	Piše pravdo zoper vdovo.
14.	Koketira z drugo.
15.	Pleše na življenje in smrt.
16.	Pijan je in spi.
17.	Bere romane.
18.	Vozi se na biciklu. 10. Bolan leži, milo ječi. 20. Dela spiritistiške poskuse.
21.	Sanja o meni.
22.	Pije pivo.
23.	Lišpa se.
24.	Puši smodke.
25.	Piše meni.
26.	Žge žganje.
27.	Oh, nimam nobenega.
28.	Prepira se.
20. Kvarta.
30.	>Slepo miš« igra.
31.	Agituje.
32.	Piše pismo drugi.
33.	Namesto peska siplje črnilo na pisanje.
34.	Šali se z neko vdovo.
35.	Smeje se prav srčno.
36.	Odpravlja se k meni.
37.	Sedi v ječi.
38.	Igra »orakelj«.
30. Nabira cvetke v šopke zame.
40. Premišljuje, kako bi me mogel oslepariti.
Kaj vas
1.	Ženitev.
2.	Redno življenje.
3.	Koketiranje.
4.	Pobožno življenje.
5.	Pogosti post.
6.	Obilo uživanje mesa.
7.	Pismo ljubezni.
8.	Politika.
9.	Smrt strijčeva.
10.	Odkritosrčnost.
11.	Pogosta ljubezen.
12.	Sreča je redka.
13.	Visok zaščitnik.
14.	Neko znanstvo.
15.	Če se nikdar ne zaljubite.
16.	Bogata dedščina.
17.	Neka plavka.
18.	Malo spanja.
19.	Če greste v samostan.
20.	Strijc iz Amerike.
osreči ?
21.	Pridno plesanje.
22.	Lepa obleka.
23.	Podaritev šopkov.
24.	Dolga pisma.
25.	Smrt bližnjega sorodnika.
26.	Milijon goldinarjev.
27.	Trdno zdravje.
28.	Srečna volitev.
29.	Brza zaroka.
30.	Dolga zvestoba.
31.	Prva ljubezen.
32.	Ni mogoče!
33.	Pesnikovanje.
34.	Stara vdova.
35.	Glavni dobitek.
36.	Če ostanete samski.
37.	A ko se precej oženite.
38.	Z jokanjem.
39.	Malo piti.
40. Krepak poljub.
1.	Iz ljubezni.
2.	Ne za ves svet.
3.	Rada, pa me noben noče.
4.	Ostanem samski.
5.	Rad, pa me nobena noče.
6.	Kakor bodo razmere nanesle.
7.	Premlad sem še.
8.	Moram.
9.	Da 1 krasotico.
10.	Oh in kako rad!
11.	Za leto dnij.
12.	Da! Vam na ljubo.
13.	Bogato, če tudi ne bode lepa.
14.	Kar najhitreje.
15.	Pri prvi priliki.
16.	Iz domoljubja.
17.	Prav gotovo.
18.	Prihodnji teden.
10.	Morda.
20.	Rada bi, pa mati! —
21.	Iz dolgega časa.
22.	Nikdar!
23.	Ne more biti.
24.	Da, da, da, da!
25.	Dvojim!
26.	Z veseljem.
27.	Denar sveta vladar.
28.	Bog zna!
20- Če dovolite!
30.	Pojdem v samostan.
31.	Ne, tisočkrat ne!
32.	Le milijonarja!
33.	Da bi bil srečen.
34.	Prisiljen sem!
35.	Mati moja žele.
36.	Da izpolnim obljubo.
37.	Upam!
38.	Da ne bode raz-žaljenja.
30. Seveda.
40.	Menda bi me Vi radi ?
Kaj Vam prežene dobro voljo?
1. Mnogo govorjenje. 23. Neslano govoričenje.
2.	Petje.
3.	Nepotrebno poučevanje.
4.	Odkrivanje ljubezni.
5.	Nedostojne šale.
6.	Poljubovanje.
7.	Ničesar.
8.	Če moram kaj plačati.
9.	Če se drugi ženijo.
10.	Če se kdo laže.
11.	Opravljanje.
12.	Diplomatiziranje.
13.	Če me kdo na ramo udari.
14.	Mežikanje.
15.	Nemškutarjenje.
16.	Tihi migljaji.
17.	Dolgočasno pripovedovanje.
18.	Če več govore, nego prepevajo.
19.	Svoja hvala.
20.	Latinski izreki.
21.	Pijanost.
22.	Šepetanje v uho.
24.	Če je vse tiho in mirno.
25.	Če se kdo v me ne zaljubi.
26.	Če gredo prerano spat.
27.	Zdehanje.
28.	Če se »zijala prodajajo«.
29.	Kvartanje.
30.	Če ne plešejo.
31.	Napivanje.
32.	Če več pojo nego govore.
33.	Če preveč o denarju govore.
34.	Politika.
35.	Premastna jedila.
36.	Neslani pokloni.
37.	Nerodno vedenje.
38.	Prepogosti poseti.
39.	Če me kdo ljubi, pa tega ne pove.
40.	Če kdo število »40« izgovori.
Katere ljudi črtite?
1.	Lepe, ker sam nisem.
2.	Kateri z ljubeznijo tržijo.
3.	Lepe, toda neumne.
4.	Bogatine, ki nič ne dajo.
5.	Narodne odpadnike.
6.	Kako vprašanje! — Nobenih!
7.	Kvartavce.
8.	Kateri se vsak dan zaljubijo.
9.	Jezove.
10.	Kateri nikdar zaljubljenih pisem ne pišejo.
11.	Rdečelične.
12.	Kateri imajo velike oči.
13.	Klepetulje.
14.	Ošabneže in neumneže.
15.	Gizdave gospe.
16.	Lepe deklice.
17.	Zaspance.
18.	Bahače.
19.	Zaljubljene starce.
20.	Kateri se za narod ne potezajo.
21.	Stare gizdave vdove.
22.	Nepovabljene goste.
23.	Kateri se vtikajo v vsako reč.
24.	Mladino brez vzorov.
25.	Pohajkovalce.
26.	Licemcrce.
27.	Razuzdance.
28.	Kateri bi vedno radi jedli.
29.	Poredne.
30.	Kateri narodnih stvarij ne podpirajo.
31.	Predobre matere.
32.	Vedno žejne.
33.	Kateri imajo narodnost le na jeziku.
34.	Verske mlačneže.
35.	Kateri le na tihem ljubijo.
36.	Narodne mlačneže. 39. Kateri imajo v Iju-
37.	Sleparje.	bežni srečo, ker je
38.	Lenuhe,	jaz nimam.
40. Strastne plesavce.
1.	Neznosna ošabnost.
2.	Potuhnjenost.
3.	Pohlep po novi šegi.
4.	Pustolovstvo.
5.	Verska mlačnost.
6.	Vaša živahnost.
7.	Vaša čista vest.
8.	Vaša prijaznost.
0.	Vaša nestanovitnost.
10.	Vaše licemerstvo.
11.	Vaše nerodno govorjenje.
12.	Vaša otožnost.
13.	Vaša zamišljenost.
14.	Vaša gizdost.
15.	Vaša nebrižnost za narod.
16.	Vaša zavist.
17.	Vaša maščevalnost.
18.	Vaša razposajenost. 10. Vaša narodna mlačnost.
20. Vaša pohlepnost.
21.	Vaša radovednost.
22.	Vaša porednost.
23.	Vaša hladnokrvnost.
24.	Vaše vedno nasmihanje.
25.	Vaša boječnost.
26.	Vaša vihravost.
27.	Vaši zaljubljeni pogledi.
28.	Vaš hudi pogled. 20. Vaši rezki dovtipi.
30.	Vaše ostro pero.
31.	Vaša povoljnost.
32.	Vaša skopost.
33.	Vaša hitra hoja.
34.	Vaši drobni očesi.
35.	Vaša velika roka.
36.	Vaša jezljivost.
37.	Vaše častihlepje.
38.	Vaša prepirljivost 30. Vaše koketiranje. 40. Kdor kaj najde, ne
trdi prav.
1.	Vaš plemenit ponos.
2.	Vaša noša.
3.	Vaše fino koketiranje.
4.	Vaši predsodki.
5.	Vaša ponižnost.
6.	Vaše lepe oči!
7.	Vaša ponosna hoja.
8.	Vaše globoko mišljenje.
9.	Vaše blagodušje.
10.	Vaša gizdost.
11.	Vaša narodna gorečnost.
12.	Vaš resni pogled.
13.	Ker niste nikdar hudi.
14.	Vaše polno lice.
15.	Vaš cvetoč obraz.
16.	Vaši črni lasje.
17.	Vaše politiziranje.
18.	Vaše lepo petje.
19.	Vaše sanjarstvo.
20.	Vaš talent za zabave.
21.	Vaš zvonki glas.
22.	Vaša duhovitost.
23.	Vaša sramežljivost.
24.	Vaše skromno življenje.
25.	Vaš dober vkus.
26.	Vaša zvestoba do —
27.	Vaša varčnost..
28.	Vaša polna denarna listnica.
29.	Vaše lepotičje.
30.	Vaš mili pogled.
31.	Vaša mehka roka.
32.	Vaša sveta jeza.
33.	Vaša mladost.
34.	Vaša polna ustna.
35.	Vaši kodrasti lasci.
36.	Vaša ljubeznjivost.
37.	Vaše visoko čelo.
38.	Vaš sladki smeh.
39.	Vaša pobožnost.
40.	Orakelj ne ve ničesar.
Kakšen je oni,
L Nekoliko prismojen.
2.	Malomarnež.
3.	Sanjar.
4.	Dober učenec.
5.	Vinski bratec.
6.	Vrl vojak.
7.	Ptič — miš.
8.	Prepirljivec.
9.	Visoke vitke rasti.
10.	Pritlikavec in grbavec.
11.	Smešen.
12.	Bogat, drugega nič.
13.	Lep je, a »cvenka« ni.
14.	Grd je, toda bogat.
15.	Dober govornik.
16.	Bogat grof.
17.	Ubog baron.
18.	Luna ga trka.
19.	Rad je doma.
20.	Trdosrčen.
ki Vam ugaja?
21.	Ošaben.
22.	Lovec.
23.	Narodnjak.
24.	Slikar.
25.	Pisatelj.
26.	Častnik.
27.	Sokol.
28.	Krojač.
29.	Mizar.
30.	Predrzen.
31.	Slobodomiseln.
32.	Kolovodja povsod.
33.	Dober pevec.
34.	Dobrovoljček.
35.	Počasen.
36.	Sam zase.
37.	Ponižen.
38.	Rad me mora imeti.
39.	Dober šaljivec.
40.	Nikomur ni nič za to!
1.	Prijatelju.
2.	Staremu znancu.
3.	Očetu.
4.	Krčmarju.
5.	Stari ženi.
6.	Odvetniku.
7.	Zdravniku.
8.	Staremu častniku.
9.	Umetelnici.
10.	Pesniku.
11.	Modistinji.
12.	Bankirju.
13.	Branjevki.
14.	Tašči.
15.	Vrlemu možu.
16.	Svojemu ljubčku.
17.	Mladi vdovi.
18.	Izpovedniku.
19.	Notarju.
20.	Trgovcu.
21.	Materi.
22.	Nimam nobenih.
23.	Ne vem, komu.
24.	Pisarju.
25.	Sodniku.
26.	Gledališki igralki.
27.	Staremu vdovcu.
28.	Koketki.
29.	Točarici.
30.	Redarju.
31.	Zvezdarju.
32.	Čevljarju.
33.	Klobučarju.
34.	Milijonarju.
35.	Ubogemu bogatinu.
36.	Finančnemu ministru.
37.	Obdržal sem jih zase.
38.	Ne smem jih še razodeti.
39.	Svoji izvoljenki.
40.	Gredo z menoj v grob!
1.	Hiša polna denarja.
2.	Vdova, ki se noče inožiti.
3.	Ljubezen brez prepira.
4.	Bogat slovenski pisatelj.
5.	Zaljubljen starec.
6.	Leto dnij brez domačega prepira.
7.	Pametna mladina.
8.	Pošten častivec.
9.	Preračunjen poljub.
I.	0. Poljub iz gole ljubezni.
II.	Ljubezen brez vzdihovanja.
12.	Nevenljiva ljubezen.
13.	Ponižna krasotica.
14.	Nezalj ubij eno dekle.
15.	Pošten naroden odpadnik.
16.	Če pijanec ravno hodi.
17.	Bogat urednik.
18.	Postrežen mesar.
10. Brezskrbno življenje.
20.	Strastna ljubezen.
21.	Zvest ljubimec.
22.	Nič!
23.	Brezskrbna starost.
24.	Zidar brez pipice v ustih.
25.	Dekle, ki kadi.
26.	Da se ljudje poljubljajo.
27.	Dekle, ki se noče omožiti.
28.	Brezčutno srce.
29.	Kako bi to vedel.
30.	Globokočuteč bogatin.
31.	Meni je vsakdanje najljubši.
32.	Ne brigam se za nič.
33.	( lovek brez domoljubja.
34.	Nesebičen poslanec,
35.	Golobnjak brez kragulja.
36.	Nepristranski Nemec
37.	Madjar brez brk.
38.	Travnik brez trave.
39.	Radodaren varih.
40.	Pijan skopuh.
Kdo Vas želi osrečiti ?
1.	Pravi narodnjak.
2.	Kadet želi, pa še ne more.
3.	Prastari častivec.
4.	Lep Črnogorec.
5.	Saj ste srečni!
6.	Niste vredni, da bi bili.
7.	Nekdo, na kogar redko mislite.
8.	Nekdo, kogar ne morete trpeti.
9.	Nekdo, kogar jako ljubite.
10.	Ošaben graščak.
11.	Čevljar.
12.	Koncipijent.
13.	Častnik.
14.	Vaš ženin.
15.	Daljen sorodnik.
16.	Brat.
17.	Vaš srčni prijatelj.
18.	Živinski zdravnik.
10. Vitez.
20.	Sokol.
21.	Pisatelj.
22.	Trgovec.
23.	Nihče!
24.	Obrtnik.
25.	Mlada vdova.
26.	Star samec.
27.	llranilničin uradnik.
28.	Starček.
29.	Vaš ljubček.
30.	Sprevodnik (kon-dukter).
31.	Notarski kandidat.
32.	Tujec.
33.	Skriven ljubivec.
34.	Profesor.
35.	Razven roditeljev nihče.
36.	Nekdo, ki je sam v se zaljubljen.
37.	Drag prijatelj.
38.	Vaš prihodnji soprog.
39.	Bogat posestnik.
40.	Marsikdo, toda ne more.
1. Roza.	21. Jaroslav.
2. Olga.	22. Dora.
3. Vladimir.	23. Miljutin.
4. Metod.	24. Samo.
5. Vladislav.	25. Pavel (ina).
6. Emil (ija).	26. Abraham.
7. Sofija.	27. Ni mi za nobeno.
8. Branko.	28. Jurček.
9. Bogdan (a).	29. Frančišek (čiška).
10. Lizika.	30. Jožef (Zefa).
11. Ivan (a).	31, Ciril.
12. Grozdana.	32. Ciprijan.
13. Tomaž.	33. Anton (Tončka).
14. Marija.	34. Stanislav (a).
15. Genovefa.	35. Izidof.
16. Dragotin.	36. V zadregi sem.
17. Ana.	37. Vsa so mi jednako
18. Veronika.	draga.
19. Srečko.	38. Luka.
20. Peter.	39. Ljudmila.
40. Ne smem povedati.
Kaj bodo \
1.	Ne bodem nobenih imel.
2.	Izprijeni bodo.
3.	Le veselite se jih!
4.	Sami godci.
5.	Se pisati ne bodo znali!
6.	Ostanem samski.
7.	Strastni tarokisti.
8.	Renegati gotovo ne.
9.	Dvorniki gotovo ne.
10.	Hči grofinja, sin baron.
11.	Prvi ne bode nič prida.
12.	Menihi in nune.
13.	Ne vem!
14.	Tudi to bi radi vedeli ! ?
15.	Težko odgovoriti!
16.	Oh, ne vprašajte me!
17.	Kakor si jih bodem vzgojil (-a).
18.	Bog vam odgovori!
19.	Duhovniki.
20.	Narodnjaki gotovo!
40.	Marša
asi otroci?
21.	Sini velikani, hčerke pritlikavke.
22.	Kdo bi že sedaj mogel to vedeti!
23.	Pijanci in pijanke.
24.	Jutri me vprašajte!
25.	Nočem reči hudega!
26.	Sami pesniki.
27.	Anarhisti in socija-listi.
28.	Gledališki igravci.
29.	Krojači in mizarji.
30.	Čevljarji in lončarji.
31.	Mesarji.
32.	Vsi bodo pomrli.
33.	Nobenemu ne bode 10 let.
34.	Vrli vojaki.
35.	Otroci in nič drugega.
36.	To je še daleč!
37.	Saj ste še sami otrok!
38.	Kaj prida gotovo ne!
39.	Narodni tribuni.
i in knezi.
Za kakšno boleznijo bodete umrli?
1.	Srce mi bode počilo.
2.	Naveličal se bodem živeti.
3.	Zaradi domačega prepira.
4.	Žolč se mi razlije.
5.	Za preveliko pridnostjo.
6.	Zaradi nesrečnega zakona.
7.	Za legarjem.
8.	Pri puljenji peres.
9.	V dvoboju.
10.	Od samega pisarjenja.
11.	Iz raznih vzrokov.
12.	Ribjo kost bodem ugoltnil.
13.	Trakuljo bodem dobil.
14.	Vino mi bode pošlo.
15.	Za strupom.
16.	Od starosti.
17.	Od silne žalosti.
18.	Za srčno boleznijo.
19.	Iz ljubosumnosti.
20.	Za požrešnostjo.
21.	Zaradi silnega jokanja.
22.	Zaradi pijančevanja.
23.	Utonil bodem!
24.	Z bicikla bodem padel.
25.	Zaradi nesrečne ljubezni.
26.	Zaradi prevelikega posta.
27.	Zaradi vednc smole.
28.	Zgorel bodem.
29.	Elektriški tok me ubije.
30.	Če umrjem, ne bode me škoda.
31.	Ni me treba še le vprašati!
32.	Železniški vlak me potre.
33.	Le poglejte me!
34.	Bog bode odločil!
35.	Do smrti je še daleč p
36.	Za nesrečno operacijo.
37.	Ne povem!	39. Saj si lehko mislite!
38.	Za organiško srčno 40. Za leto dnij Vam
hibo.	povem!
Česa si želite najbolj ?
1.	Poplemenititi se.
2.	Milijon imeti.
3.	Česar nimam.
4.	V samostanu živeti.
5.	Da bi vedno tako bilo!
6.	Ljubeznivega moža.
7.	10.000 in palačo.
8.	Nič delati.
Q. Bicikelj imeti.
10.	Da bi moj zakon vse zavidalo.
11.	Nikdar brez denarja biti.
12.	Vsaj dvoje otrok imeti.
13.	Mnogo denarja imeti.
14.	V gozdu prebivati.
15.	Skoro se omožiti.
16.	Mladega moža dobiti.
17.	Narodno slogo.
18.	Mnogo slovenskih knjig.
19.	Peresa, ki bi samo pisalo.
20.	Zaljubljena pisma brati.
21.	Denar, le denar!
22.	Prvak biti.
23.	80 let živeti.
24.	Da se moje slabosti milostivo sodijo.
25.	Jutri umreti.
26.	V treh dneh se oženiti!
27.	Dedščine iz Amerike.
28.	Vedno potovati.
29.	Narodnega- moža dobiti.
30.	Zanimivo znanje.
31.	Vse odpadnike iz-preobrniti.
32.	Dvorna dama biti.
33.	Hišo in lepo ženico (moža).
34.	Da bi bil vsak dan »prvi«.
35.	Da bi bil jaz »Laž-njivega kljukča« spisal!
36.	Da bi me vse ljubilo.
37.	Starca v zakon dobiti.
38.	Bogato se oženiti.
39.	Vrle otroke imeti.
40.	Odvadil sem se iz davna časa želeti.
Kaj najbolj črtite?
1.	Vse, kar je Vam ljubo.
2.	Predrznost.
3.	Nemškutarjenje.
4.	Nehvaležnost.
5.	Kosmate kape po leti.
6.	Domišljavo mladino.
7.	Gostobesednost.
8.	Narodno izdajstvo.
9.	Govor s cveticami.
10.	Skrivno ljubezen.
11.	Dvoboj.
12.	Sanjarstvo.
13.	Brezverstvo.
14.	Zaljubljence.
15.	Monokelj.
16.	Veliko vročino.
17.	Temne noči.
18.	Megleno vreme.
19.	Potoke brez rib.
20.	Le Vas, drugega ničesar.
21.	One, ki narodni prepir netijo.
22.	Nočno pohajkovanje.
23.	Pijančevanje.
24.	Neslano pesniko-vanje.
25.	Dolgočasne romane.
26.	Podla znanstva.
27.	Lažnivo ljubezen.
28.	Nemške napise pri slovenskih firmah.
29.	Gizdavc gospe.
30.	Podlost.
31.	One, kateri nikogar ne ljubijo.
32.	Sovraštvo.
33.	Bahaštvo.
34.	Obrekovanje.
35.	Razuzdane ljudi.
36.	One, kateri resnico zavijajo.
37.	Narodno nebrižnost.
38.	Moj vis-a-vis najbolj.
39.	Dobro veste!
40.	Pustite me, če ne —
1.	Pravi, da v moji bližini svoje ime pozabi
2.	Ne poznam ga še.
3.	Vladimir, gotovo lepo ime.
4.	Gorazd.
5.	Jurček, ime ni lepo, toda on!
6.	Janez, a pravi »Janko«.
7.	Neče mi ga povedati.
8.	Ne bodem se možila.
9.	Kaj Vam je do tega?
10.	Ciril.
11.	Longin.
12.	Metod.
13.	Ludvik.
14.	Danes ga bodem vprašala.
15.	Markec.
16.	Valentin; on pravi »Zdravko«.
17.	Ne reče ne »Bev« ne »Mev«.
18.	Miljutin.
10. Blažek.
20.	Edvard, ali ne Jer-nejček, ne, ne, Mirko!
21.	Hanibal.
22.	Branko.
23.	Anton.
24.	Milan.
25.	Dragotin.
26.	Danilo.
27.	Tomaž.
28.	Vladislav.
29.	Lavoslav.
30.	Kazimir.
31.	Pravim mu »an-geljček«.
32.	Meni je »malik«.
33.	Frančišek.
34.	Nikica.
35.	Vaclav.
36.	Bogomir.
37.	Stanislav.
38.	Gregor.
39.	Jaroslav.
40.	Vprašajte luno, ona sliši pogostoma njegovo ime 1
1.	Urška.
2.	Natalija.
3.	Ana.
4.	Olga.
5.	Micika.
6.	Marta.
7.	Julika.
8.	Dora.
9.	Barbika.
10.	Antonija.
11.	Roza.
12.	Stanislaja.
13.	Nežica.
14.	Bogomila.
15.	Viktorija.
16.	Dragojila.
17.	Grozdana.
18.	Vera.
19.	Albina.
20.	Vida.
21.	Metka.
22.	Terezija.
23.	Veronika.
24.	Evlalija.
25.	Katinka.
26.	Lizika.
27.	Miroslava.
28.	Pavlina.
29.	Bogdana.
30.	Frančiška.
31.	Ida.
32.	Cvetka.
33.	Helena.
34.	Ljubica.
35.	Kristina.
36.	Lilijana.
37.	Suzana.
38.	Ivanka.
39.	Štefanija.
40.	Ljudmila.
Kdo Vas osreči?
1.	Neko pismo.
2.	Svoja pridnost.
3.	Star denar.
4.	Izvoljenec.
5.	Dedščina.
6.	Star častivec.
7.	Pisar.
8.	Uradnik.
9.	Če se naučite molčati.
10.	Zakon.
11.	To če pojdcte za 4 leta v samostan.
12.	Kvartavec.
13.	Strijc iz Amerike.
14.	Stara gospa.
15.	Hrvat.
16.	Potovanje.
17.	Samsko življenje.
18.	Vaše zmožnosti.
19.	Lepo vedenje.
20.	Zaušnica.
sreča i grobu!
21.	Jedno oko bodete prej izgubili.
22.	Vinar.
23.	Star čevelj.
24.	Strgana obleka.
25.	Visok zavetnik.
26.	Vaša krasota.
27.	Vaša ljubcznjivost.
28.	Čudežna zgodba.
29.	Vaši roditelji.
30.	Vaša prijateljica.
31.	Gospod z naočniki.
32.	Samski gospod.
33.	Bogatin.
34.	Bogat žid.
35.	Stara devica.
36.	Izvošček.
37.	Zvestoba v zakonu.
38.	Vaša odkritosrčnost.
39.	Nihče, nesrečen sem.
40.	Oh, ne vprašajte, loja je v
1.	Če se bodem možila (ženil).
2.	Ničesar.
3.	Rajši spim.
4.	Preveč me utrudi.
5.	Vašo lepoto.
6.	Na tihem se vam čudim.
7.	Ali bi dobil od vas poljub ?
8.	Kaj bodemo danes jedli.
9.	Lačen sem in ne mislim ničesar.
10.	Ali danes pridobim kako srce.
11.	Koliko deklet je na svetu.
12.	Ljubezen, to je moja misel.
13.	Le vam povem na uho.
14.	Kam bi še danes šel.
15.	Ali si naj dišav kupim ?
16.	Če sem dobro nališ-pana ?
17.	Ali se kdo čudi moji lepoti.
18.	Ali sem res zaljubljen.
19.	Imam preveč drugega dela.
20.	Če me nekdo ljubi.
21.	Svoje častivce preštevam.
22.	O vinski letini.
23.	Kolikokrat sem bil že zaljubljen.
24.	Našo narodno politiko.
25.	Ali so moji uhani lepi.
26.	Ali nam treba toliko polit, listov?
27.	Pojdemo liskorojest.
28.	Zaspan sem, ne mislim ničesar.
29.	Preveč mi je dolgočasno.
30.	Občno zgodovino. 35. Da je res vera v
31.	Mahomedansko vero. nevarnosti.
32.	Kako bode v ne- 36. Pojdcmo-li jutri se
besih.	sprehajat ?
33.	Kakšna smrt me 37. Katere cvetice Vam
čaka.	prijajo ?
34.	Kako bi si častivcev 38. O mojem snidenju,
pridobila.	30. Ne vprašujte me!
40.	To nikogar ne skrbi!
1.	V »Zvezdic sc sprehaja.
2' Meni na levici.
3.	V Ameriki.
4.	V Sibiriji.
5.	Ušel mi je.
6.	V Trstu.
7.	V čitalnici.
g, žal! nimam nobenega.
9.	Vam nasproti.
10.	Presneto ste radovedni.
11.	Jaz vem in to zadošča.
12.	V nebesih.
13.	Meni nasproti.
14.	Na vaši levici.
15.	V Pragi.
16.	Na poti v Egipet.
17.	V Gradci.
18.	V Ljubljani.
19.	Na sv- Gori.
20.	V Mariboru na dopustu.
21.	Ali bi radi vedeli?
22.	Molčim, moje oko govori.
23.	Na smrtni postelji.
24.	V zibeli.
25.	Zapodila sem ga.
26.	V Gorici.
27.	V Celju.
28.	Na Dunaju.
29.	Tu v hiši.
30.	V kavarni igra.
31.	V Postonjski jami.
32.	Na cerkniškem jezeru ribe lovi.
33.	Na Grintovcu.
34.	Meni na desnici.
35.	Krške rake lovi.
36.	Na Bledu.
37.	Na Solčavskih planinah.
38.	V gledališču.
39.	V morju se koplje.
40.	Doma za pečjo.
Koga ljubite ?
1.	Nehvaležneža.
2.	Svojo mater.
3.	Nekoga, ki tega noče vedeti.
4.	Ne govorim rada o tem.
5.	Vetrnjaka.
6.	Mojega kanarčka.
7.	Njega, katerega sem prej pogledala.
8.	Njega, ki za menoj popraša.
0.	Vse, kar ljubi.
10.	Kdor me jutri povede v gledališče.
11.	Komur vržem svoj robec.
12.	Vse odkritosrčnike.
13.	Tepca, ki me ne umeje.
14.	Starega mladeniča.
15.	Vsakega pravega Slovenca.
16.	Svojo mačko.
17.	Kogar naj bi ne bila nikdar ljubila.
18.	Ubogo srce, o ne izdaj se!
19.	To je vender poredno vprašanje!
20.	Kdor mi prvi razkrije svojo ljubezen.
21.	Moje zrcalo.
22.	Poljube.
23.	Svoj vrt.
24.	Vse Sokole.
25.	Naše pesnike.
26.	Kdor me vpraša.
27.	Toplo peč.
28.	Sladko kavo.
29.	Jurija s pušo.
30.	Kdor me povede pred oltar.
31.	Svojega ženina.
32.	Samega sebe najbolj.
33.	Svoje knjige.
34.	Komur stisnem roko.
35.	Otroke.	38. Svojega prvega uči-
36.	Zorina.	telja.
37.	S komer se najčešče 39. Nemčurja ne.
izprehajam.	40. Očeta Slovencev.
Česa se najbolj bojite?
1.	Ribjo kost pogoltniti.
2.	Bolh.
3.	Mraza.
4.	Izkušnjav.
5.	Hudobnega znanja.
6.	Slobodo zapraviti.
7.	Velikih posestev.
8.	Prevročega srca.
0.	Polovičarstva.
10.	Da bi se mi ljubezen odrekla.
11.	Groma in strele.
12.	Klepetulj.
13.	Sam v temi biti.
14.	Umreti, ne da bi živel.
15.	Nepremišljene ljubezni.
16.	Naroden odpadnik biti.
17.	Mrzle postelje.
18.	Resnice.
10.	Pekla.
20.	Povodnjega moža.
21.	Laži.
22.	Ničesar.
23.	Ne povem.
24.	»Angelja« v človeški koži.
25.	Narodnega nasprotnika.
26.	Orožnika.
27.	Samih v se zaljubljenih ljudi.
28.	Človeka, ki je že stokrat ljubil.
29.	Ovaduha.
30.	Vsakega.
31.	Boter biti.
32.	Mlad umreti.
33.	Prilizovavca.
34.	Zakona.
35.	Da bi vedno tak ostal.
36.	Neumestnih vprašanj.
37.	Da bi moral žabe jesti.
38.	V tičnik zaprt biti.
39.	Brez ljubezni umreti.
40.	Njega, ki me je to vprašal.
Kake smrti bodete umrli ?
1.	To je moja zadnja misel.
2.	Od žalosti.
3.	Od lenobe.
4.	Zaradi prevroče ljubezni.
5.	Zaradi nesrečnega zakona.
6.	Zaradi krivic.
7.	Zaradi nesrečne ljubezni.
8.	Za srčno britkostjo.
0.	Za samomorom.
10.	Vzpričo sodne razsodbe.
11.	Popolnoma mirno v postelji.
12.	Turška kroglja me zadene.
13.	V vojaški bolnici.
14.	Za srčno rano.
15.	Zaradi ljubosumnosti.
16.	Zavratno umorjen.
17.	Za kolero.
18.	V dvoboji.
me po
19.	Obstreljen.
20.	Zaradi prestrastnega plesanja.
21 Za kapjo.
22.	S konja bodem pal.
23.	Kača me piči.
24.	Slučajno.
25.	Od jeze.
26.	Od jokanja.
27.	Zaradi nezmernosti.
28.	Za srčno hibo.
29.	V vodi pri kopanju.
30.	Na morji.
31.	Kanonska kroglja pride pome v postelj.
32.	Zastrupljen.
33.	Za legarjem.
34.	Na črnih osepnicah.
35.	Čez skalovje bodem pal.
36.	Ne povem.
37.	Zaradi melanholije.
38.	V blaznosti.
39.	V vojski.
40.	Ne bodem umrl, ker re som.
Srce.*)
1.	Dajte svoji sosedi na levi takoj poljub, če ne, jezna bode na Vas!
2.	Neka oseba, ki Vas jako ljubi, pa le redkokdaj vidi, želi Vam poročati nekaj neprijetnega.
3.	Varujte se svoje prijateljice. !
4.	Bog Vas blagoslovi! Jutri se bodete morali izpovedati.
5.	Dedščina Vas čaka, toda pripravite si za njo le majhno moš-njico!
6.	Na to število nimam odgovora.
7.	Srce Vaše sicer želi, toda izpolnilo se ne bode.
8.	Prvi Vaš sestanek bode usoden.
0.	Zaprite takoj oči, da Vas krasota Vašega vis a vis-a ne zmoti.
10.	Lahko greste spat.
11.	Fant. Za Vami deklice srca gube.
12.	Dama. Vaš vis a vis Vas ne ljubi, toda ne jezite se za to name!
13.	Kralj. Neka lepa , oseba Vas prav srčno ljubi, toda onega znanega popirja in kovine ima prav malo!
*) Vsak družabnik potegne »srce« (potem »kufo« i. t. d.) navadnih »\vhistkvart«, če so pri rokah, če jih pa ni, izbere si ustno do lično kvarto. Zabavnik na to vedežujc.
Kufa.
1.	Denarja ne potrebujete!
2.	Ljubite me, meni je prav!
3.	Moj Bog, kaj naj Vam povem! Vaš izvoljenec se namenja izneveriti.
4.	Jaz sem bistrovidec! Vaša prihodnjost je zavita v usodne megle, toda ne strašite se; ostanite zvesti svoji nameri, dobro se izide.
5.	Se danes Vas išče sreča! A zbežala bode, ako se je o pravem trenotku ne oprimete.
6.	Ako bi bili pametnejši, mnogo srečnejši bi bili.
7.	Še 10 dni j bodete tako živeli, potem Vam sreča zacveti.
8.	Dobro premislite, • kaj delate, zakaj
lahko bi se bridko kesali svoje nepremišljenosti.
9.	Ne rečem ničesar, zakaj vzroke imam, da molčim.
10.	Pišite še danes pismo svojemu vis a vis-u, vsebino naj
Vam narekuje srce. 11. Fant. Sprijaznite se z usodo svojo!
12.	Dama. Skoro bo že-nitovanje!
13.	Kralj. Orakelmolči!
Želod.
1.	Brzdajte ostrost svojega govora!
2.	Umirite žar svojih očij! Moje srce gori!
3.	Ne zavijate se v tajnost, ker vem, da me ljubite!
4.	Ne hudujte se, ako Vam očito ljubezen odrečem!
5.	Kadar ste prvič odkrili svojo ljubezen Vam jo je odrekla, ko jo odkrijete drugič, tepeni bodete.
6.	Zelo ste danes dolgočasni ; vzrok temu je menda Vaša soseda na levici, ali ne ?
7.	Čas je, da odkrijete svojo ljubezen..
8.	Nikdar se ne omožite (oženite)!
9.	Poglejte svoj vis a vis in — ljubite.
10.	Česa spominja Vas ta ura?
11.	P’ant. Neki deček (deklica) Vas obožuje. Kadar doraste bode Vaš mož (žena).
12.	Dama. O polnoči vladajo duhovi; glejte, da bodete o tem času sladko sanjali.
13.	Kralj. Kralji so redki, zadovoljite se torej z drugim gospodom
Zelje.
L. Zboleli bodete, toda za minljivo srčno boleznijo.
2.	Vaše oči razodevajo več, nego mislite.
3.	Vaš izvoljenec ni zvest.
4.	Ne pijte toliko vode, škoduje Vam!
5.	Vaša cvetoča zunanjost je kriva, da se ne morete oprostiti nekih sladkih vezij.
6.	Ne povejte nikomur: Vaša soseda na desnici Vas srčno ljubi, toda neče, da bi vedel ves svet!
7.	Skoro bodete slišali o ljubezni.
8.	Oklenite se mlade vdove; lepa je ter dosti imovita in to je glavno.
9.	Večno bodem hud na Vas, ako me takoj ne poljubite.
10.	Lepa plavka je zapazila mnogo dobrega na Vas!
11.	Fant. Ne bodite vedno zaljubljeni, to škoduje starosti.
12.	Dama. Neki gospod (dama) želi govoriti z Vami!
13.	Kralj. Skoro zveste, da ne trpim Vaše ljubezni !


■

■



z




Igre za zastavo.

i.	Krožnik vrteti.
Družba sc vsede sredi sobe v krogu. Vsaki si izbere ime kake živali ali rastline, n. pr. lev, mačka, pes, vijolica, lilija, vrtnica i. t. d. Ko sc je to zgodilo, zavrti Zabavnik na tleh sredi kroga lesen krožnik. Kadar se vrti krožnik, pokliče kakega igralca, po izbranem si imenu n. pr. mačka. Takoj priskoči ta ter skuša krožnik vjeti, predno se zverne. Če ga vjame, zavrti ga vnovič ter pokliče koga druzega po izbranem imenu, ki mora za njim krožnik vjeti. Kdor ga pravočasno ne vjame, marveč ga pusti na tla se zvrniti, da zastavo.
2.	Ptice letajo.
Družba se vsede krog mize in vsaki trka s kazalcema ob njo. ’ Zabavnik zbere vsakemu ime kake ptice. Nato vzdigne roko ter reče: »Vsaka ptica leti!« Igravci tudi vzdignejo roke ter napravijo ž njimi znamenja letanja. Nato trkajo zopet ob mizo. Zab. trka tudi, a kadar ga je volja imenuje kako ptico, n. pr. »vrabec leti«. Oni, kateri ima to ime, vzdigne roko ter napravi znamenje
letanja, drugi trkajo mirno naprej. Tako imenuje Zab. katerokoli ptico. Kogar imenuje, vzdigne roko ter napravi znamenje letanja. Kdor pa roko vzdigne, kadar imenuje ptico, katere v družbi ni ali kako žival, katera ne leta, da zastavo; baš tako tudi oni, kateri poklican roke ne vzdigne.
3.	Čemu je?
Zab. izbere kak poljuben samostalnik n. pr. »slama«. Nato vpraša igravce po redu: »Čemu je slama?« Vsaki pove kaj, n. pr. s slamo krijejo strehe, ž njo nastiljajo, polagajo jo živini, delajo iz nje slamnike, ovijajo ž njo drevje in vodnjake, devajo jo v postelje i. t. d. Kadar so odgovorili vsi po vrsti, zbere Zab. drug samostalnik. Kateri takoj ne odgovori, ali kateri kaj ponovi, da zastavo.
4.	Gospoda ni doma.
Vsak igravec izbere si kako opravilo, t. j. prvi šiva, drugi piše, zopet drugi žaga, pili i. t. d. Zab. stoji kjerkoli v sobi. Za nekaj časa reče: »Gospoda ni doma!« Vse delo se sedaj neha; brez reda skačejo in plešejo igravci po sobi. Ko pa Žab. reče: »Gospod je doma!« dobiti mora vsaki kak sedež ter delati naprej. Kdor se zadnji
vscdc, da zastavo. Zah. določi, kateri je ta; ako se zmoti, da on zastavo in nedolžno obsojeni jc »gospod«.
5.	Elementi.
Zab. vrže zviti robec komu v krogu sedečim ter imenuje zraven katerega izmed štirih elemetov zemlja, voda, zrak in ogenj). Kateremu vrže robec, mora takoj imenovati kako žival, katera v onem elementu živi. Če tega ne stori dosti hitro ali če imenuje kako napačno žival, n. pr. spravi mačko v zrak ali sovo v vodo, da zastavo. Zastavo da pa tudi oni, kateri pri elementu »ogenj« imenuje kako žival, ker tu ne živi nobena. Tako mečejo si robec drug druzemu, dokler ne dobijo zadostno število zastav.
6.	Pevovodja.
Igravci vstopijo se v krog in Zab. pevovodja v sredo. Zab. zapoje kako znano pesen in vsi igravci pojejo (v besede najstrožjem pomenu) ž njim. Kadar preneha pevovodja peti, prenehati morajo takoj vsi. Časi prekine pevovodja pesen kar sredi kitice, da celo sredi kake besede in kedor izusti le še najmanjši glas, dri zastavo. Bolj kakor je znana pesen, več se jih bo zaletelo.
7.	Tiha godba.
Zab. razdeli med igravce godala, t. j. določi vsacemu instrument, na kateri naj igra. Zab. vstopi se v sredo svojih godcev ter godi tiho z roko zdaj na to, zdaj na ono godalo. ICedor ima isto godalo, mora Zab. takoj v dotičnem kretanju posnemati; kadar zakliče »vsi!« godijo vsi in Zab. daje »takt«, ko pa zaigra zopet posamezno godalo, posnema ga dotični, drugi pa takoj nehajo.
- Kedor kaj zamudi, se smeji, govori, ali le usta odpre, da zastavo.
8 Gluhci in mutci.
Ena polovica igravcev so mutci, druga gluhci. Prvi odgovarjajo na stavljena jim vprašanja le pantomimično, drugi nič, ali pa narobe. Kedor se spozabi, da zastavo. Cim živeje zna Zab. izpraševati, tem več zastav dobi.
g. Ribič.
Zab. je ribič ter izbere vsacemu igravcu ime kake ribe. Nato začne se tak-le pogovor!
Ribič: »Ribaril sem v ribniku gospodovem. Lovil sem vso noč, a nisem vlovil druzega, nego (n. pr.) eno ščuko!«
Imenovani vstane ter reče: »Mislim, da to ni bila ščuka, nego postrv!«
Postrv: Ne, bila je le mrena!«
Mrena: »Kaj še, bil je navadni somi« — Tako igra se naprej. Kedor ne vstane, kadar sc njegovo ime imenuje ali kedor ne ve hitro druge ribe imenovati, da zastavo.
io.	Številke.
Vsak igravec predstavlja kako številko. Zab. pripoveduje kak živahen, z mnogimi datami i. t. d. napolnjen potopis, pripovest i. dr. Kadar imenuje kako število, vstane oni, kateri jo predstavlja ter se enkrat zavrti. Kedor sc spozabi, da zastavo. Pri dvojnih številih n. pr. 14, 26, 35 i. t. d. vstaneta dva igravca in pri vseh sestavah z ničlami (10, 100, 1000 i. t. d.) vstanejo ter -zavrtijo se vsi. Ako Zab. kak pogrešek prezre, da tudi on zastavo.
n. Zdihovanje.
Vsaki igravec vzdihne na bolj smešen kakor žalosten način. Zab. vpraša sedaj tega, sedaj drugega zakaj je vzdihnil. Vprašani mora takoj povedati zakaj je to storil. N. pr.: »Vzdihnil sem, ker nimam denarja!« — »Ker se mi je ljubica izneverila!« — »Da s tem pokažem, da še živim!« i. t. d. Kedor ne pove primernega odgovora, da zastavo. Nihče ne sme kak odgovor ponoviti.
12.	Br.
V
Igravci sede v krogu ter štejejo po vrsti od ene do sedemdeset. Nihče pa ne sme izgovoriti števila sedem, ali kakega sedemkratnika ali števila v katerem je število sedem n. pr. 7, 14, 17, 21, 27, 28 i. t. d. Namesto teh števil reči se mora »br«. Kedor se zmoti, da zastavo.
13.	Par ordre de Mufti in comme ca.
Zah. stori kako — če mogoče prav šaljivo — kretanje in če poleg reče: »Par ordre de Mufti!« morajo to takoj vsi storiti; če pa reče: »Comme ga!« ne sme se nihče ganiti. Kedor se spozabi, da zastavo. — Ta igra igra se najlepše pod milim nebom.
14.	Volovsko oko puliti.
Zab. vtrga volovsko oko (Orakelblume), izpuli mu eno belo peresce ter da cvetico svojemu sosedu. Ta stori istotako. Kateremu je zadnje ostalo, da zastavo; ravno tako pa tudi oni, kateri je po pomoti dve peresci izpulil.
15.	Goreča treščica.
Zab. vzame gorečo treščico ter reče kolikor mogoče brzo:
G6ri treska,
Sveti lučka;
Ne umri,
Ne zaspi,
I )a te drug dobi!
Izgovorivši te besede, da tresko svojemu sosedu, ki stori ravno isto. Tako gre treščica iz roke v roko. Komur ugasne, da zastavo.
16.	Pismo ljubezni.
Zab. razdeli navadne kvarte (32 listov) tako med igravce, da jih dobi vsak enako. Nihče ne sme za kvarte druzega znati. Nato vpraša Zab. svojega soseda:	»Ste-li čitali pismo ljubezni?«
Odgovor: .»I)a!« Zabavnik: »Kaj je stalo v njem?« Vprašani odgovori ter imenuje kako kvarto, katere sam nima. Vsaki pogleda, če ima to kvarto. Kedor jo ima, vstane. Če je kak gospod proti kaki dami, razodene jej s kratkimi besedami ljubezen n. pr,: »Kraljica mojega srca, kako lepo je življenje!« ali »Vaše je moje srce!« i. t. d. Isto-tako stori dama nasproti gospodu. Dama proti dami, gospod proti gospodu, data oba zastavo. Zab. odvzame imenovano kvarto ter vpraša dalje.
17.	Jakec se smeji.
Vsaki igravec izbere si kako obrtništvo. Zab. je gospod ter ima slugo Jakca. Ko si je vsaki
5
izbral svoj obrt, vstopita se gospod in sluga v krog in Jakec začne se krem/.iti in spakovati na vse mogoče načine. Gospod vdari ga se spleteno ruto, rekoč: »Zakaj se smejiš, Jakec?« Jakec se opravičuje ter reče: »Kako bi se ne smejal, kadar vidim, da mesar kosti za meso prodava!« Gospod gre k mesarju, kaznuje ga z ruto, češ, kako more kaj tacega storiti. Ta se izgovarja ter zvali krivdo na druzega obrtnika n. pr.: »Jakec se je zato smejal, ker zidar ni z apnom belil stene, ampak s cestnim blatom!« — Kedor se hitro ne izgovori in krivde takoj na druzega ne zvali, da zastavo in Jakec se vnovič spakuje. — Igra naj se to kolikor mogoče hitro.
18.	Si-li videl hromega Petra?
Eden igravec je popotnik in Zab. ga vpraša: »Si-li videl hromega Petra?« Popotnik reče:	Da!«
— »Kaj pa dela?« Na to pa popotnik ne odgovori, ampak napravi se hromega ter pokaže to ali ono smešno kretanje. Kadar koli popotnik na Zab. vprašanje kaj štori, storiti mora vsa družba isto tako. Kedor tega ne stori, ali kedor se smeji ali govori, da zastavo.
19.	Novce deliti.
Vsaki igravec drži roki kakor kadar molimo, sklenjeni na krilu. Istotako roki držeč, gre
Zab. od igravca da igravca ter da na videz vsakemu novčič v roko, rekoč:	Dam ti novčič; ne
reci »da«, ne reci »ne«, ne reci »bev«, ne reci »mev« ter ne vščipni mačko v rep!«
Kadar je storil vsem tako po vrsti, vrne se zopet k prvemu ter ga vpraša kaj si je kupil za novčič, kako je to bilo i. t. d. Nihče ne sme z »da« ali »ne« odgovoriti; kedor se spozabi, da zastavo. Zab. stavi kolikor mogoče taka vprašanja, na katera je težko drugače odgovoriti kakor z »da« ali z »ne«. N. pr.:
Vprašanja.	Odgovori.
Si si-li za novčič kaj Kupil sem si nekaj.
kupil ?
Kaj si si kupil ? Klobuk ?
Klobuk.
Klobuk sem si kupil. Všeč mi je!
Se ve!
Se ve, lep je bil!
Črn je bil.
Svitlo črn je bil.
Kakor sem povedal, črn
Ti je všeč?
Je li bil pa tudi lep ? Tako ?
Je li bil rjav?
Črn je bil?
Res ?
Ne siv?
Je bil materi všeč ? Očetu tudi ?
Kje si ga kupil?
je bil.
Črn kakor saje. Všeč jim je. Tudi očetu!
Pri klobučarju.
Kje si šel notri, pri >da«- Pri prvih, vratih, ali pri »ne«-vratih ?
Pri »ne«-vratih?	Pri hišnih vratih.
Na tak in podoben način izprašuje Zab. svojo veselo družbico. A ko se kateri ne da vloviti, loti se Zab. osramočen drugega, tretjega i. t. d.
20.	Pavolo pihati.
Družba sa vsede kolikor mogoče tesno okoli mize. Vsi držijo roke pod mizo. Na mizi leži košček pavolc (volne) in vsakcdo jo odpihava od sebe proč drugemu. Kogar se pavola prime ali kedor vzame roko izpod mize, da bi si ž njo pomagal, da zastavo.
21.	Vaje v govoru.
a)	Družba sedi v krogu. Zab. da sosedu kako reč (nož, prstan, ključ i. dr.) v roko rekoč:
a)	To je hiša lesenega moža! Sosed da reč z istimi besedami zopet svojemu sosedu i. t. d. Tako gre reč okoli tako dolgo, da pride zopet k Zab. nazaj. Ta jo da zopet sosedu ter reče zraven ono pod a) in b) navedeno, potem še ono pod r) i. t. d.
b)	To so duri hiše lesenega moža.
r) To je ključavnica do vrat hiše lesenega moža.

č) To je ključ ključavnice do vrat hiše lesenega moža.
d)	To je trak od ključa ključavnice do vrat hiše
lesenega moža.
e)	To je miš, ki je zgrizla trak od ključa klju-
čavnice do vrat hiše lesenega moža.
f)	To je mačka, ki je snedla miš, ki je zgrizla
trak od ključa ključavnice do vrat hiše lesenega moža.
y) To je pes, ki je vgriznil mačko, ki je snedla miš, ki je zgrizla trak i. t. d.
h)	To je palica, ki je tepla psa, ki je vgriznil
mačko i. t. d.
i)	To je ogenj, ki je sežgal palico, ki je tepla
psa i. t. d.
j)	To je voda, ki je pogasila ogenj, ki je sežgal
palico i. t. d.
/r) To je krava, ki je popila vodo, ki je pogasila ogenj i. t. d.
I) To je mesar, ki je pobil kravo, ki je popila vodo, ki je pogasila ogenj, ki je sežgal palico, ki je tepla psa, ki je vgriznil mačko, ki je snedla miš, ki je zgrizla trak od ključa ključavnice do vrat hiše lesenega moža.
Kdor v govoru zastane ali kaj narobe pove, da zastavo.
b)	Zab. pripoveduje: Bil je nekedaj mož, ki je imel tri sine: prvemu je bilo ime Sak, drugemu Šakšaverak, tretjemu pa Šakšaverakšakonimini. Bila je pa tudi žena, katera je imela tri hčerke: prvi je bilo ime Sipa, drugi Sipsivelipa in tretji Sipsjvelipsipelimina. In Sak vzame Sipo, Šakšaverak Sipsivelipo in Šakšaverakšakonimini Sipsivelipsi-pelimino.
To pripovedko ponovi vsak igravec, kedor ne more, da zastavo.
c)	Vsak igravec po vrsti reče 5 krat: »Plug pod klopjo!« Kedor ne more, da zastavo.
Rešitve zastav.
1.	Naj trikrat kihne, trikrat zakikirikika in se
trikrat glasno zasmeji!
2.	Naj pove svojo dosedanjo največo srečo in
največo nesrečo!
3.	Naj pove, kako se more njegova ljubezen dobiti ?
4.	Naj imenuje svojo prvo ljubezen! (Ptico,
mačko i. dr.)
5.	Naj kako šaljivo pesem zapoje (deklamira)!
6.	Naj pove vsakemu družabniku kaj uljudnega
(neuljudnega, resničnega)!
7.	Naj se kolikor mogoče spakuje!
8.	Naj katerikoli navzoči dami (gospodu) lju-
bezen odkrije!
9.	Naj se na glavo postavi! (Stopi na kak žrebelj v tleh.)
10.	Naj	se zapored	kiselo	in na smeh drži!
11.	Naj	bo kip!	(Postavi	se kam ter ostane do-
ločen čas v stanju, kakor ga kedo napravi.)
12.	Naj pije iz kupice, a naj se je ne dotakne ne
z usti, ne z roko! (Se slamo, cevjo.)
13.	Postavi naj se k vratom ter napravi kakor bi
koga v sobo došlega pozdravil!
14.	Naj	imenuje	tri	koristne živali (rastline, rude)!
15.	Naj	postavi	luč	tako,	da jo bodo vsi videli,
le on ne! (Postavi naj si jo na glavo!)
16.	Naj stoji na straži, dokler ga kedo ne reši!
17.	Naj nekoliko pleše!
18.	Naj napravi ob eni nogi skakaj e vsakemu dru-
žabniku poklon f
19.	Naj bo petelin ter naj pred vsakim družabni-
kom zakikirikika!
20.	Naj sam sebe okrega!
21.	Naj mimično kako godalo igra, drugi naj mu
bije takt po hrbtu!
22.	Naj vzame eno desetico ter napravi, da bo-
demo videli dve! (Drži jo pred zrcalom.)
23.	Naj hodi z dolgim nosom okoli! (Obe svoji
roki naj drži razprostrti pred nosom, eno roko posodi mu še Zabavnik.)
24.	Naj se opraviči, zakaj pri igri ni bolje pazil!
25.	Naj maršira mimo družbe, a smejati se ne
sme! (Drugi ga smejo dražiti.)
26.	Naj imenuje pet slovenskih mest (rek, pisateljev)!
27.	Naj napravi skušnjo! Sam si izvoli tri »pro-
fesorje«, od katerih mu vsak troje vprašanj stavi.)
28.	Naj stoje svojo nogo poljubi! (Svojo nogo to-
toliko vzdigniti je težavno.)
20. Naj sam sebe poljubi! (V zrcalu.)
30.	Naj pove pet pregovorov!
31.	Naj se da za nos okoli voditi!
32.	Naj pove kak stavek brez »r«!
33.	Naj žvižga, toda smejati se ne sme! (Drugi
ga dražijo kolikor morejo.)
34.	Naj predstavi pijanega!
35.	Naj napravi od izbrane mu besede štirivrstno
pesen (kitico)!
36.	Naj reši kako uganko!
37.	Naj imenuje svojo največo čednost (slabost)!
38.	Naj pantomimično pokaže kaj naj stori pri-
hodnja zastava!
39.	Naj se brez pomoči rok na tla vsede in zopet
vstane!
40.	Naj se za nekaj časa prav resno drži!
41.	Naj kaj vpraša, na kar mu noben družabnik
ne bo mogel odgovorit! (Vpraša se n. pr. v jeziku, katerega nihče pričujočih ne raz-
ume, ali kaj bodočega n. pr. koliko Slovencev bo čez sto let ? ali kaj minolega n. pr. kedo je bil danes prvi na ulici ?
42.	Naj se spove. To se lehko zgodi na dva na-
čina. a) Zab. stavi obsojenemu 5 vprašanj iz »orakelj-a« 6) Obsojeni gre v drugo sobo. Pri zaprtih vratih vpraša ga Zab.: »Kolikokrat si storil to?« Pri tem pantomimično naznani n. pr. tatvino, poljubovanje, tepež, i. t. d. Obsojeni odgovori na vsako vprašanje posebej. Kadar sc je vrnil, pove se mu kolikokrat je kradel, poljubljal, se pretepal i. t. d.
43.	Naj napravi testament. (Obsojeni gre v drugo
sobo. Pri zaprtih vratih vpraša ga Zab.: »Komu sporočite to?« Zraven na tihem pokaže n. pr. uro, suknjo, objem i. t. d. Oni imenuje vsakokrat kako (navzočo) osebo. Ko se je vrnil, pove se mu komu je poročil to, komu ono.)
44.	Naj prižge svečico 1 (Zab. zaveže obsojencu
oči ter mu da kratko svečico v roko, da si jo na drugi goreči sveči prižge.)
45.	Naj gre v pregnanstvo! (Obsojeni postavi sc
za čas, da se n. pr. 2, 3 ali tudi več zastav reši v kak kot.)
46.	Naj predstavlja troje hib! (Obsojeni napravi
se enookega, hromega in grbavega ter gre
ob palici k vsem navzočim damam, proseč vsako: »Mal poljubček, madama, iz usmiljenja do ubogega moža, ki ima troje hib!« Dami je prosto mu dati dar ali ne. Katera mu ga ne da, reče: »Bog vam pomagaj!« in oni gre dalje; katera pa se ga usmili, da mu poljub.)
47.	Naj bo mutast! (Obsojenec mora vse, kar mu
po vrsti igravci z znamenji pokažejo ali zaukažejo, tiho in nemo posnemati, oziroma zvršiti.)
48.	Naj poljubi hišno streho! (Obsojeni poljubi
kaki dami čelo.)
49.	Naj bo čebelni panj! (Ako je zastava svojina
kake dame, tedaj vsede se ona na stol in vsi moški igravci prineso strdi v ul t. j. poljubijo damo. Jeli pa zastava svojina kakega gospoda, tedaj izvoli si on kako damo za kraljico (matico). Druge dame so cvetice, iz katerih nosi dotični gospod strd kraljici t. j. on poljubi vsako ter nese ta poljub kraljici domov.
50.	Naj da poljub njemu, katerega mu bo osoda
odločila!) V to svrho vzame Zab. vse kralje in dame iz kvart. Dame razdeli med štiri gospodičine, obsojenec pa potegne enega izmed kraljev. Potegne-li n. pr. srčnega
kralja, tedaj da poljub gospodičini, katera ima srčno damo i. t. d.)
51.	Naj poljubi 4 sobine kote! (Obsojeni postavi
v vsak kot eno gospodičino ter jo poljubi. Kedor tega ne ve, slobodno poljubi steno.)
52.	Naj poljubi ono osebo v družbi, katero ima
najrajši, pa tako, da ona tega niti vedela ne bo! (Obsojeni poljubi vse navzoče osebe drugega spola.)
53.	Naj poljubi svojo senco! (Komur je to znano,
postavi si kako damo [gospoda] tako od luči, da pade njegova senca na njo; to potem poljubi.)
54.	Naj dela rezance! (Obsojeni postavi se v kot
ter dela kakor bi rezance rezal, zraven pa govori:
»Delam, delam rezance 1 Kedor me ljubi, reši me!«
To reka in dela tako dolgo, da pride kedo ter mu da poljub.)
55.	Naj pade v vodnjak! (Obsojeni poklekne sredi
sobe ter reče: »Pal sem v vodnjak!« Zab.: »Kako globoko?« Obsojeni:	»4 metre!«
Zabavnik: »Kedo naj vas ven potegne?« Obsojeni imenuje sedaj kako damo [gospoda], ki mu da toliko poljubov, kolikor metrov globoko je pal.)
56.	Naj bo vitez otožnega lica! (Obsojeni vzame
kako damo na svoje krilo, katera pokliče potem kakega gospoda ter mu da poljub.)
57.	Naj se napoti v Pariz! (Obsojeni zbere si
spremljevavca ter mu da v roko bel robec. Nato prime spremljevavec obsojenca pod pazuho ter ga vodi k vsem navzočim damam. Vsaka dama da spremljevavcu poljub; po vsakem poljubu obriše spremljevavec obsojenca okoli ust.)
58.	Naj se da elektrizirati! (Obsojeni vstopi se na
stol in dva gospoda primeta ga vsak za eno roko. Vsak teh gospodov izbere si nato damo, vsaka dama zopet gospoda i. t. d. tako dolgo, da stoji vsa družba za roke se držeč v krogu. Sedaj potegneta prva dva gospoda bolnika za roki in »eletrična iskra c gre po vsem krogu t. j. prvi poljubi drugega, drugi tretjega i. t. d. Vsak dobi poljub, le »bolniki ne.)
59.	Naj da zajčji poljub. (Obsojeni zbere si kako
damo [gospoda], kateri bo dal zajčji poljub. V to svrho vzame naj 1—2 m dolgo nit. Prvi konec niti vzame dama v usta, drugega pa gospod ter stopita toliko narazen, kolikor nit pripusti. Potem začneta oba, pa ne da bi si z rokama pomagala, »nit jesti« t.
j. v usta spravljati. »Jesta« pa tako dolgo, da prideta skupaj, na kar se poljubita.)
60.	Naj vzdihuje in požcljuje! (Obsojeni postavi
se kam k steni ter reče: »Vzdihujem in po-željujem!« Zabavnik: »Koga?« Obsejenec: »Gospodičino [gospoda] I. I.!« Ta oseba pristopi ter mu da poljub.)
61.	Naj po špansko berači! (Dama, katero to zadene,
izbere si gospoda in narobe. Nato primeta se pod pazuho ter gresta od igravca do igravca. A ko prideta do dame, reče gospod: »Prosim, mojej gospej košček kruha, meni pa poljub!« Ako prideta do gospoda, reče on: »Prosim, meni košček kruha, moji gospej pa poljub!« Poljub se dobi, kruh ne.)
62.	Naj dava sladkor v kavo! (Gospod, katerega
to zadene, gre k vsaki navzoči dami (dama k vsakemu gospodu) ter vpraša: »Je-li vaša kava dovolj sladka?« Na odgovor »da« gre naprej, na odgovor »ne« vpraša: »Koliko koščkov si še želite?« Kolikor koščkov si poželi, toliko poljubov dobi.)
63.	Naj napravi Amorjevo mero! (Določi se na-
prej, koliko metrov se naj nameri. Nato izbere si kako damo (gospoda), prime jo za roki ter ji položi skupaj; nato raztegne ji
zopet, kakor bi hotel njiju dolgost pomeriti, a pri tej priliki da dami poljub.)
64.	Naj imenuje tri glavna svojstva, katera naj
ima prihodnji soprog (soproga)!
65.	Naj izpije kupico vode (vina), toda ne v sobi,
ne zunaj, ne sede, ne stoje, ne hode, ne leže! (Obsojenec vpre se s hrbtom ob eno z nogama ob drugo stran oboja sobinih vrat in tako vzraku viseč reši svojo nalogo.)
66.	Naj predlaga kako novo veselo igro!
Družabne igre
za v sobi in pod milim nebom.
i.	Risanje z zavezanimi očmi.
Zabavnik zaveže kateremu igravcu oči ter mu veli narisati n. pr. konja z jezdecem. Ne sme pa risati po redu kakor bi sam hotel, nego risati mora zdaj to, zdaj ono, kar mu namreč igravci velijo. »Nariši jezdečev klobuk i« zaukaže mu eden. Komaj je to storil, zakliče mu drugi:	»Zadnji
konjevi nogi!« in takoj mora risati to. Tako narekujejo mu drug za drugim. Podobe, ki nastanejo, vzbujajo mnogo smeha.
2.	Slepivni krožnik.
Zabavnik pregovori katerega igravca, da se skusi ž njim, kateri bo druzemu z moke napravil lepše podobe na obraz. Ko si je dobil nasprotnika, dene na navaden krožnik nekoliko moke, skrivaj pa namaže krožnik od spodaj se sajami ali kako drugo črno tvarino. Nasprotnik namaže prst v moki, da riše Zabavniku podobe na obraz; Zab. sicer tudi vtika eden prst v moko, a skrivaj podrga druzega ob saje ter riše s tem. Vsa družba smeji se prav srčno črnim potezam, a nasprotnik,
ki tega ne ve, misli, da se smejijo le njegovi umetalnosti. Dovolj si narisavši pogledata se v zrcalo! — V to igro zbral si bo Zab. le koga, ki te igre še ne pozna in ki razume šalo.
3.	Zverinjak.
Igravci, kateri še te igre ne poznajo, gredo v drugo sobo. Zab. postavi na to nekaj stolov skupaj, pokrije jih s prtom ter postavi v sredo te »utice« zrcalo. Kadar je vse pripravljeno, posnemajo glasove raznih živali: lajajo, cvilijo, mijavkajo, mukajo i. t. d. Zab. gre v drugo sobo, kjer oni čakajo ter hvali mnogovrstnost svojega »zverinjaka« ter vpraša, katero ž.ival želi kedo videti. Vstopiti sme vedno le eden in ko pove, katero žival želi videti, pelje ga Zab. k zverinjaku, odgrne plahto ter pokaže na zrcalo rekoč: »Želeli ste videti opico (krokodila, osla), tukaj je!« Glasen smeh navzočih napravi zunaj stoječe še bolj radovedne. Tako pelje Zab. druzega za družim v sobo (kedor je notri ne sme več ven), dokler da spravi vse »na led«.
4.	Papirnica.
Igravci sede okoli mize ter drže kazavec desne roke ob njej. Zab. začne na to trkati ž
njim ter reče svojemu sosedu: »hola!« Sosed: »Kdo je?« Zab.: »Papirničar!« Sosed: »Kaj dela?« Papirničar: »Papir!« Sosed: »Kako ga dela?« Pa-pirničar: »Tako!« ter trka naprej. Sosed, ki je sedaj tudi začel trkati, počne isti pogovor s svojim desnim sosedom. Tako se vrši okoli in okoli mize, dokler da ne pride vrsta zopet na Zab. Nihče ne sme trkati, prejmer na njega ne pride vrsta, potem pa nihče ne sme nehati. Kadar je prišlo okoli, začne Zab. prejšnji pogovor se svojim sosedom ter trka sedaj z obema kazavcema, pri tretjem kolobarjenji s kazavcem ene in z dlanijo druge roke; pri četrtem z obema dlanima, pri petem z eno roko in z enim laktom; pri šestem z obema laktoma in pri sedmem z obema laktoma in obema nogama. Nihče ne sme pred trkanja spremeniti, da pride vrsta z novim do njega. Če se trka lepo, po takfu, podobno je to ropotanju v papirnici.
5.	Govorica.
Družba sedi v krogu. Zab. zašepeče svojemu sosedu hitro in nekoliko nerazločno kak stavek v uho. Ta pove kakor je razumel, svojemu sosedu, ta zopet svojemu i. t. d. do zadnjega. Nato razodene Zab. družbi kaj je prvemu povedal in zadnji, kaj je on zvedel. Nasprotstvom, ki pridejo časi na svitlo, smeji se vsa družba.
6.	Sem-Ii pravi ali ne?
Družba sc razdeli v dva dela. Prva polovica ostane v sobi, druga izide iž nje. Ostali posedejo se v vrsto. Vsak ima pred seboj prazen stol ter si izmed odišlih voli svoj vis a vis. Zab. pokliče nato druzega za družim v sobo. Poklicani pride v sobo ter se vsede na stol pred onega, o komur misli, da si je zbral njega za vis a vis. Če je prav pogodil, sme obsedeti, če ne, odpravijo ga s pokloni zopet ven in pride še le vnovič svojo srečo poskusit, ko so vsi drugi na isti način ali svoj sedež našli, ali pa oditi morali. Igra je končana, kadar ima vsak svoj sedež.
I
7.	Za nos potegati.
Igravci vstopijo se drug za družim v vrsto; Zab. stoji drugi v vrsti ter zakrije prvemu oči. Sedaj priplazi sc kateri iz vrste ter potegne prvega rahlo za nos (uho) ter zbeži nazaj na svoje mesto. Prvi gre sedaj iskat njega, ki ga je potegnil za nos. Kogar sumniči, tega prime za uho ter ga, če je zadel pravega, pelje na prvo mesto, sam pa se vstopi na njegov prostor in igra se ponovi. Če pa ni zadel pravega, tedaj stopi pravi k njemu ter ga pelje za nos zopet nazaj na stari prostor, kjer mora ostati tako dolgo, da pravega ugane.
8.	Pismo.
v/
Vsak igravec dobi nepopisan listek papirja, na katerega zapiše skrivaj ime kakega gospoda; nato zavihne listek enkrat ali dvakrat, da nihče zapisanega imena brati ne more. Ko so to vsi storili, menjajo listke. Ne da bi novi lastnik listka prejšnje ime pogledal, zapiše spodaj ime kake dame ter listek zopet zavihne. Ko so vsi to storili, menjajo zopet. Na isti način se napiše na listek: kje sta ta dva skupaj prišla, kaj je on njej rekel, kaj je ona njemu rekla, kaj je iz tega nastalo in kaj je svet o tem rekel. Slednjič pobere Zab. listke ter jih družbi na glas čita. Mnogo smešnega pride na dan. — Trivijalnosti treba se je izogibati!
g. Prstan iskati.
Igravci vstopijo se v krog in vsaki prime z obema rokama vrvico, na kateri je nataknen prstan. Zab. vstopi se v sredo ter išče prstan, katerega igravci porivajo drug druzemu. Pri komur ga Zab. najde, dati mora zastavo ali pa mora iti namesto Zab. v krog.
io. Piščal iskati.
Družba se posede v krog. Zab. obesi igravcu, kateremu še ta igra ni znana, skrivaj zadaj na
obleko piščalko na primerno dolgi nitki ter ga postavi v sred kroga z nalogo, da poišče piščalko, katero imajo igravci. V tem ko igravci delajo, kakor bi piščalko drug druzemu v roko porivali, prime kateri zadi sedečih piščalko ter zapiska. Iščoči misle, da je piščalka tu zadi, sc hitro obrne ter jo išče. Sedaj zapiska zopet kedo izmed onih, katerim je sedaj hrbet obrnil. Takoj se zopet zavrti in išče tu. Tako se vrti, skače in išče in družba se mu smeji prav od srca.
ii.	Tovornik. y
Igravci sede v krogu. Zab. hodi v krogu ter ima culico na rami. Kadar igravci mislijo, da jih Zab. ne opazuje, menjajo sedaj tu, sedaj tam svoje sedež.e. Kedar vidi Zab. kak stol prazen, vrže hitro svojo culico nanj. Če ostane culica na stolu, tedaj mora jo oni, kogar je bil ta sedež, vzeti ter iti v krog; če pa pade culica na tla, mora se Zab. še dalje truditi.
12.	Škarje brusiti.
Igravci posedejo se v krogu. Zab. vstopi se v sredo, imajoč v rokah dve treščici ter povprašuje: »Kje se škarje brusijo?« Sedeči odgovarjajo: »Tam!« ter vedno sedeže menjajo. Ako Zab. more
na ono mesto sesti poprej nego-li tisti, ki ga je hotel izpremeniti, potem stopi izpodrinjenec v sredo in igra se nadaljuje.
Namesto: »Kje se škarje brusijo?« vpraša se lehko: »Kako vam je sosed po volji ?» Na odgovor: »Dobro«, vpraša druzega, kateremu morda sosed na levi ali desni ali nobeden ni všeč. Kedor reče, da mu kateri sosed ni po volji, mora takoj ž njim sedež menjati. Zab. skuša prazen sedež zasesti. Ako se mu to dolgo ne posreči, zapove, da vsi svoje sedeže menjajo. Tedaj vjel bo gotovo kak prazen stol.
Pod milim nebom služijo drevesa namesto stolov. — Druga vprašanja so še: »Kje točijo dobro pivo?« — »Kje se dobi soba v najem?« Vse drugo je tako, kakor, če se »Škarje brusijo«.
13.	Svinkanje.
Jgravci napravijo v zemljo jamo, ki ima kakih 5 dm v premeru; to je svinjkin »grad«. Kak meter od grada, napravijo enako daleč narazen manjše jamice »stražnice«. Stražnic je ena manj kakor igravcev, ker »pastir« je brez nje. V »grad« položi se »svinjka« (krogla, žoga, kos lesa).' Vsaki igravec ima palico. Na ta ali oni način se določi, kateri bo prvi »svinjko uganjal«. Drugi igravci zbero si vsaki svojo stražnico ter drže svojo pa-
lico v njo. Zab. zbije sedaj s palico »svinjko«, kolikor mogoče daleč iz grada, a »pastir« jo s palico zopet nazaj v grad vganja. Stražarji mu to zabranjujejo ter »svinjko« s palicami odbijajo. Vendar mora pri odbijanji biti vsak previden, ker če pastir v tem, ko mu oni »svinjko« odbije, svojo palico v prazno njegovo jamico vtakne, postane dotični pastir.
Če se pastirju posreči »svinjko« vgnati, tedaj zakliče: »Palice naprej!« Sedaj menjajo vsi svoje jamice in pri tem skuša dosedanji pastir svojo palico hitro v kako prazno jamico vtakniti. Kedor ostane brez jamice, je novi pastir.
14.	Sodba.
Zabavnik sedi kot sodnik na stolu in pred njim kleči z zavezanimi očmi drug igravec. Ostali igravci vstopijo se v krog in eden vdari klečečega se spleteno ruto. Klečeči vstane ter reče: »Iie, lic, sodnik!« Sodnik : »Kaj je, tožnik?« Slepi: »Nekdo me je vdaril zelo!« Sodnik: »Kdo bil je to?« Slepi: »Ta in ta!« Tu imenuje nekega, o katerem misli, da ga je vdaril. Če ni pravega imenoval, reče obdolženi:	»Spoznam svojo ne-
dolžnost!« ter vdari tožnika z robcem; če je pa pravega uganil, vdari dotičnika vsak igravec ter mora potem slepčevo mesto prevzeti.
i5- Sodnik, orožnik in potepuh.
Zabavnik vzame kako slabo ped dolg količek ter ga po dolgem razkolje. Igravci posedejo se v krogu. Zab. zloži kolčkovi polovici zopet skupaj, suče ji nekaj časa v rokah ter ji »vrže« na tla. Isto stori potem drugi, tretji i. t. d. po vrsti naprej. Kedor vrže polovici tako, da ste obe sredini navzgor obrneni je »sodnik«, komur obležita obe s skorjo navzgor je »orožnik«, in pri komer obleži ena na skorji, druga pa na sredini je »potepuh«. Orožnik dobi spleteno ruto ter vdari »potepuha« tolikokrat po dlani v kolikor-krat ga je »sodnik« obsodil. Vdarci pa so dvojni, »suhi« (slabi) in »mastni« (močni).
Tako mečejo po vrsti naprej, zdaj je ta sodnik, zdaj drugi, zdaj ta orožnik, zdaj drugi i. t. d., kakor kolčka padeta.
16. Slepa miš.
Na omejenem prostoru na kaki trati zavežejo se njemu oči, ki mora ■ druge loviti. Kedor je vjet, postane nova slepa miš. Ta igra da sc tudi v sobi dobro igrati. — Igra se pa tudi tako:
Igravci se vstopijo v krog, držeči se za roke. V krog vstopi se Zab., kateremu se oči trdno zavežejo in palica v roki da. Igravci se nekaterikrat
okoli pomaknejo, da spremene svoje prejšnje prostore. Slepa miš vdari na to s palico ob tla, rekoč: »Stojte!« in pri tej priči morajo vsi obstati. Ta se nato s palico enemu bliža, hoče ga zdaj po glasu spoznati ter zahteva od njega glas »m«. Trikrat ga sme tako vprašati; ako ga po obleki in glasu »m« spozna, rešen je in imenovani postane slepa miš. Drugače se pa mora igra zopet iz nova pričeti.
17.	Rimski ključ.
Igravci vstopijo sc v krog ter se primejo za roke. Zab. vstopi se v sredo in vpraša po vrsti: »Kje je rimski ključ?« Vprašani odgovori: »Ta ga ima!« To se vedno ponavlja, dokler kedo ne reče: »Zunaj leži!« Zdaj si Zab. prizadeva krog prodreti in priti iz njega, a igravci ga ne spuste. Tisti pri katerem je Zab. ušel iz kroga, gre potem na njegovo mesto.
18.	Zidan most.y
I)va igravca se sprimeta za roki, držeč ju kvišku. Drugi stopijo v vrsto in za roke se držeč hodijo okoli Onih dveh. Zdaj povpraša Zab., ki je prvi v vrsti: »Ali je most že dozidan?« Ona dva odgovorita: »Se ne!« Zopet gredo nekajkrat okoli in Zab. vnovič vpraša: »Ali je most že do-
zidan?« Ona dva odgovorita: »Trd je most, kakor kamen in kost!« Zopet vpraša Zab.: »Morem li z vojsko iti preko njega?« Odgovorita mu: »Ako nama ostane rep (zadnji igravec v vrsti)!« Ko drugi že gredo skozi most, skušata ona dva, ki delata most, vjeti zadnjega igravca ter ga potem nekoliko časa vjetega držati. Ako je jetnik korenjak, naglo jima uide in tako most podere.
19. Kruhek.
Igravci se vstopijo poredoma v vrsto drug za drugim držaje se z rokami. Zab. se vstopi nekoliko v stran in je »kupec«. Prvi v vrsti je pekar zadnji pa kruhek. Kupec stopi k pekarju ter zahteva kruha. Ta mu odgovori: »Zadi na peči je, idi ponj!« Kupec to stori; a med tem časom zbeži kruhek po drugi strajii in se postavi od spredi za pekarja. Kupcu je dovoljeno smukniti pod rokami igravcev ter prijeti bežeči kruhek. Ako kupec kruhek vjame, postane kruhek kupec, kupec pa pekar. Ako kupec ne vjame kruhka, mora še dalje hoditi po drugi kruhek in to tako dolgo, da ga vjame.
20. Platno beliti.
Zabavnik je platnar ali posestnik belnice, drugi igravec je pes, tretji tat, četrti orožnik, ostali
02
pa so platno. Ti se vstopijo z razprostrtimi rokami blizu kake stene, plota ali kakega droga. Platnar premeri s paličico, koliko metrov je platno dolgo, potem izroči platno v varstvo psa. Ta pa zaspi. Tat pride ter pokrade nekaj platna, časi pa tudi vse. Zdaj začne pes razsajati. Gospodar pride ter omlati nemarnega variha, pokliče orožnika na pomoč in vsi trije hite za ubežniki, ki so se daleč in dobro poskrili. Zgubljeno platno spravijo zopet ■ekupaj, tata zgrabijo, zvežejo, na sodišče pripeljejo, sprašujejo, obsodijo in naposled ob glavo denejo, kar se zgodi ako mu kapo z glave zbijejo.
21 Roparji in orožniki.
Najpripravnejši prostor za to igro je gozdnati kraj. Več ko je igravcev, zanimivejša je igra. Zab. je stotnik ter določi, kateri igravci bodo orožniki, kateri pa roparji. V to svrho vstopijo se vsi v krog in stotnik začne določevati, rekoč:
»Eden pan, pet podgan, Štiri miši, v uh’ me piši! Ekate, pekate, cukate me, Abc, fabe domine,
Ere, pcrc, konje dere. Spredi, zadi, strani — vunl*
ali
»Sija, vij a, kompanija,
Šerbaraka, tikataka,
Vij a, vija — vun!«
Kogar zadene »vun«, vstopi se iz vrste in je ropar. Tako določi stotnik polovico igravcev. Ostala polovica so orožniki. Roparji se razidejo in poskrijejo, toda čez določeno mejo ne sme nobeden. Naštevši stotnik 50, gredo orožniki roparje lovit. Prvega vjetega straži stotnik, za vsaka dva vjeta pa ostane eden orožnikov za stražo. - Igra je končana, kadar so vjeti vsi roparji.
22.	Ptičar.
Zabavnik je ptičar, eden igravcev je angelj, eden hudič, drugi pa ptice. Ptičar izbere na tihem vsaki ptici ime. Ko se je to zgodilo, prideta zapored angelj in hudič ptic kupovat. Tri ptice sme vsak imenovati. Katero ugane, je njegova (angelj eva ali hudičeva). Vendar predno je njegova, mora jo še le vjeti. Zato pa določi družba v začetku igre kakovo mejo, do katere mora kupljena ptica leteti. Doseže li ptica določeni kraj, ne da bi jo bil kupec vjel, je prosta in se sme zopet k ptičarju povrniti, kjer dobi drugo ime. Pri tem tekanju skušajo ptice resno le hudiču uiti, med tem ko se angelju rade vloviti dado. Ko so vse
ptice prodane, postavijo se angcljeve v dveh vrstah in hudičeve gredo skoz. Vsaka angcljeva ptica ima pravico skoz idoče z roko ali spleteno ruto udariti.
23.	Cesar pošlji ga.
Zabavnik določi izmed igravccv dva »cesarja« ter da vsakemu enako število »vojakov«. Obe vojski stopita si potem v vrstah, kakih 20 korakov vsaksebi, nasproti; cesarja stojita v.sredi ali na desnem krilu svojih vojsk. Vojaki sprimejo se trdno za roke. Ko se je to zgodilo, zakliče prva vrsta: »Cesar pošlji ga!« Nato izbere cesar druge vrste enega vojaka, ki napravi naskok na nasprotno armado, t. j. izbrani vojak zaleti se proti sovražni armadi ter skuša trdnjavo razdjati (vrsto razdreti). Če se mu posreči, dobi od sovražnega cesarja enega vojaka v dar, katerega odpelje svojemu cesarju,, da ga uvrsti med svoje. Če pa vrste ne more razdreti, ostane pa on pri sovražnem cesarju ter pomnoži število njegovih vojakov.
Istotako pošlje potem drugi cesar enega svojih vojakov. To se ponavlja tako dolgo, da eden cesar nima nobenega vojaka več, ter mora sam trdnjavo naskočiti. Z vsemi močmi skuša sovražno vrsto razdreti, ter si pridobiti pomočnika. Včasi se mu posreči, da dobi zopet vse svoje nazaj. Igra se konča, kadar je kateri cesarjev vjet.
24.	Lisica grey
Zabavnik je »lisica« ter ima v roki spleten robec; drugi igravci so »kokoši«. Lisica ima svoj »brlog« t. j. kako določeno mesto, kjer ji nihče ne sme kaj storiti. Kadar gre na lov, reče: »Lisica gre!« ter teka ob eni nogi skakaj e za kurami. Vsaka se skuša izogniti, Joda čez določeno mejo ne sme nobena. Katerega lisica z robcem zadene, tisti .ne sme več igrati ali pa pomaga lisici. Če pa lisica ob obe nogi stopi ali gre na lov, ne da bi to z navedenimi besedami naznanila, smejo jo kokoši tepsti dokler jim v berlog ne uide.
25.	Jakec, kje si?
Zabavnik določi dva igravca, katerima zaveže oči; drugi vstopijo se v krog, ter se sprimejo za roke. Slepa stopita v sredo kroga. Eden je gospodar ter ima spleteno ruto v roki, drugi je njegov nepokorni sluga Jakec, katerega hoče"gospodar kaznovati. Išče ga, a Jakec se mu odmika, kakor z zavezanimi očmi ve in zna. Kadar gospodar ne ve kje je, vpraša: »Jakec, kje si?« Sluga odgovori: »Tukaj sem!« Gospodar hiti na ono stran, od koder je prišel glas ter maha z robcem, da bi udaril slugo, a ta je v tem že daleč kje drugje. Gospodar išče slugo tako dolgo, da ga prime ali
vsaj z robcem vdari. Nato gresta druga dva v krog. Ta igra napravi mnogo smeha. Igra se ali v sobi ali pod milim nebom.
26.	Obroček na kavelj spuščati.
V podstavo (deščico) vtakne se 1—2 m dolga palica, na katere zgornjem koncu je pritrjen 15—20 cm dolg klin. Na koncu tega klina je privezana nitka (špagovina), ki je tako dolga, da sega na njej obešen obroček (prstan) baš do kaveljčkov, katerih je 1—10 kako slabo ped od spodnjega paličinega konca na počeznem klinu pritrjenih. (Glej podobo!) Igravec prime prstan, vzdigne ga k sebi ter ga potem spusti, da se obesi na kak kaveljček. Določi se popred, na katerega hoče (mora) prstan obesiti. Kdor ne zadene pravega ali nobenega, plača kazen (zastavo). Čim več je kaveljčkov, tim težja je igra.
27.	Ples z blazino.
Igravci primejo se za roke ter napravijo krog. Zab. stoji sredi kroga ter ima v roki navadno
r r r r
r r r r
blazino (polšter). Ko se družba nekaj časa okrog vrti (pleše), vrže Zab. blazino k nogam kake igralke. Ta in Zab. poklekneta na blazino in ko sta se poljubila, vstaneta in zaplešeta v krogu. Nato stopi Zab. v vrsto in ona dama vrže blazino k nogam kakega gospoda. Najprijetnejše se ta igra vrši pri godbi.
28.	Zvonček zvoni.
V zemljo postavita se dva primerno visoka stebra (kola). Zgoraj se počez pritrdi še drug kol (vrv). V sredo tega kola se obesi na niti zvonček, kateri visi v obročku. Igravci vstopijo se nekaj korakov od stebrov in vsak ima leseno, 3—5 d m dolgo »ošpičeno« palčico (puščico). To palčico mečejo drug za drugim proti zvončku. Kedor ga zadene, da pozvoni, ta je kralj. Prvi za njim je oni, katerega palčica je letela skoz obroček, za njim pridejo oni, kateri so vrgli skoz stebre, zadnji pa oni, katerih palčica je pred stebri pala na tla. V isti vrsti si delijo tudi dobiček, ako so za to igrali.
29.	Obešena darila.
Od enega drevesa (kola) do druzega razpne se v primerni visokosti nit (vrvica), na katero se obesijo razne reči: fige, rožiči, sladkor, denar i. t. d.
Igravci stoje kakih 20 korakov proč od niti. Ko si je vsaki razobešene reči ogledal, zavežejo se vsem oči ter dado se jim škarje v desno roko. Na dano znamenje gredo vsi proti niti in vsak skuša si odrezati ono, kar mu je bilo najbolj po volji. Z levo roko si ne sme nihče pomagati. A ko ni dosti Škarij, trgajo naj le z roko. Igra po-uzroči dosti smeha.
30.	Obešena žemlja.
Zabavnik obesi žemljo, katero je popred nekoliko izvotlil, to votlino s sirupom (smetano) napolnil ter potem rahlo zadelal, primerno visoko. Igravci, držeči roke na hrbtu sklenjene, skačejo sedaj kvišku ter skušajo žemljo vgrizniti. Kedor jo prvi vgrizne, dobi sicer darilo, a vlije se mu sirup na obraz in občni zasmeh mu ne izostane.
31.	Lonec ubijati.
Igravci z zavezanimi očmi imajo nalogo, da s palico v roki razbijejo lonec, ki je postavljen v kaki določeni daljavi, katero so si poprej natanko premerili s stopinjami in sicer z odprtimi očmi. Preden nastopijo svoj pot do lonca, morajo se poprej trikrat na mestu zavrteti. Kedor ga ubije, dobi darilo.
Ta igra igra se tudi tako, da se igravcem oči ne zavežejo. Na dano znamenje začno metati po loncu. Kedor ga zadene ter ubije, dobi darilce.
32.	Plavajoča jabolka.
V večjo skledo (vedro), napolnjeno z vodo, polože se drobna jabolka (orehi). Igravci lovijo drug za drugim katero z usti. Kedor prvi katero vlovi, dobi darilce. Da je smeh večji, porine časi kak gledavec temu ali onemu igravcu glavo v vodo.
33.	Tekanje v vrečah.
v
Igravci zlezejo do vratu v vreče. Nato določi se cilj, kateri morajo doseči. Ker v vreči ni mogoče delati velikih korakov, stopa vsak le počasi ali pa skače. Kedor pride prvi do cilja, dobi darilo. Večina jih itak na potu popada in ker, jim je vstati skoro nemogoče (roke so v vreči), dobe le gledavci tem več povoda k srčnemu smehu.
34.	Tekanje psov.
Lastniki psov, kateri se hote te igre udeležiti, zbero se na določenem mestu na prostem ter se postavijo v vrsto. Svoje pse oddado ob vrvicah privezane gledalcem, ki se postavijo kakih 100 do 500 korakov od lasti.ikov tudi v ravno vrsto. Na
dano znamenje, spuste gledavci vsi ob enem pse, lastniki pa jih kličejo in žvižgajo. Kedor prvi svojega psa za vrvico dobi, je zmagal.
35.	Plezanje.
Smreka se olupi blizu do vrha. Na veje obesijo se različne, več ali manj vredne reči: robci, denarji i. dr. Kedor pripleza do njih, sme si vzeti, katero hoče. Da se plezanje oteži, namaže se deblo z milom.
36.	Ime prihodnje soproge.
Zabavnik stavi, da si upa vsakemu pričujočemu gospodu povedati ime njegove prihodnje soproge (žene). Kateri so si to želeli, te izprašuje sedaj po njih vkusu, njih najljubših opravkih i. t. d. ter si vsaki odgovor zapiše. Ko je potem na videz te odgovore prav skrbno premišljeval, pelje enega izmed teh gospodov v drugo sobo, češ, da mu bo tam to skrivnost razodel. Domenijo se, da dotičnemu gospodu, ko pride nazaj, ne bo treba očitno imena svoje bodoče soproge razodeti, nego le izjaviti, da je izvedel od Zab. pravo ime in da je pripravljen, če treba, to s prisego potrditi. — Če spelje Zab. potem še drugega, tretjega i. t. d. na led, smeje se mu oni prejšnji.
Kako pa Zab. to napravi ? No, pred ime vprašavca treba je le postaviti »gospa« pa je zagonetka resnično rešena. N. pr. če se vprašavec piše »Stojan«, zve, da se bo njegova bodoča soproga pisala »gospa Stojan«.
37.	Igre z žogo. ^
«) Žogo metati ob steno. Vsak igravec po vrsti vrže žogo lOkrat ob steno ter jo prestreže z obema rokama. Komur pade na tla, ta neha in drugi pride na vrsto. Kedor je žogo vseh lOkrat prestregel, začne drugo »podobo« n. pr. prestreza jo le z eno roko; potem tretjo: ploskne trikrat z rokama, predno žogo prestreže i. t. d. Igravci določijo »podob« kolikor in kakeršnih hote, samo, da igrajo potem vedno po tistem redu. Kadar pade komu žoga na tla, neha in drugi pride na vrsto. Vsaki začne vedno s prvo podobo.
It) Žogo metati drug druzemu. Igravci stopijo precej daleč vsaksebi ter si mečejo žogo. Če je kateri ne prestreže, zbeže takoj vsi. Tisti pa, ki je ni prestregel, mora jo hitro pobrati ter vreči za katerim bežečim. Če zadene katerega, sme igrati še nadalje, če ne, izstopi iz vrste.
c)	Žogo skrivati. Za to igro treba je 12—16 oseb, ki se razdele v dva enaka dela. Na
ta ali oni način se določi, katera stranka bo igro pričela. Druga stranka napravi si krog kakih 12 korakov v premeru. Ko je to storjeno, oddalji se prva stranka nekoliko in vsak drži klobuk pred seboj, v katerega da Zab. enemu skrivaj žogo. Sedaj se vrnejo zopet h krogu, držeč klobuke pred seboj, kot bi imel vsak žogo v njem skrito. Druga stranka stoji v narejenem krogu, prva pa hodi ob njegovem robu okoli. Nakrat vrže oni, kateri ima žogo, to v katerega /notranjega. Če ga je zadel, reče: »Vsedi se!« Dotični mora iti iz kroga ter ne sme več igrati. Če je kateri znotranjih zadet, a žoga ni iz kroga odskočila, nego je obležala v njem, sme jo kateri znotranjih pobrati in za bežečimi zunanjimi zalučiti. Katerega zadene, se mora vsesti ter ne sme več igrati. Nato gredo /notranji zopet nazaj v krog, zunanji pa si ob robu stoječi mečejo žogo. Kedor jo prestreže, sme jo na kakega /notranjega vreči, rekoč: »Vsedi se!« — Igra je končana, kadar je katera stranka vse može zgubila. Drugo igro začno zmagavci.
č) Zunanji in znotranji. Za to igro je treba 8 igravcev. Predno začno napravijo na zemlji kvadrat, katerega stran je 7—10 m dolga. Na vsak ogelj vstopi se eden igravec, ti so »zunanji«; drugi štirje pa so v kvadratu ter so »znotranji«. Eden zunanjih vzame žogo ter jo vrže. Sme jo
zalučiti ali svojemu zunanjemu sosedu ali pa v katerega znotranjega. Lc-ti si toraj niso nikdar pred žogo svesti ter morajo vedno paziti, da jih kateri zunanjih ne zadene. Zunanji pa znotranje dražijo s tem, da pomerijo na znotranjega, a vržejo jo le sosedu.
Ako pa zunanji po katerem znotranjem vrže ter ga zadene, zbeže takoj vsi zunanji. Zadeti znotranji pa žogo hitro pobere ter jo vrže za bežečimi, vendar pri tem ne sme kvadratove meje prestopiti. Ko je oni žogo vrgel, pridejo zunanji zopet nazaj. Če znotranji ni nobenega zunanjih zadel, dobe znotranji črto; če pa popred zunanji znotranjega ni zadel, dobe zunanji črto. Kadar ima katera stranka štiri črte, mora tisti, kateri je četrto črto zakrivil, izstopiti. Igra je končana, kadar katera stranka vse igravce zaigra. Katera zmaga, tista je potem »zunanja«.
d)	Tikifiki in Potoki. Za to igro potrebni ste 2 žogi. Igravec vrže najpred prvo potem takoj za njoj drugo v zrak. Ko je potem prvo prestregel, vrže jo zopet v zrak ter prestreže drugo i. t. d. To stori petkrat. Kedor napravi prvi petkrat zaporedoma »tikifiki«, je mojster. Ta naloži najslabejšemu igravcu kako kazen n. pr. prihodnjo igro »Potoki«. Pri tej igri mora spokornež pobrati pet žog, ki leže na tleh, vsaka 3 korake
od druge oddaljena, in sicer tako, da vrže prvo v zrak ter pobere'hitro drugo; v tem prestrež.e ono prvo ter vrže drugo, na to pobere tretjo, ter prestreže drugo i. t. d.
38.	Igre s kroglicami.
a)	Igravci napravijo si v vrsto sedem jamic v zemljo, srednja je »nebo«. Po vrsti skuša vsak od določene daljave svojo kroglico spraviti v »nebo«. Komur se to posreči, tisti pobere vse kroglice v drugih jamicah, ali pa dobi od vsa-cega igravca kroglico.
h) V vsaki ogel četverokota napravi se ena in v sredo ena jamica. Ko so določili koliko kroglic mora vsak za to igro imeti, dene vsak v jamice ob oglih po eno, v srednjo pa vse ostale kroglice. Od določene daljave potakajo (s prsti ali po deski) kroglice v jamice. V katero jamico se kroglica potoči, tise krogle so njegove. Če se pa potoči kroglica v prazno jamico, pustiti mora pa on svojo kroglico v njej in drug igravec pride na vrsto. Igra je končana, kadar so vse krogle pobrane.
39.	Igre s kocko. v
a) Knjigovodja. Predno začno igrati, zapiše si vsak igravec številke 3—8 drugo nad drugo
na papir ali na mizo. Prvi »vrže« kocko. Število, katero »vrže« zapiše poleg katerekoli onih popred napisanih številk. Tako stori šestkrat zaporedoma. Slednjič množi dve in dve skupaj stoječi številki ter sešteje zmnožke. Kedor ima najmanjšo vsoto, dobi od vsacega igravca (krajcar, oreh i. dr.).
b)	Finka. Na mizo nariše se sledeča podoba »pinka«. Vsak igravec ima nekaj orehov, fižol i. t. d. Določi se kdo bo »vrgel« prvi, kdo drugi i. t. d. Vržeta se vsakokrat 2 kocki ob enem. Kolikor
oči vrže, toliko orehov (fižol) mora na dotično število (predal) v »pinki« staviti. Na to vrže drugi, tretji i. t. d. Kedor vrže število, katero je v pinki že zastavljeno, pobere vse dotične orehe in vrže še enkrat, da zadene prazno število (predal). Število 7 je »trdnjava«. Na njo stavi se le 1 oreh in nihče ga ne sme »ropati« (vzeti). Kedor vrže 2 ali 12, pobere (oropa) celo pinko, tudi trdnjavo. Če pa prvi za njim tudi 2 ali 12 vrže, mora pa celo pinko zastaviti.
e)	Kolo. Zabavnik napravi na mizo krog in iz kroga vsacemu igravcu črto, na kateri je šest klinov. (Glej podobo!) Nato vzame navadne
kvarte in vsak igravec potegne si eno (a ne da bi jo popred pogledal!). To kvarto položi si vsak pred se na mizo ter plača v krog toliko krajcarjev (fižol, koruz) kolikor kvarta kaže (as velja 11, kralj
4, dama 3, fant 2, druge pa kolikor imajo pik). Zabavnik »vrže« sedaj 2 kocki ob enem. Če »vrže« toliko oči, kolikor njegova kvarta kaže, tedaj postavi
na prvi klin svoje črte 1 krajcar (fižol) ter da kocki sosedu, ki stori isto. Če pa kocki kažeta drugačno število, kakor kvarta, tedaj da sicer kocki naprej, a krajcarja staviti oziroma naprej pomakniti, ne sme. Tako mečejo kocki drug za drugim po vrsti. Kadar vrže kdo s svojo kvarto enako število, vselej porine svoj krajcar za en klin naprej. Kedor dospe pivi v krog, pobere vse, kar je v krogu in igra je končana. Vendar vse,
kar je bilo v krogu ni njegovo, nego le polovica; drugo polovico mora razdeliti na enake dele med one igravce, kateri so bili že na šestem klinu.
40.	Domino.
Domino igra se s kamenčki. Vsak kamenček je na eni strani črn, na drugi bel. Bela stran razdeljena je v dve polovici. Nekatere polovice so prazne (bele, blank), na drugih vidimo pike 1—6 (7, 8), toraj je vseh kamenčkov 28, 36 ali 45. Kamenček, kateri ima na obeh polovicah enako število pik, zove se »paš«.
Kadar se misli igrati, denejo sc vsi kamenčki tako na kup, da je črna stran navzgor obrnena. Vsak igravec odbere si (ne da bi jih popred pogledal) 5 ali 6 kamenčkov ter jih postavi na rob, belo stran k sebi obrneno. Kar je kamenčkov ostalo, ti obleže tako na mizi ter so »talon«. Igrati začne oni, kateri ima med svojimi kamenčki najvišji »paš«. Ta paš položi na mizo tako, da so pike navzgor. Njegov sosed pridene k temu pašu kamenček, kateri ima tudi dotlčno število. N. pr. prvi postavi paš sedem; sedaj pogleda drugi, če ima med svojimi kamenčki kakov 7. Res ima n. pr. sedem-dvc. Tega priloži k onemu pašu. Zdaj sta zopet dva konca, eden (stari) kaže 7, novi pa 2 piki. Tretji poišče, če ima 7 ali 2. Če ga
ima, priloži ga, če ga nima, jemlje (kupuje) kamenčke iz talona tako dolgo, da kupi kako 7 ali 2, katero potem priloži. Tako se igra naprej po vrsti. Komur so najprej kamenčki pošli, napravi »domino« t. j. dobi igro, katere je sedaj konec. Časi pn se pripeti, da se porabijo vsi kamenčki, a vendar nobeden ne ' napravi »domino«. Tedaj pokaže vsak svoje ostale mu kamenčke in oni, kateri ima na vseh kamenčkih skupaj najmanj pik, je dobil. — Igra se za denar, fižol i. dr. ali tudi le v zabavo.
41.	Igre s kvartarni.
a) Črna ali rdeča? Zab. vzame navadne kvarte ter vpraša prvega igravca: »Črna ali rdeča ?« Igravec odgovori. Če ni uganil, dobi z dotično kvarto po nosu, če je pa uganil, ne zgodi se mu ničesar. Tako gre Zab. od igravca do igravca, dokler mu niso pošle kvarte.
h) Črni Jurij. Iz navadnih kvart odstranijo se vsi fanti, le zeljni (pik) ostane in je — črni Jurij. Ostalih 29 kvart razdeli Zab. med igravce. Vsak »paš« (dva in dva kralja, dve devetki i. t. d.) se odvrže. Ko so to vsi storili, vlečejo na levo okoli drug od druzega po eno kvarto. Zopet se vsak »paš« odloži. To se igra tako dolgo, da ostane sam zeljni fant. Komur ostane, oni je, »črni
Jurij« in napravi se mu z ogljem črta na obraz. Da nihče ne more zoper kako črto oporekati, določi se red za nje takoj v začetku igre. N. pr. prva črta se napravi na nos, druga na desno lice, tretja na levo, četrta na čelo i. t. d.
c)	Pekel. Na mizo (desko, velik papir) narišejo se trije koncentrični krogi. Za vsacega igravca napravi se še črta, katera je potegnjena do srednjega kroga (ne le do zunanjega kakor na sliki) in na katero se še zunaj kroga napravijo tri
delil. Ko se je to zgodilo, da delivec vsacemu po eno kvarto, katere pa ne sme nihče pred pobrati, dokler ni potrkal delivec trikrat ob mizo. Kedor
počezne črte. Po tej črti pomika vsak igra-vec svoj denar (fižol, koruzo) dokler, da pride v sredo, v »pekel«. Predno se igra začne, določi se, kdo bo prvi
se prenagli, stavi na prvi klin (oziroma pomakne ga za eden klin naprej). Ako delivec pozabi potrkati, zgodi se mu isto. Nato menjajo kvarte na levo okoli. Kedor svoje kvarte noče menjati, potrka s prstom ob mizo in menjanja je konec. Vsak pokaže zdaj svojo kvarto in kedor ima najnižjo, pomakne svoj denar za eno mesto (klin, krog) naprej. Nato deli sosed in tako po vrsti naprej. Kedor pride s svojim denarjem v srednji (zadnji) krog v »pekel«, ta je »hudiček« in ne igra več. Ako se delivec zmoti ter mu kvarto da, pomakniti mora zato svoj denar za eno mesto naprej, hudiček pa za eno nazaj. S hudički ne sme nihče ne z besedo, ne z znamenji govoriti, ne sme se njih šalam smejati i. t. d., a ko ravno le-ti motijo igravce na vse mogoče načine, uganjajo šale, premikajo stave i. t. d. Kedor se da premotiti, pomakne se za eno mesto naprej, dotični hudiček pa za eno mesto ven iz pekla.
Igra je končana, kadar so do enega vsi v »peklu«. Ostali potegne denar vseh »peklen-ščekov«. Igra se tudi za fižol ali le v zabavo.
42.	Loterija.
Zab. zapiše na vsak (resen ali šaljiv dobitek) kako število od 1—00. Nato napravi si n. pr. desetkrat toliko listov, kakor je dobitkov. Na
nekatere listke napiše one številke, katere so na dobitkih, druge pusti prazne. Listke potem zvije ali zloži, da nihče ne vidi ali je prazen ali popisan. Ko jih je potem kolikor mogoče veliko (proti plačilu ali brezplačno) med družabnike razpečal, razdeli dobitke med one, kateri so dobili katero na dobitkih zapisano številko.
43.	Lisico loviti.
To igro igrata le dva, A in B. — A ima rudečo fižolo, »lisico«, B tri bele, »pse«. V začetku igre postavi A svojo lisico navadno v a, B svoje pse v g, h, i. (Glej podobo!) B potegne nato prvi katerega svojih psov, n. pr. tj do e. Lisica zbeži, n. pr. od a do e. Potem potegne zopet B kakega psa i. t. d. Enkrat potegne A, enkrat B, a vsikdar le od točke do točke, nikdar ne čez dve. Lisica se odmika kakor ve in more, a psi jo lovijo in preganjajo tako dolgo, da jo vklenejo v kak kot, iz katerega ne more več pobegniti, n. pr. lisica je v k psi pa v tj, h, i ali lisica je v tl, psi pa v h, c, tj i. t. d. Ko je lisica ujeta, je igre konec.
44- Španat ali mlin gonit.
Tudi to igro igrata le dva. Prvi ima 12 belih, drugi 12 temnih kamenčkov (fižol, koruz). Ko sta si napravila na mizo to-le podobo, začneta staviti svoje kamenčke. Enkrat stavi prvi po enega, enkrat drugi. Vsak stavi na katero koli piko hoče. Kadar Spravi kateri tri kamenčke v eno vrsto n. pr. a h c, b d <j, r t z i. t. d., ima »mlin« in sme nasprotniku vzeti eden že postavljen kamenček. Gledati pa moramo ne le na to, da napravimo kolikor mogoče veliko »mlinov«, nego prav posebno tudi na to, da jih nasprotniku zabranjamo (zastavljamo).
Ko so vsi kamenčki postavljeni, začneta »vleči«. Enkrat potegne prvi, enkrat drugi. Vleče se vsikdar le od ene pike do druge in vsikdar le po črti, to raj nikdar čez dve in nikdar počez, koder ni črte. Kakor pri stavljenju, tako skuša vsak tudi pri potegovanju napraviti mlin ali ga nasprotniku zabraniti. Kakor popred, tako vzamemo tudi tukaj za vsak storjen mlin nasprotniku po eden kamen; toda iz mlina smemo vzeti kak kamenček le tedaj, kadar nobenega druzega ni.
Komur ostanejo le še 4 kamenčki, ta začne »skakati« t. j. temu kamenčkov ni treba več potegovati le po črti in od pike do pike, nego postaviti in prestaviti jih sme, kamor mu ljubo. Sč skakanjem moremo nasprotniku najlepše nastavljene mline zapreti, napravimo pa tudi še sami katerega. Igra je končana, kadar ostaneta kateremu igravcu le še dva kamenčka, ker sedaj mu ni mogoče kak mlin napraviti. Drugo igro začne zmagalec.
Evo še nekaj svetov! Postavljajmo kamenčke kolikor mogoče na ogle, ker tako napravili bomo najlože kak mlin. Ce se mi n. pr. posreči postaviti kamenčke na n c z ali na f h c ali na f o r nam nasprotnik pri vsakokratni taki stavi enega mlina ne more zabraniti. Se ve, da moramo vedno gledati, da nam v tem nasprotnik sam mlina ne napravi ter našo stavo ne uniči. — Gledati moramo, da ne potegnemo kak kamenček iz mlina, katerega nam nasprotnik lahko zapre. Če bi n. pr. kamenček š iz mlina s .v t potegnili na prazni prostor v, češ, da ga bomo potem potegnili zopet nazaj ter napravili mlin, potegne nam nasprotnik, če ima kamenček p tega na š jn zaprl nam je mlin. Še hujše pa se nam je zgodilo, ako napravi nasprotnik v tem kakov mlin, ker zdaj nam vzame prosti kamenček in »naš up je šel po-vodi«. Jako obrestonosna pa je ona poteza, kadar nasprotnik
s
nima kamenčka na p, pa tudi kacega mlina ne napravi. — Kadar napravi nasprotnik v prvi prihodnji potezi mlin, katerega mu zabraniti ne moremo, tedaj ne razrušujmo nikdar kakega svojega mlina, ker nasprotnik vzel bi nam takoj kak kamenček iz bivšega mlina. — Pri jemanju kamenčkov gledati moramo posebno na to, da vzamemo ali tak kamenček, kateri nam je pri napravljanju mlinov posebno na potu, ali pa takega, s katerim nasprotnik mlin dela. Če bi nam n. pr. bilo vzeti č e ali m, vzeli bomo e, zakaj če vzamemo č, zamore nasprotnik v e m t, vzamemo-li m, pa v č e d mlin napraviti. —
Po nekod igrajo to igro tako, da ima vsak le 0 kamenčkov in da mlini na poševnih črtah (ci č f i. t. d.) ne veljajo.
Pikčanje.




Vprašanja, na katera se pri pikčanji odgovarja*).
1.	Se bodo li moje želje izpolnile?
2.	Bom-li pri svojem početju imel srečo ?
3.	Ali bom imel dobiček ali zgubo ?
4.	Bom-li kedaj v tujih deželah živel ?
5.	Ali se bo odsotni povrnil?
6.	Ali bom dobil ukradene reči nazaj ?
7.	Ali mi je prijatelj zvest?
8.	Ali naj grem na pot'?
9.	Ali me ona (on) ljubi?
10.	Bode-li zakon, kateri mislim sklenit srečen ?
11.	Kakšnega moža (ženo) dobim ?
12.	Bode-li povila dečka ali deklico ?
13.	Ali bo bolnik ozdravel?
14.	Bode-li vjctnik oproščen?
15.	Bodem li danes srečen ali nesrečen?
16.	Kaj pomenijo moje sanje ?
*
*	Si
*) Žc Arabci so s pikčanjem poizvedovali bodočnost. V srednjem veku imeli so to za pravo umetnost ter spisovali o njej cele knjige. Dandanes nam je to, kar je, namreč prijetna igrača, ker bodočnost je v božjih rokah.
Kadar si si zbral vprašanje, na katero želiš odgovor dobiti, napravi od desne na levo 8 vrst pik, v vsako vrsto kolikor ti drago, toda sproti jih ne smeš šteti. Še le kadar so vse pike narete, preštej jih v vsaki vrsti, ter pripiši njih število. N. pr.
................8
................7
...........5
...........6
................8
................8
...........6
....................9
Iz teh 8 vrst napravi novo podobo se štirimi vrstami in sicer tako, da sešteješ pike prve in pete, druge in šeste, tretje in sedme, četrte in osme vrste; toraj.
8 4- 8 = 16 = . .
7 —j— 8 == 15 = .
5	+ 6=11=.
6	+ 9 = 15 = .
Sedaj poglej, je-li vstota liho ali neliho število. Liho število zaznamovaj z dvema, neliho z eno pičico. (Glej podobo!)
Recimo, da si si izbral (deveto) vprašanje: »Ali me ona ljubi?« — Zgoraj si s pičicami dobil to-le podobo j’ — Poišči sedaj v spodaj stoječem
IKljiač do odgovorov.
»ključu« ono podobo (sedmi predal) ter štej v onem predalu do 9 (deveto vprašanje). Tam najdeš črko »p«. Nato poišči črko »P« in pri navedeni podobi najdeš odgovor:	»Ni vse zlato, kar
se sveti!«
::::		rt	rO	u	X	1)	•*-	bO	43	-	44	-	E	ti	O	P
	p	*-	rt	43	O	"O	P		bO	43	-	44		E	ti	o
	o	p.	►«	rt	43	u	X	O	u-	60	43	-	44	-	E	c
	ti	O	p«	>-	rt	43	U	X	<D	u-	bO	43	-	44	-	E
	E	C	O	Pi	•-	rt	43	U	X		>*-	bO	43	-	44	-
	-	E	C	O	P	-	rt	43	O	X	«	-	bO	43	-	
	M	-	s	ti	O	P	>-	rt	43	O-	X	<u		bO	43	-
	-	44	-	E	C	O	P	>-	rt		u	X	CJ	-	bO	43
E	43	-	44	-	E	C	O	P	*-	rt	43	U	X	O		bO
	bo	43	-	44	-	s	ti	o	P	>-	rt	43	u	X	y	*-
	u-i	bo	43	-	44	-	E	c	O	p	h	rt	43	u		O
	O	V«-I	bO	43	—	44	-	E	C	O	P		rt	43	O	X
	X	o	*-	bo	43	-	44	-	s	C	O	P	<-	rt	43	u
	O	X	<D	■-	bO	43	-	44	-	s	ti	O	P	k	rt	43
	43	U k)		O	-	bo	43	-	44	-	E	ti	O	P		rt
....	rt	43	O	"O	O	u-	bo	43	-	44	-	s	ti	O	P	*
	-H		co	rt-	to	VO		GO	O	b	3	CN	CO	rt-	in	<o
Odgovori.
A.
i	Kar želiš, boš dosegel.
; •	Pomeni žalost.
;• Glej, da ta dan nevarnosti odideš.
P Jetnik umrje zapuščen od svojih prijateljev.
:	Bolnik bo za sedaj še ozdravel.
•i Povila bo lepo hčerkico.
Tvoja prihodnja žena bo pobožna in krepostna.
;:	Če ta zakon skleneš, nakopal si bodeš mnogo
sovraštva.
P Pusti to ljubezen, ni odkritosrčna.
Ne pojdi na pot, nesrečen boš.
P Med vama je pravo prijateljstvo.
;;	Ukradenega ne dobiš nazaj,
j:	Vesel se bo povrnil domov.
Ostal boš tu in ne boš si želel kam drugam. ;; Vsemogočni dal ti bo srečo, j j Nisi srečen, a prosi Boga, pomagal ti bo.
B.
i Tvojo bližnjo srečo ti bodo zelo zavidali.
P Opusti svoje načrte.
;• Pomeni odklonitev neke prošnje.
P Prepričan bodi, da boš le tam srečen.
P Težko bo zopet kedaj prost.
:	Nerad se bo ločil bolnik od sveta.
Povila bo razumnega sinka.
:	Dobil boš precej postarano ženko.
:	Ta zakon bo zate velika sreča.
Ta ljubezen je odkritosrčna.
! Bog te bo spremljal.
; Izogiblji se ga, hinavski je.
:	Ukradeno znaš dobiti nazaj.	,
Ljubezen ga zadržuje, da ne pride.
; Tu ne moreš ostati, toraj odpravi se. j Pusti to, ne bo dobička.
C.
Z božjo pomočjo boš imel mnogo dobička. • Prav nesrečno.
Dosegel boš, kar si želiš.
Pomeni mir in slogo z nekim sovražnikom.
:	Bodi ta dan previden, če ne boš trpel.
:	Težko bo vjetnika oprostiti.
Bolnik bo ozdravel in dobro se mu bo godilo. :	V težkem porodu povila bo hčerko.
. Nima posebnih darov.
Pusti ta zakon, v škodo ti bo.
I Pusti to ljubezen, spravila te bo v nesrečo. ; Ne hodi nikamor, ker ničesar ne boš dosegel. Prijatelj je zvest in kreposten.
Proč je proč, zgubljeno je zgubljeno.
;; Potujočega čaka bolezen, j; Kjer si sedaj, tam boš ostal.
D.
i Dobro se mu godi v ptujini.
j- Loti se brez skrbi, dvojni dobiček te čaka.
;■ Nesreča spremenila se ti bo v srečo.
P Pusti to, zašel bi v revščino.
!1 Tvojo namero bo mnogokaj oviralo, i;	Pusti svoje namene,
j’ Jetnik bo oproščen. j:	Povila ti bo blagega sinka-
j. Pri dobri postrežbi lahko bolnik ozdravi. Osebo priprostega, pa poštenega stanu dobiš v zakon.
\\ Skleni ta zakon, srečen boš. j; Ti jo ljubiš, a ona govori slabo o tebi. j:	Ta pot ti bo v srečo, ne odlagaj je.
i. Njegovo srce je hinavsko.
;; Z nekolikimi stroški dobil boš ukradeno nazaj. |j Odsotni je mrtev.
p:.
Odsotni vrača se počasneje, kakor misliš. Ostani pri svojih prijateljih, dobro ti bo. Dobil boš, kar iščeš.
Osoda te preganja, toda moli in delaj!
i; Tvoja želja se bo spolnila, j;	Pazi, skušajo te v prepire in zamero spraviti,
j’	Neki sovražnik bi te rad v nesrečo spravil.
j:	Jetnik umrl bo samega strahu.
::	Bolnik bo kmalu ozdravel.
■ Povila ti bo hčerko ter jo vzgojila v svoje veselje.
ji Nemarno, pijančevanju udano osebo dobiš v zakon.
j; Pusti ta zakon, spravil te bo v revščino, j:	Ona ljubi druge, tebi ljubezen le hlini.
I. Ne pojdi na pot, čakajo te nevarnosti, j; Zvest in odkrit ti je. j; Ukradenega ne dobiš več nazaj.
F.
j Ukradeno boš dobil nazaj, j' Odsotni je že pokopan.
:•	V p tujini te čaka sreča,
ji	Pretijo ti nezgode.
Srečno; pričakuj z veseljem.
;; Zastonj si želiš, j" Pomenijo nevarnost in tugo.
Pusti svojo namero, sreča ti ni mila.
::	Oprostili ga bodo.
j. Bolnik ne bo ozdravel.
Povila bo živahnega, veselega dečka.
Tvoj mož ho iz srednjega stanu, pa bogat, j:	Pusti svoje namene, če hočeš v miru živeti.
i.	Njena	ljubezen je stanovitna,
i;	Vesel	pojdi, srečen boš.
: j Tvoj navidezni prijatelj spravil te bo v nesrečo.
G.
i Ta prijatelj prekosi vse druge, ji Ukradenega ne boš videl več.
;• Vrnil se bo.
j j Ostani v domovini in živi se pošteno.
j:	Ne bo dobička.
j;	Le nesrečo; težko jo boš odvrnil.
i'	Pusti,	le pusti.
j:	Nebo	te z blagoslovom	obsiplje.
Ta dan imaš svoje sovražnike v pesti, i	Jetnika rešila bo le	smrt.
j j	Bolnik bo ozdravel,
i:	Nezakonsko hčerko	kratkega življenja,
j:	Tvoja prihodnja žena ne	bo	posebno sra-
mežljiva.
j.	Ta zakon prouzročil ti bo obilo solz. j; Izruj to ljubezen; v pogubo ti je.
j; Potujočega lotila se bo bolezen.
H.
j Le pojdi na pot, dosegel boš svoj namen. ;• Navidezni prijatelj te črti.,
{■ Ukradenega ne dobiš več.
P	Nekaj posebnega ga zadržuje.
;;	V ptujini cveti ti sreča.
;i Pusti svoje načrte, spodleteli ti bodo.
Le vesel bodi, čaka te velika sreča. j:	Ne ravno; spremeni svoje misli.
Tvoje želje se bodo spolnile.
I Ta dan ti bo sreča prav mila. j i	Rešen bo.
j;	Bolnik bo umrl.
p V velikih bolečinah povila bo nehvaležnega sina.
!.	»Gliha skup štriha.«
;; Pusti nameravan zakon, spodkopal bi tvojo blaginjo.
j j Ljubi te srčno, zvesto in odkrito.
I.
i	Ljubezen je velika, a pride kesanje,
j!	Pusti to potovanje.
••	Prijatelj je zvest in vrl.
P	Dobil boš ukradeno nazaj,
p Odsotni povrnil se bo vesel.
;;	V ptujini čaka te sreča,
j'	Načrt sc ti bo obnesel.
Tvoja sreča spremenila se bo v nesrečo. Dosegel boš kar želiš.
I	Pretečo ti nesrečo boš odvrnil.
II	Bodi previden ta dan, zalezujejo te.
:;	Jetnik bo v kratkem	umrl.
|:	Bolniku se zboljšuje.
j.	Povila bo ljubeznivo	hčerko,
j; Tvoja prihodnja žena napravila ti bo le malo veselja.
j; Ne sklepaj tega zakona; ne bo ti v srečo.
K.
i Po mnogih ovirah se bo dognal.
;• Ljubezen pride od srca.
Tvoje potovanje bo srečno.
Prijatelj je nezvest in hinavski.
Ukradeno je zgubljeno, j; Odsotni se še ne bo vrnil.
Živeti boš moral pri ptujih ljudeh.
Ne bo ti v dobiček.
Srečen boš.
i Pusti svojo namero, kesal se boš.
Bodi previden, okrasti te hočejo, j; Ta dan boš imel srečo.
Jetnika bodo oprostili, j. Umrl bo.
j; Povila bo sina, ki bo dosegel visoke časti, j; Javaljne dobiš katero.
L.
• Tvoja nevesta bo pravi angelj.
; ■ Tvoj nameravan zakon bo srečen, j- Ta ljubezen je omahljiva, j’ Potovanje bo nesrečno.
Zaupaj mu, dobro misli, j; Tat ne bo ušel kazni, i" Bogat se bo povrnil.
!:	Ostal boš v domovini ter se pošteno pre-
živel.
Dobiček bo mali.
i Strah in obup spravila te bota v nesrečo, ji Dosegel boš, kar želiš, h Dobil boš denarja.
j:	Srečen bodeš in obrekovavci tvoji bodo
umolknili.
j. Jetnika ne bodo oprostili, umrl bo v ječi.
;; Bolezen p rej de ter se ne povrne nikdar, i j Povila bo brez posebnih težav hčerko.
M.
j Povila bo sina, ki bo dosegel visoke časti, j’ Razumno in zelo bogato damo.
:• Zakon ta ti bo v veliko srečo.
P Od srca si želi tvoja biti.
j- Ne odlagaj potovanja, kesal bi se.
::	Zaupaj, pa glej komu.
Sčasoma dobiš ukradeno nazaj. Potujoči se ne povrne.
:. V ptujini boš srečen.
:	Ne želi si	dobička, zastonj	bi	bilo.
■ ■	Ne bo se	treba nad srečo	pritoževati,
ii Tvoje želje bodo se spolnile, j:	Povabljen	boš v goste.
:.	Tvoj načrt se bo uresničil.
;; Jetnik bo prost.
;; Bolnik umrje.
N.
i Bolnik bo sedaj še ozdravel, a njegovi dnevi so šteti.
j- Povila bo hčerko, katera pa ne bo dolgo živela.
:■ Tvoj zakon spravil te bo z odlično rodovino v sorodstvo.
P Pusti ta zakon.
p Ljubezen je velika, toda daj jej časa, da se razvije.
• :	Ne pojdi še sedaj na pot.
i' Prijateljstvo s tem človekom boš obžaloval.
Ukradeno reč ne dobiš več.
j; Odsotni se bo pozno vrnil.
i Izogiblji se v ptujini žensk, spravile bi te v nesrečo.
I:	V kratkem boš dobil nekaj, na kar niti ne
misliš.
;; Sreča tvoja cveti.
Nekaj dobrega ti je namenjeno.
!. Tvoja žalost se bo spremenila v veselje, i:	Vkljub vclikili zaprek dosegel boš svoj namen-
il Jetnika rešila bo le smrt.
O.
Jetnik bo rešen.
Bolnik bo umrl.
Povila bo sinu, kateri bo dosegel visoko starost.
i Dobil boš mlado, pobožno dekle.
Drži se tega zakona, dovel te bo v visoke časti.
:	Nihče na svetu te bolj ne ljubi.
Pusti to potovanje.
:	Skrit sovražnik ti je.
; V kratkem dobiš ukradeno nazaj.
Odsotni se bo povrnil.
i Največjo srečo v ptujini napravil boš z neko žensko.
; Za dobiček te bodo ogoljufali.
:	Zastonj čakaš sreče.
Tvoja nesreča spremenila se bo v srečo,
; Zvedel boš nekaj novega.
Le v zaupanji v Boga boš ta dan srečen.
!i
P.
Ta dan bo zate srečen.
:	Jetnik umrl bo v revščini.
Bolnik bo ozdravel ter še dolgo živel.
| Dobila bo dve hčerki, i Bogata vdova ti je določena.
; Podvizaj se; ta zakon ti bo v veliko korist.
Ni vse zlato, kar se sveti.
:	Ostani doma, zaman bi bilo tvoje potovanje.
. Ta prijatelj se ne da z zlatom poplačati.
Ukradenega ne boš videl nikdar več.
| V ptujini na smrt bolani bo težko okreval. :	V lastnem je najbolje domovanje.
; Namenjen ti je velik dobiček.
Preveč se na srečo zanašaš, ne daj se slepiti. ; Tvoj namen se izpolni.
:	Bodi previden, če ne si zgubljen.
K.
Radost in veselje.
• Ta dan te bo razžalostil.
Pride še v čast, da-si je v hudi ječi.
\ Bolnik umrje.
:	Povila bo sinu, kateri ji ne bo v veselje-
; Nesreča te čaka.
Združenje bo vama v srečo in blaginjo.
:	Ljubi te srčno, da-si tega ne da spoznati.
. Z mirno vestjo pojdi na pot.
Ne zaupaj mu, hlini se ti. i Na čuden način jo zopet dobiš.
; V kratkem se bo povrnil iz ptujine.
:	V ptujih krajih čaka te sreča.
Če boš pošteno tržil, čaka te lep dobiček. ; Še nekaj časa boš srečno in veselo živel.
! Napravil si račun brez krčmarja.



Slepivne igre in umetnije.

I
A. Igre.
1.	Zabavnik stavi, da 100 korakov oddaljen, pove, kakšno črko mu kedo v knjigi pokaže.
2.	Zab. reče: »Zapiši s kredo zunaj na vrata kako črko in povem ti, kakšno si zapisal!«
3.	Zabavnik stavi, da da kakemu (so)ig-ravcu v roko nekaj, kar bodo vsi navzoči videli, le on ne.
4.	Zabavnik vzame v vsako roko po eno desetico, drži roki narazen ter stavi, da spravi obe desetici v eno roko, ne da bi roki drugo drugi približal.
5.	Zabavnik stavi, da se more tu v sobi vsesti nekam, kamor sc njegov (so)igravec nikakor ne more!
6.	Zab. stavi, da ugane v kateri roki ima kedo liho, v kateri pa neliho število novcev.
Zab. veli nasprotniku število novcev, katere ima v levi roki množiti z 2, temu izvodu prišteti število novcev v desni roki ter potem to vsoto povedati. Če je vsota neliha, tedaj ima v levi roki liho, v desni roki pa neliho število novcev. In narobe!
7.	Zabavnik vzame iz svoje denarne listnice ves denar, le 1 desetico pusti v njej ter potem
stavi, da ima še vedno več denarja v svoji listnici kakor vsi drugi skupaj.
8.	Zabavnik ugane, katero število si je kedo mislil. — I)a to pogodi, zaukaže število, katero si je nasprotnik mislil z 2 množiti, k izvodu 5 prišteti in vsoto s 5 množiti. Ko mu nasprotnik nato izvod pove, vzame Zab. najpred od tega izvoda zadnjo številko proč, od tega, kar ostane odšteje še 2, ostanek pa je število, katero si je oni mislil. Mislil si je n. pr. 15. Rešitev: 15 X2 = 30 + 5 = 35 X5 = 17(5) = 17 - 2 = 15
0. Zabavnik ugane pet zaporednih števil, katera si je nasprotnik mislil.
To stori tako: Ko si je nasprotnik zapisal (mislil) pet zaporednih števil, veli mu jih sešteti, potem z 10 množiti, izvod z 2 deliti in ta količnik se 4 množiti. Nato pove mu nasprotnik izvod. Zab. izostavi od tega izvoda zadnji dve ničli in ostalo število je srednje onih peterih, katera si je mislil nasprotnik. Ako pa Zab. pozna srednje, ve lahko tudi prvi in zadnji dve. N. pr.: Nasprotnik si misli: 15 + 16 + 17 + 18 + 19 = 85 85 X 10 = 850 : 2 = 425 X 4 = 17(00).
10.	Zabavnik zna naprej določiti vsoto kacega seštevanja. — To stori tako: Nasprotnik pove mu kako troštcvilno število n. pr. 467. Zab. odšteje (v mislih) od tega števila 2
(467 — 2 — 465) ter postavi pred ta ostanek 2 ter reče: »Vsota bo 2465!« Nato narekuje mu nasprotnik še dva postavka, n. pr.
135, 700. Ta dva postavka zapiše	135
Zabavnik pod prvoimenovanega:	790
Ko se je to zgodilo, pogleda si Zabavnik zadnja dva postavka ter hitro pripiše še sam dva postavka in sicer taka, da da vsaka številka prvega njegovega (Zab.) postavka s številko v nasprotnikovem drugem in vsaka številka njegovega drugega postavka, pa z nasprotnikovim tretjim postavkom devet. Prvi teh postavkov je 135; Zabavnik računi v mislih 1+8 — 0 ter zapiše spodaj 8, potem 3 + 6 = 9	467 \
v	|	v iq-( postavki na-
ter zapise 6; 5 + •/ = 0 ter zapise j sprotnikovi; 4. Ravno isto stori z drugim po-	864 | postavki za-
stavkom 700. Dobi tOraj poleg StO- 209 1 bavmkovi
■ V. v	2465 = pred iraeno-
ječi račun ;	vana vsota.
11.	Zabavnik reče: »Od teh-le 36 ničelj (6 vrst po 6 ničelj) naj se izbriše 6 ničelj tako, da ostanejo na vsaki strani četverokotnika le štiri!«
000000
000000
000000
000000
000000
000000
12.	Zabavnik ugane kako star je kedo. Da to pogodi, poda nasprotniku to-le tabelico
ter ga vpraša, je-li število njegove starosti v I. vrsti števil, na kar nasprotnik odgovori z »da« ali »ne«. Nato vpraša ga nadalje, če je ono število v II., III. i. t. d. vrsti. Zabavnik zapomni si vsako drugo število one vrste, pri kateri je nasprotnik z »da« odgovoril ter sešteje v mislih ta števila. Vsota je število nasprotnikovih let. — Nasprotnik star je n. pr. 26 let. To število je v I. vrsti, kjer je drugo število 2 potem v III. vrsti, kjer je drugo število 16 in v VI. vrsti, kjer je drugo število 8. Vsota teh drugih števil (2 + 16 + 8) je 26, toraj nasprotnikova starost.
I.	11.	lil.	IV.	V.	VI.
6	34	18	6	5	10
2	32	16	4	I	8
3	33	17	5	3	9
7	35	19	7	7	11
10	36	20	12	9	12
11	37	21	13	11	13
14	38	22	14	13	14
15	39	23	15	15	15
18	40	24	20	17	24
19	41	25	21	19	25
22	42	26	22	21	26
23	43	27	23	23	27
26	44	28	28	25	28
27	45	29	29	27	29
30	46	30	30	31	30
31	47	31	31	33	31
34	48	48	36	35	40
35	49	49	37	37	41
38	50	50	38	39	42
39	51	51	39	41	43
42	52	52	44	43	44
43	53	53	45	45	45
46	54	54	46	47	46
47	55	55	47	49	47
50	56	56	52	51	56
51	57	57	53	53	57
54	58	58	54	55	58
55	59	59	55	57	59
58	60	60	60	59	60
59					
13.	Zabavnik napravi (na mizo) to-le podobo te reče: »Kako boš tri črte od teh 5 kvadratov zbrisal, da še 3 celi kvadrati ostanejo?«
1	2	
3	4	5
14.	Kako se da iz te-le podobe 8 črt zbrisati, da ostaneta le dva kvadrata?
15.	V četverokotnik, ki ima 9 predalčkov, deneš v vsak predalček, razen srednjega, po tri fižole tako, da je vseh skupaj 24, kakor se to vidi na pričejoči podobi. A kako se da 20 fižol porazdeliti, da jih bo tudi na vsaki strani četverokotnika po devet?
16.	Števila v pričejoči podobi naj se uravnajo tako, da po katerem koli redu je seštejemo, dobimo vselej vsoto 27.
17.	V tem četverokotniku je 9 praznih oken. Zapiši v vsako okno eno število od 1 do 9 tako, da ne boš nobenega števila dvakrat zapisal, pa se bo vendar na vse strani (od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor in križema) vselej
štelo 15, ako sešteješ dotična števila.
18.	Te-le pike okleni z eno samo potezo tako, da bo vsaka pika v svojem posebnem predalčku!
19.	Zabavnik vzame tri vinarje in jih položi na mizo, da leže drug za drugim. Zdaj reče:
»Kedo zna srednji vinar spraviti tako iz sredine na konec, da se ga niti dotaknil ne bo?«
20.	Zabavnik: »Kedo zna narediti s tremi vinarji križ?«
21.	Zabavnik: »Kedo zna dokazati, da je dvakrat dve tri, pa ne štiri?«
22.	Zabavnik: »Kedo zna dokazati, da je polovica od dvanajst sedem, pa ne šest?«
23.	Veseli družbi pravi Zabavnik: »Gospodje! Kedo izmed vas je že slišal povest o cesarju Jožef II. in hčerki železniškega čuvaja?« — Drug za drugim odgovore, da ne ter silijo v Zab., naj jim pove to gotovo zanimivo dogodbico.
24.	Peljalo se je po morji 15 kristjanov in 15 Židov. Nastala je strašna nevihta in morali so vse, kar je bilo težkega, iz ladije v morje pometati. Ker je pa ladija še zmirom pretežka, sklenejo med seboj tudi polovico ljudi pometati v morje. »Vsakega devetega moža,« reko, »vržemo v morje, dokler nas ne bo samo 15.« Modri kapitan pa postavi vse osebe, katere so bile na ladiji tako v krog, da so bili sami Židje v morje pometani, a kristjanov nobeden. Kako jih je razpostavil ?
25.	Kaj moraš pripisati k na-	o
slednjim štirim ničlam, da dobiš	\\
vsoto trideset, ako jih sešteješ?	0
26.	V nekem mestu je bila kaznilnica s 64 ječami (sobami), ki so bile razdeljene na 8 vrst, kakor nam ta-le podoba kaže.
Vsaka soba je imela 4 vrata (v vsaki steni ena), le sobe ob zunanjih stenah kaznilnice so imele po tri, razen onih na (4) oglih, ki so imele tudi po 4 vrata, namreč ene ven na prosto. Ne-kedaj reče sodnik nekemu jetniku:	»Sloboden
si, ako prideš iz kaznilnice: a) Dali te bodemo v sobo št. 1, b) obhoditi moraš vseh 64 sob, c) v vsako sobo moraš priti enkrat, le v eno smeš iti dvakrat, č) zadnja soba v katero prideš, mora biti ena onih na oglu, katera ima vrata na prosto!« — Kodi bo jetnik hodil, da zadobi obljubljeno svobodo ?
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
	18!	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30	31	32
33	34 ,	35	36	37	38	39	40
41	42	43	44	45	46	47	48
49	50	51	52	53	54	55	56
57	58 |	59	60	61	62	63	64
27.	Kako boš izpisal iz teh številk tri, katerih vsota bo 20?
13579
13579
13579
28.	Kako boš odštel 45 od 45, da ti ostane še 45?
29.	Kako boš iz naslednjih števil napravil 100? 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0.
30.	Kako boš odštel 10 od 10, da ti ostane še 10?
31.	Kako boš seštel sledeče
tri postavke, da bo vsota 10?	1 *
Kaj pripisati je dovoljeno, a zbri-	9
sati ne!
32.	Neki kmet kupi zemljišče, ki je 80 m dolgo in 40 m široko. Na to zemljišče hoče si postaviti hišo, ki bo 80 m dolga in 40 m široka; na istem prostoru pa hoče imeti tudi še vrt, ki bo tudi 80 m dolg in 40 m širok. — Kako je to napravil ?
33.	Podkev, ki ima 6 žreb-ljev (glej podobo!), prerezi dvakrat, a tako, da se razleti na 6 delov in da bo v vsakem delu po eden žrebelj! — Kako boš to storil?
34.	Na Francoskem izmislili so si nov način datum izračunjevati! Ako kedo ne ve, kateri dan v mescu imamo, naj sešteje le datum prejšnjega in datum prihodnjega dne, to vsoto naj deli z 2 in pravi (današnji) datum je zračunjen. Pozabili
smo n. pr., da je danes 15. dan v mescu. Izraču-nimo si ga! Včeraj je bilo 14., jutri bo 16., 14 + 16 = 30 : 2 = 15, t. j. datum današnjega dne. — ICedor ta pomoček pozna, temu ni treba pratike!
35.	Mirko in Bogdan sta vinska trgovca. Bogdan kupi vina, ali 4 sodov ne more spraviti v svojo klet. Gre tedaj k Mirku, kateri mu dovoli, da postavi za nekaj časa ostale 4 sode na sredo njegove prostorne kleti. Mirko ima 24 sodov, ki so bili ob štirih stenah tako položeni, da jih je bilo ob vsaki strani po 9, ako si jih štel, a Bogdanovi 4 so stali na sredi.
To je bilo tako, kakor pričejoča podoba kaže.
Bogdan odide. — Mirko pa je bil zvita glava ter sklene opehariti soseda. Zatorej postavi Bogdanove 4 sode ob štirih stenah med svoje sode tako, da je bil na sredi kleti zopet prazen prostor, a ob vsaki strani štelo se je kakor po-pred po 9 sodov, nič manj, nič več. — Kako je Mirko to storil?
Bogdan iztoči vino in gre k Mirku po spravljene 4 sode. Na sredi kleti jih ne najde več in Mirko ga debelo gleda, ko zahteva Bogdan od njega svoje 4 sode. Pokaže mu, da ima kakor
:i 3 3 3 4 3 3 3 3
popred ob vsaki steni 9 sodov ter taji, da bi mu bil Bogdan 4 sode spraviti dal. Ker se stvar ni mogla rešiti z lepa, toži Bogdan soseda Mirka, da mu je ukradel 4 sode. Odvetnik preišče klet in najde Mirkovo prevaro. »Ker ste si po krivici prisvajali Bogdanove sode« — pravi odvetnik — »obsodila vas je pravica, da plačate Bogdanu škodo in meni trud. Njemu njegove 4 sode nazaj, a meni vaše 4 sode za kazen.« — Pravica mu je vzela tedaj 8 sodov z Bogdanovimi vred. Tega se je sramoval Mirko. Imel je v kleti zmirom najmanj tolikov sodov, da jih je štel ob vsaki steni po 9. Postavi tedaj ostalih 20 sodov zopet tako, da jih je bilo ob vsaki steni po 9. — Kako je zopet to ukrenil ?
36.	Bogat knez je imel edino hčer, katera mu je pa že mlada umrla. V njen spomin napravi na grobu križ iz samih dijamantov. Da bi pa
kedo ne ukradel križa, po-	y
stavi čuvaja. Križ pa je bil	o
tako-le napravljeni! — A ko	0
v .	C oooOooo 1)
namreč dijamante na tem	0
križu sesteješ, dobiš jih od
A do B ravno 9; od A do	o
C tudi 9 in ravno tako od	0	A
A do I) tudi 9; tedaj od spodaj navzgor, kakor tudi od spodaj na desno in levo, šteješ vedno le
10
po 9 kamnov. Knez prihaja vsak dan in šteje dijamantc, da bi mu kedo katerega ne ukradel.
Nekega dne pa premišljuje zviti čuvaj, kako bi kneza opeharil, in glej, zvita glava jo ugane. Vzame s križa dva dijamanta tako, da pri vsem tem knez vendar na vse popred omenjene strani 9 kamnov našteje ter še zmirom ima čuvaja za najbolj poštenega človeka. — Kako je čuvaj to napravil ?
37.	Zabavnik ugane kateri dve strani v knjigi mu je nasprotnik zakril.
Nasprotnik zakril mu je z rokama dve zaporedni strani n. pr. 104, 105. — Zab. šteje od lista, katerega stran mu nasprotnik z desno roko zakriva, na spodnjem konci liste naprej. Preštel je v tem slučaju 4 liste ter prišel do lista, kateri ima spodaj drobno številko 8 (osma tiskovna pola). To si zapomni. Nato si vzame katerokoli drugo knjigo, poišče si tudi v njej ono število 8 ter šteje od ondi 4 liste nazaj. Stran tega četrtega lista je 105 ona pa 104, kateri ima nasprotnik zakrite.
38.	Zabavnik stavi, da nihče ne more tri stavke tako za njim reči, da ne bi vmes kaj dru-zega rekel.
Ko si je našel Zab. nasprotnika, položita oba svoji stavi na mizo. Nato reče Zab. n. pr.:
»Vesela družba se nas je danes zbrala 1$
Nasprotnik: »Vesela družba se nas je danes zbrala!«
Zabavnik: «Prav dobro se imamo!«
Nasprotnik: »Prav dobro se imamo!« % .
Zabavnik (seže naglo po stavi ter jo spravlja v žep): »Ste že zaigrali!«
Nasprotnik (začuden): »Zakaj?«
Zabavnik: »Zato, ker niste mojega tretjega stavka (»Ste že zaigrali!«) za menoj rekli, nego le »Zakaj?« česar jaz nisem rekel!«
Se ve, na led spravil bo Zab. s to igro le njega, komur še ni znana.
39.	Zabavnik reče: »Liter vina plačam njemu, kateri vdari prvi, ko jaz do tri naštejem »gor po mizi!« — Toraj! Ena! — Dve! — Tri! — Tresk! vdarijo vsi. — Zab. pa reče: »Slavna družba! Obžalujem, da nihče ni storil tega, kar sem rekel. Zakaj vsi ste vdarili le »dol po mizi!« — »Gor po mizi« vdari se tako! (Zab. vdari od spodaj gor). Vino bom pil toraj sam, kadar mi bo volja!«
40.	Zabavnik nariše hišico ter razlaga: »Tukaj vidi sl. družba hišico! Ker je v tej hiši mnogo dragocenosti shranjenih, zato ima železna vrata in železne oknice (polkne) na oknih. Le eno podstrešno okno, katero vidite tu, ni zavarovano. Da
10»
je hiša še bolj zavarovana, skopan je okoli nje velik z vodo napolnjen jarek. (Ta črta tu okoli hiše kaži nam to!) Za hišo leži ob zidu lestvica. — Dolgo ni mogel nihče čez vodo do hiše, a nekedaj sc vendar posreči nekemu tatu, preplavati vodo. Pride do hiše, ogleduje jo in premišljuje, kako bi mogel notri. Slednjič zagleda lestvico. Kaj mislite, kje bo prišel v hišo!«
Družba posluša in gleda! Komaj pa je Zab. svojo pripovest z vprašanjem: »Kje bo tat prišel v hišo?« končal, že stegne ta ali oni roko ter pokaže na ono nezavarovano podstrešno okno; a v tem trenotku vdari ga Zab. po roki, rekoč: »Bote šli tatu pot kazat!« — Dotični se prestraši, družba se zasmeje in igra je končana.
41.	Zabavnik stavi, da nihče ne bo mogel pobrati desetice, katero on na tla položi.
Zab. postavi njega, kateri želi desetico pobrati, tako k steni, da se mu tudi pete stene tiščijo ter položi desetico k prstom njegove noge. Hoteč se pripogniti (kolen ne sme vpogniti), zgubi vsaki ravnotežje ter zleti naprej.
42.	Zabavnik naredi, da ne moreš preko ene slamice skočiti.
To naredi Zab. lehko na dvojen način, a) On položi slamico tikom stene in nasprotnik ne more skočiti preko nje. b On položi slamico sredi sobe,
a nasprotnik preskočiti jo mora se stegnjenima nogama t. j. on ne sme kolen vpogniti.
43.	Zabavnik naredi, da ne moreš šivanke vdjati! —
V ta namen dobi Zab. kak valjar, položi ga na tla in veli nasprotniku tako se vsesti na njega (valjar), da drži nogi križema ravno naprej tako, da se le ena peta tal dotika. Nato da mu Zab. v eno roko šivanko, v eno pa nit, katero naj vdene. —
Ta igra igra se tudi tako, da poda Zab. nasprotniku v eno roko gorečo svečo, s katero naj prižge svečo v drugi roki. — Igra povzroči mnogo smeha.
44.	Zabavnik naredi, da suknje sam ne slečeš, ali da sam s stola ne vstaneš.
Zab. ukaže nasprotniku, da sleče suknjo. Kadar pa on suknjo slači, slači tudi Zab. svojo in res je, da nasprotnik suknje ni sam slekel. — Slično je tudi pri drugem. Kadar vstane nasprotnik, vstane tudi Zabavnik.
45.	Zabavnik naredi, da če gre nasprotnik skozi vrata in pride v sobo nazaj, nima nobenega gumba več! — Ko pride nasprotnik zopet v sobo, vpraša ga Zab., kateri gumb ima sedaj več, kakor popred.
46.	Zabavnik napravi, da nasprotnik ne more s stola vstati. —
Nasprotnik vsede se tako na stol, da ima noge tik sprednjih stolovih nog. Ko hoče vstati, ne sme trupla naprej pripogniti, a tudi nog ne premakniti. Tako ni mogoče vstati.
47.	Zabavnik stavi, da bo stoječ sredi sobe napravil krog okoli sebe ter potem ne da bi pre-, stopil krog, poljubil vse štiri sobine stene.
48.	Zabavnik stavi, da ne boš mogel toliko časa čepeti pod mizo, da trikrat udari ob mizo.
—	Kadar nasprotnik čepi pod mizo, udari Zab. s pestjo prvič ob mizo; čez nekaj časa udari drugič. A zdaj Zab. neha in nasprotniku je predolgo čakati tretjega udarca pod mizo. Zakaj Zab. lahko tretjič udari še le jutri ali čez mesec dni.
40. Zabavnik ugane misli kacega igravca. Zab. vzame za vsacega igravca listek papirja. Kadar sedijo vsi igravci okoli mize, razdeli listke vsakemu po enega. Ko pride do onega, čegar misli naj ugane, ne da mu listka, nego reče mu: »Vi ste mislili, da tudi dobite listek, a motili ste se!«
—	Tako je pogodil njegove misli.
50.	Zabavnik vpraša: »Kedo zna zapisati s tremi črkami: zmrzla voda?«
51.	Zabavnik vpraša: Kedo zna zapisati s štirimi črkami: suha trava?«
52.	Zabavnik reče:	»Didel didel dajčeka!
Kedo zapiše to z dvema črkama?«
53.	Zabavnik vpraša nasprotnika: »Znate-li reči »Zabavnik« z nosom?«
54.	Zabavnik vpraša: »Kedo zna s kredo na mizo narisati grablje kolikor mogoče naravno?« — Razni skušajo ali na mizo naravno jih narisati ni lehko. Kako je to Zab. storil ?
55.	Zabavnik re- l:< 3456789 10
če: »Iz teh 10 šibic	//////////
(vžigalic) sestavi pet // / / // // // križev! Pri sestavljanji pa vselej preskoči dve šibici!
56.	Neki knez je imel veliko kraljestvo v podobi popolnega kvadrata. Ker je imel štiri sinove, hotel je vse kraljestvo med nje tako razdeliti, da bi dobil vsak sin pojednak del zemlje. Da bi se pa njemu samemu na stare dni ne godilo slabo ter bi mu ne bilo treba pomoči prositi sinov, pridržal je sebi četrti del vseh dežel obširnega kraljestva. — Kako se ostali del zemlje razdeli, da je dobil vsaki sin jednak delež ?
57.	Zab. reče: »Kako se napravi vsaka teh dveh podob z eno samo potezo? (Glej sliki a) in b) na strani 152.)
j Svojina j očetova. !	Ustali prostor,
kateri	1 s
razdeliti. 		
58.	Zabavnik: »Od teh
25 v podobi križa sestavljenih šibic (vžigalic) naj---------------■—
se jih odvzame 10 tako,	—
da ostanejo še štirji kva-	__
drati !<
59.	Zabavnik vpraša: »Kedo zna od 5 takole sestavljenih šibic (vžigalic i. dr.) najpred
3 proč vzeti, potem pa zopet 2 nazaj dati \/ tako, da ostane popolna prejšnja podoba ?» —
60.	Zabavnik vpraša: »Kedo | | | | |~[*|
zamore od 22 tako-le sestavljenih | | | | |J_|
šibic (vžigalic) vzeti sedem proč tako, da ostane pet?« —
61.	Zabavnik napiše ta-le križ na mizo ter vpraša :
»Kedo zna iz tega križa zbrisati dve številki tako, da se števila potem še zmi-rom tako vrste drugo za drugim, kakor zdaj in da ostane tudi križ?«
62.	Zabavnik stavi, da kurje jajce v navadno pollitersko steklenico!
Zab. dene jajce v močen vinski jesih, kjer je pusti tako dolgo, da postane mehko kot testo. Nato je na mizi rahlo valja, da postane podolgovato in tenko, da je lahko zmaši skozi steklenički vrat. Ko je jajce v steklenici, vlije vode noter in čez nekaj časa zadobi svojo prejšnjo podobo in trdost.
63.	Zabavnik stavi, da sne v 24 urah celo pitano svinjo; seveda le to, kar se sploh od nje je!
64.	Zabavnik stavi, da poje pred žemljo, nego popije nasprotnik četrt litra vina!
65.	Zabavnik stavi, da poje tri in pol ducata jajec!
66.	Zabavnik vzame robec in reče, da je začaran, ker nima na vsem svetu nihče tacega robca, da ne bi zgorel, ako ga zažgeš. Zab. ga
10
9
8
7
10 9876789 10 5 4 3 2 1
spravi celo surovo
zažge; robec gori in vendar ne zgori. Kako je to napravil?
67.	Zabavnik pravi da ima tudi začaran papir, ker če ga tudi zažiga, neče goreti? — Kako je to?
68.	Zabavnik napravi, da navadna šivanka v vodi ne vtone, ampak plava na površji ter kaže proti severu! —
69.	Zabavnik pripoveduje: »Neki oče pride z dvema sinoma do reke, čez katero se mislijo prevesti. Takraj reke je bil čoln, na katerem je bilo zapisano, da nosi le en cent. A oče tehtal je baš en cent, vsaki sin pa pol centa; kaj pravite, kako so naredili, da so se prepeljali čez reko?«
70.	Zabavnik pripoveduje: »Neki človek ima pri sebi volka, kozo in zelje, pa bi se rad prepeljal čez reko, toda čolnič je tako majhen, da ne more vseh naenkrat, ampak le posamez seboj vzeti. Kako bo prepeljal čez vodo volka, kozo in zelje, da ne bi nikoli ostal na eni strani sam volk s kozo, pa tudi ne sama koza z zeljem; ker v prvem slučaju bi požrl volk kozo, v drugem pa koza zelje.«
71.	Zabavnik zna tudi skrivnostne pisave! —
a) On zmeša v enakih delih drobno zdrobljen
galun, šiške in oster vinski jesih. S to tekočino piše na zunanjo trdo jajčjo lupino. Ko sc je pi-
sava posušila, da jajce za štiri dni v slano vodo ali oster vinski jesih. Ko vzame potem jajca ven, ni videti na njem nobene črke več; vidijo se še le znotraj na belem, kadar je jajce trdo kuhano.
b) Novo pero namoči v mastno mleko ali v smetano. S tem peresom piše potem na papir ter pusti, da se posuši. Kadar hoče čitati, potegne papir skoz toplo vodo in pisava se vidi.
72.	Zabavnik je na kegljišču ter stavi, da zadene v enem lučaju kegelj (stožec), kateregakoli mu kedo postavi in določi!
73.	Zabavnik stavi tudi, da napravi v enem lučaju tri »grabne« (»planke«)! —
74.	Zabavnik pripoveduje: »Dva novoporo-čena greta na sprehod. Po nesreči zgubi nevesta svoj zaročni prstan. Žalostna se vrneta domov. — Drugi dan prinese neka žena raco na prodaj, katero mlada gospa kupi. A ko kuharica raco razpara, kaj mislite, kaj najde v njej?« —
75.	Zabavnik vpraša: »Kedo zna teh 12 kvart tako v 3 vrste razložiti, da če vrste štejemo od leve proti desni ali od zgoraj navzdol naštejemo v vsaki vrsti po 4 kvarte?« —
76.	Zabavnik ugane lcvarto, katero si je nasprotnik mislil! —
Zab. razdeli 21 kvart (z licem navzgor) na 3 enake kupčke ter vpraša nasprotnika v katerem
kupčku je ona kvarta, katero si je mislil. Ko mu pokaže, dene Zab. kupčke tako skupaj, da je oni z izbrano kvarto v sredi. Nato razdeli Zab. kvarte vnovič na tri enake kupčke in nasprotnik mu zopet pove, v katerem kupčku je sedaj ona kvarta. Zab. dene kupčke zopet tako skupaj, da je oni z izbrano kvarto v sredi. Tako stori še tretjič. Ko je tretjekrat kupčke skupaj dal, začne jih od vrha šteti. Ednajsta kvarta je ona, katero si je nasprotnik mislil.
77.	Zabavnik ugane kvarto, katero je nasprotnik iz kupčka potegnil! —
To stori on tako! On poda nasprotniku kup kvart ter mu reče: »Vzamitc si tu eno kvarto, zapomnite si jo ter denite jo potem tu notri pod kupček!« — Ko se je to zgodilo, skrije Zab. kvarte za hrbet ter predene previdno le-to spodnjo kvarto na vrh, z licem na ven. Nato pokaže kupček nasprotniku, rekoč: »Je-li ta-le?« Sedaj je se ve druga na dnu, ona prava pa zgoraj Zabavniku obrnena, da si jo lehko pogleda. Ko je nasprotnik odg.ovoril, da to ni prava, skrije Zab. kvarte zopet za hrbet, vtakne ono izbrano med druge ter jih da mešati. Ko so mu jih dovolj zmešali, išče ono kvarto. Voha in ogleduje jih, a nazadnje jo najde.
78.	Nasprotnik da Zabavniku kvarto katerokoli mu ta zaukaže! —
Ko si je Zab. zapomnil spodnjo kvarto v kupčku, razmeče vse kvarte po mizi, a zapomni si kje je ona spodnja. Spodnja je bila n. pr. srčna dama. Zato reče nasprotniku: »Dajte mi srčno damo!« Nasprotnik vzame eno kvarto, a pogledati je ne sme, ter jo da Zabavniku. Bila je n. pr. zeljna desetka. Zato reče Zab. nadalje: »Dajte mi zdaj zeljno d e set ko!« Nasprotnik da mu kakor popred zopet eno, n. pr. želodov as. Zab. reče dalje: »Dajte mi ž. e 1 o d o v as!« Nasprotnik poda mu n. pr. kufnega kralja. — Ker misli Zab. sedaj igro končati, reče: »No, kufnega kralja si bom pa sam vzel!« To rekši vzame si ono srčno damo ter pravi: »Želel sem si srčno damo, zeljno desetko, želodov as in kufnega kralja! Vse ste mi dali; evo jih!«
79.	Zabavnik spremeni kvarte v žabo! — Zab. reče:	»Tu imam čast slavni družbi nekaj
čisto novega pokazati! V roki imam kvarte, vseh 32, kakor se lehko prepričate. (Zab. da družabnikom kvarte, da jih pregledajo!) — Imam tudi škatljico iz navadnega debelega papirja; škatlja je priprosta in prazna, le pokrova nima. Prosim, da si jo ogledate! — Tako! — Zdaj ste se prepričali o vsem! Položim sedaj kvarte tu na mizo! A, kje je moja palica-čarovnica ? Ta mi mora pomagati. — Tako torej! Kvarte položim tu na
mizo ter poveznem čez nje škatlico! Videli ste vsi, da so kvarte pod škatlo! — Vendar motite se! Kvarte, katere ste v rokah imeli, niso bile kvarte, nego moj nesrečni prijatelj Miško, katerega je hudobni čarovnik Korambambular spremenil v žabo. Meni dana je moč spremeniti ga zopet v kaj druzega, le v človeka ne. Tako pokazal sem ga vam popred v podobi kvart, a sedaj bodete videli siromaka v podobi — žabe. Izrečem za to le čarobne besede in sprememba bo gotova. Torej!
Mikstum 1 Makstum!
Rumdideldum!
Hokus l Pokus!
Pfidibum!
Tako, sedaj pazite! (Zab. vzdigne škatlo.) Vidite ga, mojega nesrečnega prijatelja? Tu sedi siromak kot — žaba! —
Kako pa Zab. to napravi ? No, on zlepi kup kvart drugo na drugo skupaj ter izreže potem luknjo v nje tako, da ostane zgornja kvarta cela. Nato napravi si škatljico tako veliko, da se da baš na kvarte povezniti. Kadar kaže svojo »ume-talnost«, vlovi si kako žabico ali drugo malo ži-valico, dene jo v' to luknjo ter položi tudi spodaj eno kvarto čez tako, da se vidi vse kot navadne kvarte. V začetku igre pokaže družbi, se
ve prave kvarte, zmeni jih pa ko reče: »Kje je moja palica čarovnica?« V tem ko se namreč za palico obrne, ima časa dovolj kvarte izmeniti. On položi torej izvotlenc kvarte z žabo na mizo ter povezne škatlo čez. Kadar hoče škatljo vzdigniti, prime jo s prsti močno ob straneh tako, da vzdigne ž njo vse znotranje kvarte, le ona spodnja, na kateri sedi žaba, ostane na mizi.
B. Rešitve.
1.	Črno.
2.	Belo.
3.	Dotični mora svoje uho prijeti.
4.	On spusti eno desetico na tla, ter jo pobere z ono roko, v kateri ima drugo desetico.
5.	Vsede se dotičniku v krilo.
7. Vsi drugi nimajo niti vinarja v Zabavnikov! listnici.
11. Zbriši v prvi vrsti prvo in zadnjo, v peti vrsti prvo in peto, v šesti vrsti pa zadnji dve.
13.
14.
4	‘ 4	1 8	7	12 |
1	j 1	16. . 13	9	5 :
4	'M	6	11	10 1
6 j 1	8	8 | 1	6	2 i 7	6
7	5	3	3 | 3	7 j	9	5	1
o 1	 CN	4	j 4 | 9	= 1	4 4 1	8
19. Vzami vinar, ki leži na desni strani ter preloži ga na levo stran, tako pride vinar, ki je bil pred v sredi, na desni konec.
' 20. Vzami 3 vinarje v roko, pa sd prekrižaj ž njimi!
21.	Vzami kos papirja in ga raztrgaj na dva kosa, potem enega teh kosov zopet na dva, pa imaš 2X2 kosa t. j. 3. kose.
22.	Zbriši od XII spodnjo polovico in ostane ti VIL
23.	Zabavnik reče: »Gospodje! Iz srca rad bi vam tako dogodbico povedal, a žal, takrat še ni bilo železnic!«
24.	Razpostavil jih je tako:
0000 I I I I I 00 I 000 | 0 I | 00 | | | 0 I | 00 |
(Ničle pomenijo kristjane, črte pa Žide.)
25.	0 + 9 + 6 + 6 = 30.
26.	Pri št. 1 nastopi jetnik ter gre skozi vse sobe v redu kakor kažejo številke. Skozi sobo 58 gre dvakrat (iti mora iz 57 v 58 in nazaj v 57 ter dalje). Pri 64 pride na prosto.
27.	a) 13	I>) 17	28. 987654321 = 45
7	___3_	123456789 = 45
20	20	864197532 = 45
29. 9X8 = 72 + 7 + 6 + 5 + 4 + 3 + 2 + 1 = 100
1	2	3	4	5	6	7	8
26	25	24	23	22	21	20	9
27	28	29	30	31	32	19	10
44	43	42	41	40	33	18	11
45	46	47	48	39	34		12
54	53	52	49	38	35	16	13
55	58	51	50	37	36	15	14
56	57	59	60	61	62	63	64
u
30. Potegni rokavice z rok.
31. 4 4
2
To
80 m
80 m
33. Prvokrat jo prerezi od a—bi — Odrezani kos c položi med ona dva dela ter prereži potem zopet vodoravno med žeblji in dobil boš, kar ti naloga veli! —
35. Najpred I2 postavil je sode js tako,	2
5	2
5
5
2!
e
potem
36. Čuvaj	razpostavil je	di-	®
jamante tako :	o o o o o
47. Krog napravi okoli sebe po obleki.	o
50. Led.	51.	Seno.	^
52. To. 53. Ne, le z usti. o
54.	Zabavnik nariše držaj in zgornji del grabelj na mizin rob, grabljine zobe pa dol ob mizini debelosti.
55.	Najpred položi 7. šibico na 10., potem
5.	na 2., dalje 3. na 8. potem 1. na 4. in naposled
6.	na 9. skupaj v eden križ.
57.
< NSetova svojina	i.	sin
~n	sin.	
50. Pomakni spodnje tri šibice nekoliko proč, potem pa še ostali dve za njimi.
60.
III lil
10
61.	9
8
63.	Zabavnik stavo do- 10 9 8 7 8 9 10 bi, ker on ni rekel, da poje svinjo v 24 zaporednih	4
urah. Zato si da n. pr. meso povoditi ter je danes kake	l
četrt ure, jutri kakih 10 minut i. t. d. V 24 urah spravi prase brez posebnih težav »pod streho«.
n*
64.	Da to stavo dobi, položi pred se polo papirja ter je na njej svojo žemljo tako, da se mu ne zgubi niti najmanjša drobtinica. Ko je tako vse »do čistega« pojedel, vzame nasprotnikovo kupico ter reče: »Jaz sem žemljo do čistega pojedel, vi pa svojega vina še niste »do čistega« popili, ker še vidim nekaj kapljic v kupici!«
65.	Zabavnik da si skuhati 9 (3 in pol ducata) jajec, katera poje.
66.	Zabavnik premoči ga popred z vodo, potem pa ga pomoči v špirit.
67.	Zabavnik pomoči papir v vodo, v kateri je razmočil galuna ter ga potem zopet posuši.
68.	Zabavnik vzame se suhimi prsti suho šivanko in jo položi vodoravno prav na lahko na površje vode tako, da bode cela šivanka naenkrat padla na površje.
69.	Najpred se peljeta sina čez reko; eden ostane onkraj reke, drugi se pelje nazaj po očeta. Potem se pelje oče in sin ostane. Zdaj stopi oče iz čolna in sin se pelje po brata.
70.	Najpred prepelje kozo in nazaj se pelje sam; potem pelje zelje pa vzame nazaj grede kozo seboj; v tretje pelje volka in se pelje sam nazaj, naposled prepelje še kozo.
72.	Ker Zab. ni rekel, da zadene stožec v prvem lučaju, lučati sme tako dolgo, da ga v »enem« lučaju zadene.
73.	Zabavnik vzame tri kroglje na roko ter jih zaluča.
74.	To, kar v vsaki drugi!
75.	Zabavnik položi prvo kvarto na prvo kvarto prve vrste, drugo na drugo druge vrste in tretjo na tretjo tretje vrste.





Z



; '
Uganke in računske naloge.

■




A. Uganke.
1.	Jaz je nimam in si je ne želim imeti; če bi jo pa imel, bi je ne želel izgubiti; a če jo dobim, je pa več nimam!
2.	Če imam vodo, pijem vino; kadar pa vode nimam pijem vodo!
3.	V gori raslo, s konji se paslo, a z gospodinjami se igralo!
4.	Kedaj je zajec najboljši?
5.	Kako spremeniš te tri črte | | | v pet, a ne smeš nobene zraven pripisati ?
6.	Kedo je največji siromak, kadar cerkev gori ?
7.	Ni umrjoče, ni neumrjoče, nego od vsacega nekaj; ne živi niti kot človek niti kot Bog, nego raste vedno z novega ter takoj zopet umre; nevidno je, a vendar vsacemu znano!
8.	Miza nisem, nisem atol,
Spredi nogi, zadi kol:
Kleplji me. in zabrenčim,
Njo in njega zvcselim.
9.	Deklica, teklica, suknjiče tri:
Ena od čela na lice visi,
A ne zakriva ni lic, ni oči;
Suknjiči lučnati dve sta od zad,
Malinček brez vode v srcu je zlat.
10.	Sedem je nas in vendar nobeden:
Vzarni tri proč, pa ostane še eden!
11.	Na kateri strani ima pes največ dlake?
12.	Na mizi gori 6 sveč. A ko 2 sveči ugasneš, koliko jih ostane še na mizi?
13.	Belo je, sir ni; repato je, miš ni; sol liže, koza ni; grize, a pes ni!
14.	To, kar imam v roki, kupil sem včeraj in sem domov prinesel, a videl tega še vendar nisem. Tudi prodajalec, pri katerem sem to stvar kupil, ni je videl še nikoli, in da-si je dolgo v izložbi na oknu ležala, vendar je tudi mimogredočih še nobeden ni videl. Predno je to stvar trgovec v roke dobil in tudi pozneje, predno sem jo jaz dobil, imelo jo je mnogo ljudi v rokah, ali nihče je ni videl. Jaz vam bom zdaj to stvar pokazal in kadar jo bodete videli, potem je zopet ne bo nihče več videl. Kaj držim v roki?
15.	Bog oča jo ima, a vendar je ni nikjer v nebesih. Vsaka voda jo ima, a vendar je ne dobiš niti v potoku niti v morju. Zrak jo ima, a vendar je ni nikjer v podnebju. Vsaki sad jo ima, a vendar je ne dobiš na nobenem
drevesu, ne na vrtu ne v gozdu. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija jo imajo, a vender je ne dobiš, če jo iščeš po vsem svetu. Najmanjši otrok, ki druzega ne zna nego abc, pozna to stvar, a vendar obljubim sto kron vsacemu, kedor mi jo najde v enem tednu. Kaj je to?
16.	Pravil je sam po smrti, da je umrl!
17.	Kateri svetnik je najbolj učen?
18.	Kedo je največji posestnik na svetu?
19.	Katera žival ima kosti od zunaj, a meso od > znotraj.
20.	Pride, pri nas je in zopet gre; noben cesar in noben kralj ga ni videl niti slišal!
21.	Kadar ne vidiš, takrat sem pri tebi, kadar vidiš, takrat me ni.
22.	Les po lesu tolče, nima telesa in ne duše, pa le mojo živino straši.
23.	Očetov otrok, materin otrok, pa vendar nobenega človeka sin!
24.	Kaj vidijo vsi slepci in kaj slišijo vsi glušci?
25.	Kmet je sejal ter govoril: »Če pridejo, ne pridejo, če pa ne pridejo, pa pridejo; toda boljše je, da ne pridejo, pa vendar pridejo, kakor da pridejo, pa ne pridejo!« Kaj je mislil ?
26.	Kateri svetnik stoji v cerkvi na desni strani ?
27.	Kedo največ trpi, kadar je cerkovnik bolan?
172
28.	Kedo vidi več, ali oni, ki ima samo eno oko, ali oni, ki ima dve očesi ?
29.	Če nimam sem kregan, če imam pa sem tepen?
30.	Kateri delavec je najbolj neumen ?
31.	Kedaj gleda palec iz čevlja ?
32.	Koliko žrebljev potrebuje dobro podkovan konj ?
33.	Hrbet ima —trebuha ne; roke ima — nog ne; lase ima — glave ne!
34.	Kaj je boljše, če mešamo vodo z vinom, ali če mešamo vino z vodo ?
35.	Trije igralci igrajo vso noč in ko igrati nehajo, so vsi trije na dobičku 1
36.	Kedo gre črn v ogenj in pride rdeč nazaj ?
37.	Kedo gre rdeč v vodo in pride črn nazaj ?
38.	Jaz nosim gospodarja, gospodar pa mene!
39.	Kedaj se morajo ribe nasoliti, da ostanejo do druzega leta dobre?
40.	Zjutraj hodi ob štirih, o poldne ob dveh, zvečer pa ob treh!
41.	Vsaka hiša ga ima, Bog ga pa nima!
42.	Trikrat enkrat, dvakrat nobenkrat, enkrat vsak dan!
43.	Kedaj je dvakrat dve šest?
44.	Kateri so najprijaznejši ljudje?
45.	Pridem nenadoma, umrjem precej po porodu
in potem pride nekdo za menoj, ki naredi veliko, hrupa!
46.	Kateri sluga sedi s klobukom na glavi pred svojim gospodom?
47.	Kaj vidiš samo enkrat v eni minoti, dvakrat v vsakem trenotku in le enkrat v večnosti ?
48.	Trije so, ki eden brez druzega biti ne morejo; kadar so pa skupaj, vjeda eden izmed njih druga dva tako, da oba konča in slednjič še samega sebe!
49.	Kedo si popred nogo zlomi, oni, ki pade z mize ali oni, ki pade se zvonika?
50.	Od doma gre, domov roge moli; domov gre, od doma roge moli!
51.	Cesto me pričakujejo in prosijo; a komaj se prikažem, vse beži!
52.	Kaka zver je to: po zimi je, po leti spi, telo je toplo, a nima krvi; na njo sedeš, pa tc z mesta ne premakne ?
53.	Nihče me ne vidi, a vsak me sliši; mojega tovariša pa vsak lehko vidi, a nihče ga ne sliši!
54.	V hišo stopi dvonoga, na rami nese trinogo; v dvonogo plane čvcteronoga, a dvonoga vrže trinogo srdita v četveronogo in ta zbeži pod četveronogo ter potem dvonoga sede na trinogo!
174
55.	Katera je bila prva kirurgična operacija ?
56.	Kateri je bil prvi kriminalni slučaj ?
57.	Kako bi sc najlaglje sporazumeli liberalec, klerikalec, socijalist in antisemit, sedeči pri isti mizi?
58.	Dvakrat je rojen bil, dvakrat je kri prelil, pa vendar ni zveličan bil!
50. Kaj je največje čudo v starem zakonu?
60.	Kaj pomeni stavek: »Ur um tud suh uk«?
61.	Ko bi kedo izmed nas imel vso srečo sveta, božjo milost, da celo večno zveličanje; kaj bi bilo vendar še boljše?
62.	Kateri psi so za zajce najbolji?
63.	V katerem kraljestvu ni tatov?
64.	Katera žival je najmočnejša?
65.	Katera žival je najpridnejša ?
66.	Zakaj žre osel osat?
67.	Kateri otroci vidijo svojega očeta krstiti?
68.	Katera žival je povsem mački podobna, pa ni mačka?
69.	Kateri mesec je najkrajši?
70.	Kateri mesec Ribničani najmanj jedo?
71.	V čem sta si fotograf in lovec podobna?
72.	Katerim prodajalcem ni treba na sejmu šo-torine plačati ?
73.	Bog ne vidi nikdar, cesar malokedaj, kmet pa vsak dan!
74.	Kedo more 100 ljudi na enem vozu v mesto zapeljati ?
75.	Kateri ljudje hodijo po glavi?
?6. Slepec je videl zajca leteti, hromeč ga je vjel, nagi pa ga je v žep vtaknil. Kaj je to?
77.	Kako se more z eno in isto besedo komu kaj prijetnega ali kaj neprijetnega povedati ?
78.	Kaj je v Ljubljani po sredi?
70. Kedo tiči nad ušesi v dolgovih?
80.	Kaj je sredi Prage?
81.	Kateri je najbogatejši vladar v Evropi?
82.	Kateri so najubožnejši vladarji v Evropi?
83.	Kje se dobi najcenejše in najslajše kosilo?
84.	Kaj je najslajše na svetu ?
85.	S čim je naš farni zvonik pokrit?
86.	Kaj je bilo pred na svetu, človek ali brada?
87.	Katera riba je najmanjša?
88.	Katera riba je najdaljša ?
89.	Kedo je najsrečnejši človek na svetu ?
90.	Kedaj po Gorenjskem seno kose?
01.	Spredi živo, v sredi suho, zadi dušo nosi!
02.	Katera dekleta imajo lesene zobe?
03.	Kedo je od svojega rojstva pa do poslednje ure svojega življenja vedno vesel?
04.	Kedo je prvo slovensko pratiko spisal ?
05.	V kleti imaš vino, pa ga nisi ne ti, ne kedo drugi v klet spravil!
96.	ICedaj ima krava toliko oči, kakor je dni v letu ?
97.	Najpred pridem jaz od tebe, potem pa ti od mene; najpred sem tvoj otrok, potem tvoja mati!
08. Malokatero jed uživaš brez mene, toda mene samega nikdar!
00. Večji je, če proč uzameš, manjši, če kaj dodaš!
100.	Nimam matere in moj oče je moj mož.!
101.	Deček sedel je pri mizi ter jedel; dalje ko je jedel, več je imel, slednjič pa je vse pri oknu ven vrgel. Kaj je jedel?
102.	Najboljša prijatelja sva si, ker pošteno naju živi najin posel; toda noben ne seže rad drugemu v roko in to zavoljo najinih poslov, ker bojiva se, da bi se nama ljudje smejali.
103.	Sam sebe jem, toda ne zavoljo sebe, nego zavoljo tebe!
104.	Sem na svetu, da sleparim; grdega človeka napravim lepega, lepega pa kakor hoče!
105.	Kedaj na Štajerskem repo sejejo?
106.	Jeziš se, da me ne poznaš,
Malo me ceniš, ko me spoznaš 1
107.	Kedaj so drobne hruške in jabolka najboljši?
108.	Kaj je bolj črno od vrana?
109.	Kateri osel je tako rigal, da so ga vsi ljudje slišali ?
110.	Kateri konec kašnate klobase je sprednji in kateri zadnji ?
111.	Kedo speče, da si ni vroč?
112.	Kako moreš z navadnim črnilom belo, s kredo pa črno pisati?
113.	Dva prijatelja potujeta daleč vsaksebi; prvi dava drugemu, kar mu ta nikedar vrniti ne more.
114.	Več kot imam, ložji sem!
115.	Kateri je močnejši bogatin ali revež?
116.	Zakaj je nesreča, če nam zjutraj zajec čez pot leti ?
117.	Črna krava gre v hlev in napodi vse rdeče ven!
118.	Kedo je rojen, pa ni umrl?
119.	Kaj je kuhano in pečeno, pa še pes ne je?
120.	Kako se zapiše tisoč s petimi številkami?
121.	Mlinar in dimnikar trčita na oglu neke hiše (prišedši iz dveh raznih ulic) skupaj. Gresta k sodniku drug druzega tožit. Komu bo sodnik prav dal?
122.	Leta, pa nima letanc; leži, pa nima ne postelje ne gnjezda; gre, pa nima nog!
123.	Kedo se poti kadar je mrzlo, kadar je toplo pa ne?
124.	Če sem na strehi, vse me črti; če sem v peči, vse me ceni!
12
125.	Da-si me je vsa dolina polna, me vendar niti za eno pest ne moreš nabrati 1
126.	Ko bi vedel bi me ne pobral; ker pa ne veš, me pa pobereš!
127.	Nihče me ne je, pač pa me grizejo; če me pa ne grizejo, me pa sežgejo.
128.	Poznam malo hišico, katera nima nobenih vrat in če hoče gospodar ven, mora si še le steno predreti!
120. Jutri ne bom več to, kar sem danes; vse mi spremenijo, še celo ime!
130.	Kadar ti je vroče, te hladim; kadar te zebe, te grejem.
131.	Na pol lesen, na pol svinjski!
13—.	pca jeklen.
Kep lanen;
Bolj ko pes leti,
Krajši rep dobi 1
133.	Pet luknjic v eni luknji!
134.	Nisem kristjan, da-si sem krščen bil; bil sem obešen, da-si nisem grešil!
135.	Kedor me napravi, me ne potrebuje; kedor me kupi, me noče; kedor me pa potrebuje, pa ne ve!
136.	Z mrtvim pokopali so tudi njegove nosilce!
137.	Prvi ima, drugi je imel, tretji pa bi rad imel!
138.	Kedor me napravi, ta ne pove; kedor me
vzame, ta ne ve; kedor me pozna, me ne vzame!
130. Živi je spal, mrtvi ga je pozval; živi je vstal, se za mrtvim podal!
140.	Zgoraj špičasto, spodaj špičasto, v sredi pa človek govorih
141.	Devica, komaj dan stara, se je z možem v zakon podala; povila mu sina, predno je leto imela ter vmrla, predno je bila rojena!
142.	Ilovica teče za ilovico, ker mu je ilovico vkradla!
143.	Kcdo pozna 'Boga, moli Boga, ljubi Boga, pa vendar proč gre, če Boga omenimo?
144.	Kaj je to? En mož in ena ženska smeta to storiti, dva moža tudi, nikedar pa dve ženski ?
145.	Bog je nima, na svetu je ni bilo in vendar jo je služabnik dal svojemu gospodu.
146.	Cel dan bije in tolče, pa niti enega iverja ne napravi!
147.	Višje je od Boga in hujše od vraga; mrtvi jo jedo; če je živi preveč jedo, vmrjejo.
148.	Kaj je še zeleno, kadar je rdeče?
149.	Nekaj dol po stopnjicah skače in čim dalje skače, daljši rep ima.
150.	Nima telesa, pa je vendar vidimo.
151.	Česa solnce niti na prostem ne more obsijati?
152.	Zakaj zajec pred belim psom bolj beži, kakor pred črnim?
153.	Kedaj je živela najlepša ženska na svetu?
12*
154.	Kedo napravi vse narobe, pa vendar prav?
155.	Kaj ni prav, pa vendar ni greh?
156.	Moja kokoš znese na dan več kot dvanajst jajec? Mi li verjameš to?
157.	Katero je najmanj vredno blago na svetu?
158.	Katere žene so najbolj dobre volje?
159.	Kaj ostane vedno enako?
160.	Katera žival pije najžlahtnejšo pijačo?
161.	ICedaj je kmetom najbolj dolg čas?
162.	Česa je več v vodi rib ali kamenja?
163.	Kedo je na svoji materi drva cepil ?
164.	Kedo je bil 5 dni mlajši od svoje matere ?
165.	Ali se hiša pred podre ali postavi?
166.	Kedo niti za svojo hišo ne ve?
167.	Kedaj kmet ne sme teleta prodati?
168.	Ali si že videl p o 1 telečje glave z dvema očesoma ?
160. Kedaj stoji cesar ob eni nogi?
170.	Katera šega je po vsem svetu enaka?
171.	Zakaj v bolnišnicah stare ženske več pojedo kakor mlade ?
172.	Zakaj poštenje najdalje trpi?
173.	Kako napraviš, da sc vsigdar med dvanajstim in eno zbudiš ?
174.	Kateri dan ima najsvetejšo bilo?
175.	Katera živa miš nam ne napravi škode?
176.	Kaj je pri krušni peči najboljše?
177.	ICedo skoči višje kozel ali bolha?
178.	Je-li več mrtvih ali živih?
179.	Česa dobro narejenemu čevlju manjka?
180.	Kedo je pametnejši zdravnik ali tat?
181.	Nekedo je razdelil štiri jajca med tri osebe tako, da ni nobeden več dobil, kakor drugi. Kako je to napravil ?
182.	Pet dijakov razdeli si pet jajec: vsaki je dobil eno, pa vendar je še eno v skledi ostalo!
183.	Zakaj so v trgih žemlje večje, kakor v mestih ?
184.	Kaj je težje, 1 kg perja ali 1 kg železa?
185.	Kako zapišeš ednajst tisoč, ednajst sto in ednajst s številkami?
186.	Koliko je polovica od osemnajst?
187.	Vsaka reč ima svoj začetek in konec; kedo ima dva začetka in dva konca?
188.	V Kamniku leži kamen in če petelin zapoje sc zmaji.
189.	Ali so take ribe na svetu, da bi njih oči bile meter široko narazen?
190.	Kje raste najboljše vino?
191.	Kako daleč je od zemlje do nebes?
192.	Kedaj se človeški dnevi končajo?
193.	Kedo je bil prpd rojen od svojih roditeljev?
194.	Katera sta najimenitnejša svetnika?
195.	Katerega svetnika časte ljudje za naj večjega pijanca ?
107.
108. 100.
200.
201.
202.
203.
204.
205.
206.
207.
208.
200.
210.
211.
212.
213.
214.
Katerih živali Bog ni vstvaril, pa so vendar na svetu ?
Koliko črk ima sveto pismo ?
Koliko je bilo apostolov?
Bogu je služil, nobenega greha ni storil, pa vendar ni prišel v nebesa!
Katero je najstarejše rokodelstvo?
Kedaj ima berač dobro uro ?
Kateri svetnik ima tri brade ?
Kaj je Marija svojemu otroku storila, da ko bi tudi druga mati svojemu otroku to storila, bi jo ljudje zasmehovali ?
Kedo je božjo besedo izpolnil, pa je vendar pogubljen bil ?
Katera je največja krivica v sv. pismu?
Kaj je višje od Boga ?
Kaj je v cerkvi najnepotrebnejše ?
O času velike povodnji vdrla je voda v neko poslopje, ki je nato začelo goreti; ko bi voda ne bila notri prišla, ne bilo bi poslopje zgorelo! Bo leti imam dve suknjiči, po zimi pa eno! Kedaj je dobro, da je človek sam ?
Korenine imam proti nebu, a vrh navzdol. Kaj pomeni to : aaaaa ?
Kaj pomeni to: «0»?
Kje je boljše živeti: kjer je dober kruh ali kjer je voda dobra ?
215.	Kaj pomeni to:	?
216.	Znan mi je prečuden kraj, kjer je večinoma vse narobe; župnik in župan sta med vsemi prebivalci najzadnja; kapelan je celo pred škofom in papežem, a vendar je še cerkovnik pred njim; učenec je pred učiteljem, berač pred milijonarjem i. t. d.; še celo angelje stavijo pred Boga; kruh in močnik je prej ko moka in sploh velja ta-le red: najpred jesti, potlej kuhati, nato mleti, slednjič sejati. Kje je to?
217.	Kaj pomeni to:
218.
210.
Kje ima vol največ mesa?
Kaj pomeni to:
220. Tri žene bile so začarane v travniške cvetice. Le ena smela je čez noč v človeški podobi prebiti v svoji hiši. Necega dne reče svojemu možu: «Rešena sem za zmirom, ako prideš danes dopoldne na travnik, me spoznaš ter vtrgaš!» — Čez nekaj ur gre mož. na travnik, vtrga pravo cvetico in žena je bila rešena. - -Kako je mož pravo cvetico spoznal, ko so bile vendar vse popolnoma enake?
B. Računske naloge.
1.	Mirko vpraša Milana: »Koliko orehov imaš?« Milan: »Ko bi jih imel trikrat toliko, kolikor jih imam in ko bi jih potem še ti 16 zraven pridejal, bilo bi jih ravno toliko čez 100, kolikor jih zdaj manjka do 100!« Koliko orehov je imel?
2.	Na vprašanje kako star je, odgovori dijak: »Pred osmimi leti sem bil toliko star, kolikor mi zdaj manjka do 20 let!«
3.	Neki oče premišljuje svojo starost in najde, da je že trikrat toliko star, kakor njegov sin. Kj, misli si, za 16 let bodem vendar samo še enkrat toliko star, kolikor bo moj sin.
4.	Pri nas smo 4 v hiši: oče, mati, sestra in jaz. Oče ni daleč, da zvrši 50 let, mati je 0 let mlajša od njega; sestra je polovico, a jaz dve tretjini mlajši od matere. Če naša leta uganeš in vse skupaj sešteješ, dobiš število, katerega številke premetavaj od desne na levo, od leve na desno, iz srede na kraj, ali kakor koli ti je drago, vedno se ti kaže isto število.
5.	»Koliko let ima vaša prijazna hčerka ?« vpraša popotnik krčmarja. Krčmar se nasmehne, ter reče: »Moja žena je bila baš 18 let starši, ko sva dobila to dete. Ako pa sedanja materina leta množite s hčerkinimi, dobite Abrahamovo starost, t. j. 175 let!«
6.	Pastir pride k čredi koz in pravi: »Dobro jutro, sto koz!« — »Bog ga daj!« odgovori mu koza. »Nas pa ni sto. Ko bi nas bilo še enkrat toliko, kolikor nas je in polovica toliko in četr-tinka toliko in še ti pastir povrh, — bilo bi nas 100!»
7.	Nekedo vpraša stariše, koliko imajo otrok? Sin se oglasi in pravi: »Jaz imam toliko bratov, kolikor sester,« Hči pa pravi: »Jaz imam pa dvakrat toliko bratov, kolikor sester. Koliko nas je?«
8.	Polž bi rad zlezel na 20»» visok zid: po dnevi pride 5 vi visoko, a po noči zdrkne zopet 4 m nazaj. Kedaj pride na vrh zida?
9.	Trije dijaki so igrali za orehe ; najstarejši dobi vse orehe od onih drugih ter jih ima se svojimi vred 45. Predno so začeli igrati, imela sta ona dva dijaka enako število orehov, a tretji jih je imel samo polovico toliko, po kolikor vsaki njegovih tovarišev.
10.	Tonček, Mihec in Ivanek si razdelijo 70 vinarjev tako, da dobi Mihec dvakrat toliko, kolikor Tonček, a Tonček trikrat toliko, kolikor Ivanek. Koliko dobi vsaki?
11.	Učitelj napravi izlet se svojimi učenci ter jih razpostavlja v vrste. Ako jih je postavil po 2 skupaj, ostal mu je naposled 1 učenec; ako jih je razpostavil po 3, ostala sta mu 2; ako jih
je razpostavil po 4, ostali so mu 3; ako jih je razpostavil po 5, ostali so mu 4 ; ako jih je razpostavil po 6, ostalo mu jih je 5; ko jih je postavil 7 v 1 vrsto, ostal mu ni nobeden učenec. Koliko učencev je imel?
12.	Metod je dobil od očeta vsaki dan po eno domačo nalogo. Da bi jih tem pridnejše izdelava!, obljubijo mu oče za vsako dobro izdelano nalogo po 5 vin. v dar; drugače pa je moral Metod očetu povrniti po 2 vin. za vsako nalogo, če je bila slabo izdelana. — Čez mesec (30) dni je dobil Metod od očeta 1 krono 22 vin. -— Koliko nalog je bilo dobro, koliko slabo izdelanih ?
13.	Mirko, Olgica in Vladi so dobili od matere pehar orehov. A razdelili so jih med se tako, da je dobila Olgica 10 manj nego Mirko, in Vladi, ki je bil najmlajši, 15 manj nego Olgica. Pomni pa, da je bilo vseh orehov petkrat toliko kakor Vladijevih! Koliko orehov je bilo in koliko jih je dobil vsaki?
14.	Krčmar je imel v dveh sodih 434 litrov vina. Ko je iztočil iz prvega x/4 in iz druzega 1 6 litrov, ostalo mu je v obeh sodih enako vina. Koliko litrov je držal vsaki sod ?
15.	Dve dekli ste nesli jajca na prodaj. Prva pravi: »Bodi tako dobra in daj mi od svojih jajec 8, da jih bom imela baš toliko kakor ti!« Druga pa
jej reče: »Pa mi daj rajši ti od svojih jajec 5, da jih bom imela jaz trikrat toliko kakor ti!«
16.	O priliki, kadar so nabirali vojaške novince, povprašujejo se dijaki med seboj, koliko še kateremu manjka do dvajsetega leta. Eden izmed njih pa ne odgovori naravnost, nego reče: «Kadar bom šestkrat toliko star, kakor sem zdaj, manjkalo mi bo še toliko do 100, kolikor mi manjka zdaj do 20 let!»
17.	Število 45 naj se razdeli na štiri dele tako, da kadar se prvemu delu prišteje 2, od drugega dela odšteje 2, tretji del pomnoži z 2 in četrti del razdeli z 2, zmirom enako število izide.
18.	Sosed vpraša mesarja, koliko ovac je zaklal zadnje kvatre? Mesar odgovori: »Pri prvem klanju sem od vseh ovac, kar sem jih imel, zaklal polovico in še 1 in 1/2; pri drugem klanju sem od ostalih ovac zaklal zopet polovico in 1 in 1/„; baš tako tudi pri tretjem in četrtem klanju; ostala mi je naposled le ena sama ovca, katero sem obdržal za-se!« Koliko ovac je mesar v začetku imel?
19.	A pravi B: »Jaz imam 4krat toliko orehov kakor ti!« Nato pojeta vsaki po 2 oreha in sedaj ima A 6krat toliko orehov kakor B. Koliko jih je imel vsaki sprva?
20.	Dijak vpraša krojača: »Kako stari ste oče?« Krojač odgovori: »Moj brat in moja sestra
sta skupaj tako stara kakor jaz; moj brat je 16 let mlajši kakor jaz in starost moje sestre zračunite, ako petino mojih let odštejete od 24!«
21.	V nekem društvu je bilo 3krat toliko gospodov kakor gospodičin. Ko čez nekaj časa 8 gospodov odide in 4 gospodičine pa na novo pridejo, bilo je 2krat toliko gospodov kakor go- , spodičin. Koliko gospodov in koliko gospodičin je bilo v začetku ?
22.	Graščak ima 2 konja razne vrednosti in sedlo za 40 kron. Če dene sedlo na cenej ega konja, tedaj je ta baš pol manj vreden, kakor drugi boljši konj; če pa dene sedlo na boljšega konja, vreden je ta 3krat toliko kakor oni slabši. — Koliko je vreden vsaki teh konjev ?
23.	Nekedo izda vsaki teden 2 kroni manj kakor skupi. Če skupi v 15 tednih 102 kroni več kakor v 12 tednih izda, koliko skupi in koliko izda na teden ?
24.	Nekedo kupi 1 zlato in 1 srebrno uro ter da za prvo 4krat toliko kakor za drugo. Čez nekaj časa proda obe; pri zlati zgubi 10 kron, pri srebrni pa 6 kron. Če primerja denar, katerega je za uri dobil, vidi, da je za zlato uro dobil 5krat toliko kakor za srebrno. Koliko ga je stala vsaka ura?
25.	Zidarski mojster reče kadar je izplačeval delavce: »Ako bi plačal vsakemu mojih delavcev po 8 kron, ostalo bi mi še 24 kron od mojega denarja; ako pa bi plačal vsakemu po 10 gld., imel bi 24 kron premalo!« — Koliko delavcev in koliko denarja je imel?
26.	Blizu nekega mosta stanoval je ubog dninar. Nekedaj pride k njemu lepo oblečen ptujec ter mu reče: »Smiliš se mi, ker si tako ubog! Pomagal si boš, ako skleneš z menoj sledečo pogodbo: Ako greš z menoj čez most, dam ti na oni strani mosta vselej še enkrat toliko denarja, kakor mi ga boš pokazal, a kadar prideva zopet nazaj na to stran mosta, dati mi moraš pa ti 24 vin. Iti pa smeš z menoj čez most kolikorkrat se ti spoljubi!« — Dninarju se ta ponudba ugodna zdi, zato vdari ptujcu koj V roko, poišče denar po vseh kotih ter začne hoditi s ptujcem po mostu sem in tje. Oba sta pogodbo natančno spolnjevala. Ko pa prideta tretjič nazaj na to stran mosta, dal je sicer dninar ptujcu še onih pogojenih 24 vin., a ostalo mu ni vinarja več, zviti ptujec ga je se svojo pogodbo ob vse spravil. — Koliko denarja vzel je dninar seboj, ko sta šla prvič čez most?
27.	Dve kompaniji vojakov skazali ste se pri vajah tako dobro, da ste dobili od poveljnika
80 kron v dar, da si jih razdele. Stotnik, ki jim je denar razdelil, da vsakemu vojaku v prvi kom-paniji 3/4 krone, v drugi kompaniji pa po 1/a krone — Koliko mož je štela vsaka kompanija, če jih je bilo v prvi kompaniji baš tolikokrat po 6 mož, kakor v drugi po 7 ?
28.	Kakor znano pelje prek severne Amerike od New-Yorka do San Francisco tako imenovana »Pacific-železnica«. Vlak potrebuje v to pot 8 dni. Recimo, da gre vsak dan le po eden vlak od Nevv-Yorka v San Francisco in baš toliko iz San Francisco v New-York. Koliko vlakov srečamo, ako se peljemo n. pr. iz Ne\v-Yorka v S. Francisco?
29.	Kmet kupi pri nekem trgovci blaga za
88 vin., a v žepu ni imel več kakor 20 vin. Kmetič vzame blago, položi' trgovcu 20 vin. na mizo ter postoji nekoliko časa. Trgovec kmeta debelo gleda in mu reče:	»Ali ne veste, da vam je za blago
plačati 88 vin. ?« — Kmet pogleda trgovca ter reče: »Morda le vi niste pri zdravi pameti, ali ne veste, da morate vi meni še 22 vin. nazaj dati, ako ste pošten in pravičen človek !< Kmet vzame kredo ter zapiše trgovcu na mizo račun, da mu dokaže, da mora trgovec res kmetu vrhu blaga še 22 vin. nazaj dati. Kako je kmet račun napisal ?
30.	II klobučarju pride ptujec, izbere si klobuk za 3 gld. ter ga plača z desetakom. Ker
klobučar nima dovolj drobiža, gre menjat denar k sosedu. Sosed mu ga menja in klobučar našteje ptujcu 7 gld., na kar ta odide. Pozneje pride sosed h klobučarju ter mu reče:	»Ljubi
moj! Desetak, kateri sem ti pred menjal, je ponarejen, nočem ga; daj mi moj denar nazaj!« Klobučar, kaj si hoče? moral mu je našteti 10 gld.
—	Koliko škode je imel klobučar pri tej kupčiji?
—	(Zab. imel bo svoje veselje, videč, kako različne rezultate razni dobe. Pa če tudi kateri škodo prav zračuni, mu Zab. lahko takoj zopet »štreno zmeša«),
31.	Angleški kralj Jakob I. je bil velik nasprotnik fizike in ljudij, kateri se pečajo ž njo. Kadar nekedaj zve, da se celo nekateri njegovi ministri bavijo s to »neumnostjo«, pokliče jih pred se, ter jim reče:	»Ker si vi fizikarji do-
mišljujetc, da znate vsako prikazen narave raztolmačiti, razjasnite mi toraj sledeče; Če vzamem n. pr, 20 funtov težko kad ter vlijem v njo 20 funtov vode, tedaj tehta to skupaj 40 f. Ako denem v to vodo še 10 f. težek kamen, tehta vse skupaj 50 f., ako pa na mesto 10 f. težkega kamna denem v vodo 10 f. težko ribo, pa ne tehta vse skupaj 50, nego le 40 f. Kako je to?«
—	Globoko se ministri zamislijo in vsaki privleče na dan svojo »teorijo«, s katero tolmači čudno to
prikazen. Ker se nobenemu neovrgljivo ne posreči, razjasni jim slednjič kralj sam. Kako neki?
32.	Neki oče zapusti svojim trem sinom 17 konj in sicer: prvi sin dobi polovico konj, drugi sin tretjino in tretji sin deveti del. Ker si pa sinovi omenjenega števila konj nikakor niso mogli razdeliti po očetovem naročilu, gredo k odvetniku, kateri jim je prav hitro razdelil vse konje tako, da so bili vsi zadovoljni. — Kako se je vršila ta delitev?
33.	Oče da svojemu sinu 100 kron, ter mu reče : »Pojdi in nakupi 100 glav živine; vole plačuj po 5 kron, krave po 1 kroni in ovce po 5 vin.!» Sin gre in stori, kakor mu je velel oče. Koliko je prignal domov volov, koliko krav in koliko ovac?
34.	Dva ovčarja paseta ovce; eden je bogat, drugi ubog. Bogati reče ubogemu: »Daj mi eno ovco, da jih bom imel potem še enkrat toliko kakor ti!« Ubogi mu odgovori: »Pa daj rajši ti meni eno, da jih imava potem oba enako!« —- Koliko ovac je imel prvi, koliko drugi ?
35.	Neki oče je imel v kleti 21 enako velikih sodov, od katerih je bilo 7 polnih, 7 do pol napolnjenih in 7 praznih. V svoji oporoki določi, naj si razdelijo njegovi trije sinovi sode tako, da dobi vsaki enako število polnih, enako število do polovice napolnjenih in enako število praznih; toda
pri razdelitvi ne sme se iz nobenega polnega kaj vzeti ali izliti. •— Kako so si sinovi sode razdelili?
36.	Trije dijaki pridejo v neko krčmo in vprašajo krčmarja, če ima kaj za večerjo. Krčmar odgovori:	»Prav nič!« Ko pa vidi žalostne
obraze dijakov, reče: »Ako hočete jajca jesti, teh vam lahko pripravim!« Lačni dijaki reko krčmarju, da jim naj skuha vsa jajca, kar jih ima pri hiši. Zaspani tovariši pa ne morejo pričakati kuhanih jajec, sklonejo glave na mizo in vsi trije sladko zaspijo. Jajca se skuhajo, krčmar jih dene na mizo pred speče dijake in potem odide tudi spat.
Zdaj se prebudi prvi izmed zaspane trojice, zagleda jajca na mizi ter misli, kaj mu je storiti. Ne premišljuje dolgo, nego reče sam sebi:	Moja dva
tovariša spita in ne vesta, da so jajca že kuhana. No prekanim ju. Jajca porazdelim na tri dele, svoj del pojem, ostala dva dela pa zopet nazaj denem v skledo.« Kakor mislil, tako storil! Vsa jajca porazdeli na tri dele, svoj del sne, a ostala dva dela dene zopet nazaj v skledo; potem se vleže in prav trdo zaspi.
Nato se prebudi drugi dijak, vgleda skledo pred seboj ter misli, kako bi prekanil svoja speča tovariša. Ne premišljuje dolgo in reče: »Že vem; jajca porazdelim na troje, svoj del pojem, a ostala dva dela zopet nazaj dam v skledo in nobeden

mojih tovarišev ne ho vedel, da ni mojega dela več v skledi.« Kakor si je mislil, tako stori tudi ta. Razdeli jajca na tri dele, svoj del sne, a druga dva dela dene zopet nazaj v skledo; potem se vleže in prav trdo zaspi.
Čez nekaj časa se prebudi tretji dijak. Vgle-davši skledo z jajci pred seboj, misli tudi on, kako bi prekanil svoja speča tovariša, in res tudi njemu pride na pamet, da razdeli vsa jajca na troje, svoj del sne, a ostala dva dela dene zopet nazaj v skledo; potem se prav zadovoljen vleže in tudi on trdo zaspi. —
Kadar se vsi trije dobro naspijo in odpočijejo od težkega potovanja, prebudijo se zdaj vsi trije naenkrat ter vgledajo jajca pred seboj. Mirno brez vsega prepira razdele jajca na tri dele, vsaki svoj del sne in krčmarju ostane prazna skleda. — Koliko jajec je bil krčmar prinesel v skledi na mizo?
ZR ešitve.
a) Uganke'
1.	Pravda.
6.	Sv. Boštijan, ker je
2.	Mlinar.
3.	Sito.
4.	Pečen.
5.	PET.
privezan.
7.	Spanje.
8.	Klavir.
9.	Žepna ura.
10.	Nobeden — eden.
11.	Na katero mu je rep obrnen.
12.	Dve, ker one popolnoma zgore.
13.	Redkev.
14.	Orehovo jedrce.
15.	Črka »a«.
16.	Lazar.
17.	Klima knjigo zaprto.
18.	Smrt, ker ima v vsaki fari svojo njivo.
10. Rak.
20.	Čas.
21.	Tema.
22.	Klopotec.
23.	Hči.
24.	Nič.
25.	Golobi, proso.
26.	Vsaki stoji na nogah.
27.	Cerkovnik sani.
28.	Oni, ki ima eno, ker vidi na drugem dve očesi, oni pa le eno.
20. Orehovo drevo.
srbi.
31.	Nikdar, ker nima oči.
32.	Nobenega.
33.	Kožuh.
34.	Prvo; ker voda z vinom se popravi, a vino z vodo se le pokvari.
35.	Godci.
36.	Železo.
37.	Žareče oglje.
38.	Čevlji.
30. 31. decembra.
40.	Človek: otrok, mož, starček.
41.	Gospodarja.
42.	Sv. maša (na Božič trikrat).
43.	Nikoli.
44.	Berači, ker vsacega nagovore.
45.	Blisk.
46.	Voznik.
47.	Grka »t«.
48.	Vosek, stenj, luč.
30. Dimnikar, ker ondi 40. Oni, ki pade z mize, praska, kjer ga ne ker je pred na tleh.
lu*
50.	Plug.
51.	Dež.
52.	Peč.
53.	Blisk in grom.
54.	Čevljar na kmetih, kadar pride h komu šivat; on, čevljarski stol, pes, miza.
55.	Ko je Bog iz Adama izločil rebro.
56.	Ko je Kajn ubil Abela.
57.	Ko bi trije molčali, četrti pa poslušal.
58.	Kopun.
59.	Da se je Elija vozil v ognjenem vozu, pa si ni hlač osmodil.
60.	Tudi suhi (suhoparni) uk uri um.
61.	Ko bi mi vsi to imeli.
62.	Katerijihvmirupuste.
63.	V božjem kraljestvu.
64.	Polž, ker nosi hišo.
65.	Polž, ker je vedno doma.
66.	Ker je osel.
67.	Pastorjevi.
68.	Maček.
69.	Maj, ker ima le 3 črke.
70.	Februvarja, ker je le 28 dni.
71.	Oba bi rada zadela.
72.	Njim, ki »zijale« predavajo.
73.	Sebi enakega.
74.	Kedor večkrat pelje.
75.	Kateri imajo žeblje
v čevljih.
76.	Laž.
77.	Vi zaslužite več, ka-
kor zaslužite.
78.	Četrtek.
79.	Kedor še klobuka ni plačal.
80.	Črka »a».
81.	Cesar avstrijski, ker on ima 4 hiše (po dve zbornici to in onstran Litave).
82.	Car ruski, sultan in papež. Prvi ima le eden kabinet, drugi samo divan, tretji pa samo stol.
83.	Na pošti, ker tu stane kuvert le 1 kr. in ga še vsakdo oblizne.
84.	Bolha, ker si ženske prste obližejo, prodno jo primejo.
85.	Z ničemur, sicer bi se ne videl.
86.	Brada, ker je bil kozel vstvarjcn pred Adamom.
87.	Katera ima rep najbližje glave.
88.	Polenovka ; glavo ima na Nizozemskem, rep pa pri nas.
80. Godec, ker on igra, kadar dela in dela, kadar igra.
90.	Nikdar, le travo.
91.	Plug in orač.
92.	Grablje.
93.	Kedorsc »Vesel« piše.
94.	Pero.
95.	Vino, ki si ga kot mošt v klet spravil.
96.	2. januvarja.
97.	Led, voda.
98.	Sol.
99.	Jama.
100.	Eva:
101.	Orehe.
102.	Dimnikar, mlinar.
103.	Stenj.
104.	Larfa.
105.	Nikdar, le seme.
106.	Uganka.
107.	Kadar debelih ni.
108.	Njegovo perje.
109.	Osel v Noetovi ladji.
110.	Položi klobaso ob ramo, pa boš spoznal.
111.	Kopriva.
112.	S črnilom zapiši »belo«, s kredo pa »črno«.
113.	Solnce, luna.
114.	Sir luknjic.
115.	Revež, ker on trpi silo, sila pa kola lomi.
116.	Da ga nismo vjeli.
117.	Ko z omelom oglje iz krušne peči pometamo.
118.	Vsaki kdor še danes živi.
119.	Špilja pri klobasi.
120.	999«.
121.	Mlinarju, ker ima »črno na belem«.
122.	Sneg.
123.	Sipa na oknu.
124.	Ogenj.
125.	Megla.
126.	Piškav oreh.
127.	Tabak.
128.	Jajce, pišče.
129.	Nevesta.
130.	Sapa iz ust.
131.	Krtača.
132.	Šivanka in nit.
133.	Rokavice.
134.	Zvon.
135.	Krsta.
136.	Mrtvečeve noge.
137.	Denar.
138.	Ponarejen denar.
139.	Človek in zvon.
140.	Prižnica.
141.	Eva.
142.	Lončar teče za ta-
tom, ki mu je lonec ukradel.
143.	Berač.
144.	Drug druzega spovedati.
145.	Krst.
146.	Ura.
147.	Nič.
148.	Borovnice.
149.	Klopčič.
150.	Senca.
151.	Sence.
152.	Ker misli, da si je suknjo slekel, da bi ložje tekel.
153.	Od rojstva do smrti.
154.	Bakrorezec.
155.	Če levo rokavico na desno roko nataknemo.
156.	Rad; kokoš znese časih, jajca pa ne neso nikdar.
157.	Dekleta, ker če se jih hote stariši znebiti, morajo dati še denarja povrh.
158.	Katere imajo doje-jenčke, ker tedaj pojo tudi po noči.
150. Število 60; če je obrnemo je tudi 60.
160.	Bolha, ker ona pije človeško kri.
161.	O kresu.
162.	Rib, ker kamenje je na dnu.
163.	Adam.
164.	Adam.
165.	Postavi, ker drugače je ni moč podreti.
166.	Kcdor je nima.
167.	Kadar ga nima.
168.	Da, se svojimi očmi.
160. Kadar sc na konja
vseda.
170.	Da drva po dolgem cepijo.
171.	Ker jih je več.
172.	Ker sc najmanj rabi.
173.	Napiši na eno stran postelje 12, na drugo pa 1!
174.	Sv. Štefana dan (26. decembra).
175.	»Slepa miš". (Igra.)
176.	Da sama kruha ne sne.
177.	Bolha,keronaskoči tako visoko, da je niti ne vidimo.
178.	Živih, ker mrtvih ni več.
170. Druzega.
180.	Tat, ker on vselej ve česa ljudem »manjka«, kadar gre od njih.
181.	»Drugi«jedobildve.
182.	Zadnji dobi jajce v skledi.
183.	Ker trški pekarji več testa vzamejo.
184.	Oba enako.
185.	12111
186.	A ko prerežemo 18 vodoravno čez sredo, dobimo zgoraj 10 in spodaj 10; polovica od 18 je toraj 10.
187.	Klobasa.
188.	To stori vsaki petelin.
180. Da! Položi n. pr. postrvi meter po dolgem med oči!
190.	Nikjer, ker le grozdje raste.
191.	Em dan hoda, ker Kristus je rekel razbojniku : »Se danes boš z menoj v raju!«
192.	Dne 22. julija, ker
23.	julija začnejo se »pasji dnevi«.
193.	Adamovi otroci.
194.	Sv. Jurij- in sv. Martin, ker ta dva jezdita, drugi hodijo pa peš.
195.	Sv. Janeza, ko pijani komaj stojijo, naroče si še »Sentjanževca«.
196.	Mule.
197.	Sveto pismo = 10 črk.
198.	Le eden, Judas,
drugi so še sedaj.
199.	Osel, na katerem je Jezus jezdil.
200.	Vrtnarstvo, že A-dam je vrt oskrboval.
201.	Kadar iz Vojnika v Celje gre.
202.	Sv. Peter; svojo in dve ključevi.
203.	Molila ga je.
204.	Judas; ker Kristus mu je rekel: »Kar misliš storiti, stori hitro!«
205.	Da stotnik kaper-navinski še ni major.
206.	Njegova krona.
207.	Streha na prižnici.
208.	Bilo je neugašeno apno v njej.
209.	Oreh.
210.	Pri dcdščinah.
211.	Ledeni »ccngljv.
212 Peta.
213.	Samo.
214.	Kjer je dobra voda ; kajti komur se
zdi voda dobra kruh pa ne, je znamenje, da ni lačen, da se mu dobro godi.
215.	Azija.
216.	V slovenskem besednjaku.
217.	Eva.
218.	Za ušesi, ker za njimi je vse telo.
210. Avstrija.
220. Druge bile so rosne, ker so bile po noči zunaj, ta pa je bila suha.
b) Računske naloge:
1.	46 orehov.
2.	14. let.
3.	Oče 48, sin 16 let.
4.	45, 36, 18, 12 let.
5.	25, 7 let.
6.	36 koz.
7.	3 sestre, 4 brati.
8.	16. dan, ker takrat ne zdrkne več nazaj.
9.	Prva po 18, tretji 9.
10.	7, 21, 42 vinarjev.
11.	119 učencev.
12.	26 dobrih, 4 slabe.
13.	45 + 35 + 20= 100 orehov.
14.	224 l, 210 l (168 l).
15.	18, 34 jajec.
16.	16 let.
17.	8, 12, 5, 20.
18.	61 ovac.
19.	20, 5 orehov.
20.	40, 24, 16 let.
21.	48 gospodov, 16 gospodičin.
22.	120, 320 kron.
23.	26, 24 kron.
24.	80, 20 kron.
25.	24 delavcev,	216
kron.
26.	21 vinarjev.
27.	60, 70 mož.
28.	16, ker srečamo tudi vlake iz prejšnjega tedna.
XX
20. 88 22
30.	10 gld.
31.	Kralj reče: »Gospodje, vse je laž! Ilotel sem se le pošaliti z vami«.
32.	Odvetnik je začel deliti rekoč: »Da vam razdelim pravično, posodim vam svojega »šimeljna«, potem bo delitev prav lehka, ker vseh vaših konj je 17, moj šimelj zraven je 1, skupaj 18 konj.
Prvi dobi polovico.........................0	konj
drugi dobi tretjino........................6	konj
tretji dobi devetino.......................2	konja
vsega skupaj .	.17	konj.
Delitev je končana in jaz vzamem svojega »šimeljna« zopet nazaj«.
33.	Prignal je 10 volov, 1 kravo in 80 ovac.
34.	Prvi jih je imel 7, drugi 5!
35.	A vzame si 3 polne, 3 prazne in 1 na pol praznega. B in C vzameta si najpred vsaki 2 polna, 2 prazna in 1 na pol praznega, potem še vsak po dva na pol polna; od teh prelije vsak iz ene polovice v drugo tako, da dobi vsak po enega polnega in enega praznega.
36.	Krčmar prinesel je 81 jajec.
/>
Kazalo.
Predgovor .................................................... HI
Orakelj.
Katero je glavno svojstvo Vašega značaja?..................... 1
Kateri opravek Vam je naj ljubši ?............................-
Kaj imate za največjo srečo ..................................3
Česa najtežje pogrešate ?.........................................^
Kaj imate ljubeznivega na sebi ...............................^
Kake volje ste ...................................................6
Katere knjige najrajši čitate?....................................7
Kako se pridobi Vaša ljubezen ?...................................®
Kje si bodete srce pridobili......................................9
Kakšni ste v prijateljstvu?......................................10
Ste-li zaljubljeni ..............................................11
Kako ljubite ?................................... ...	12
Kdo Vas ljubi ...................................................13
Kaj zasluži Vaš ljubček .........................................1^
Kako ste se se svojim ljubčkom seznanili?.....................13
Kaj Vam pri ljubčku ne ugaja?....................................16
Kaj Vam pri ljubčku ugaja?.......................................1®
. S čim bodete kratkočasili svojega ljubčka?.....................-0
Kaj menite, da sedaj dela Vaš ljubček ?.......................22
Kaj Vas osreči?..................................................23
Ali sc kdaj omožite (oženite) ...................................24
Kaj Vam prežene dobro voljo .....................................25
Katere ljudi črtite ?......................................26
Katero Vase svojstvo ljudem ne ugaja?......................28
Katero Vaše svojstvo ljudem ugaja?.........................29
Kakšen je oni, ki Vam ugaja? ..............................30
Komu ste zaupali svoje	skrivnosti?...........................31
Kaj se Vam zdi najbolj	čudno?..............................32
Kedo Vas želi osrečiti?.......................................33
Katero ime Vam je najljubše?...............................34
Kaj bodo#Vaši otroci?.........................................35
Za kakšno boleznijo bodete umrli?..........................36
Česa si želite najbolj ?......................................38
Kaj najbolj črtite? .	.	 .............................40
Kako je Vašemu izvoljencu ime?................................41
Kako je Vaši izvoljenki	ime?...............................42
Kedo Vas osreči?..............................................43
Uganite kaj sedaj premišljujem?...............................44
Kje je sedaj Vaš izvoljenec?..................................46
Koga ljubite?.................................................47
Česa se najbolj bojite?.......................................49
Kake smrti bodete umrli ?.....................................51
Srce..........................................................52
Kufa..........................................................53
Želod......................................................54
Zelje.........................................................55
Igre za zastavo.
Krožnik vrteti................................................59
Ptice letajo..................................................59
Cernu je? ....	..............................60
Gospoda ni doma...............................................60
Elementi......................................................61
Pevovodja.............................■....................61
Tiha godba....................................................62
Gluhci in mutci .	...................................62
Ribič.......................................................62
Številke....................................................63
Zdi ho vanj e...............................................63
Br..........................................................64
Par or dre de Mufti in comme ga...........................64
Volovsko oko puliti.........................................64
Goreča treSčica.............................................64
Pismo ljubezni..............................................65
Jakec sc smeji..............................................67
Si-li videl hromega	Petra -.................................66
Novce deliti................................................66
Pavolo pihati..................... ...... 6S
Vaje v govofu '.............................................68
Rešitve zastav..............................................60
Družabne igre	za	v sobi in pod milim nebom.
Risanje z zavezanimi	očmi...................................81
Slepilni krožnik............................................81
Zverinjak...................................................82
Papirnica...................................................82
Govorica................................................... gj
Scm-li pravi ali ne	.	.	.	 84
Za nos potegati...........................................  84
pismo.......................................................85
Prstan iskati...............................................85
Piščal iskati................................. ... 85
Tovornik....................................................86
Škarje brusiti..............................................85
Svinkanje .	...................................87
Sodba.......................................................88
Sodnik, orožnik in potepuh..................................89
Slepa miš		Stran .	.	89
Rimski ključ ...			.	.	90
Zidan most		.	.	90
Kruhek		.	.	91
Platno beliti		.	.	91
Roparji in orožniki		.	.	92
Ptičar		.	.	93
Cesar pošlji ga		.	.	94
Lisica gre		.	.	95
Jakec, kje si?		.	.	95
Obroček na kavelj spuščati		.	.	96
Ples z blazino		.	.	96
Zvonček zvoni .			.	.	97
Obešena darila		.	.	97
Obešena žemlja		.	.	98
Lonec ubijati		. .	98
Plavajoča jabolka		.	.	99
Tekanje v vrečah		.	.	99
Tekanje psov		.	.	99
Plezanje		. . 100
Ime prihodnje soproge		. . 100
Igre z žogo 		. . 101
Igre s kroglicami		.	.	104
Igre s kocko		.	.	104
Domino		.	.	107
Igre s kvartarni		. . 108
Loterija		. . 110
Lisico loviti		. . 111
Spanat ali mlin gonit		. . 112
Pikčanje. Vprašanja, na katera sc pri pikčanji odgovarja .	.	.	117
Na vod za pikčanje		
—	207	—
Stran
Odgovori.............................................120
Slepilne igre in umetnije.
Igre...............................................  135
Rešitve...........................................159
Uganke in računske naloge.
Uganke.............................................. 169
Računske naloge..................................... 184
Rešitve..............................................194
I
Opomnja.
Po jako neljubi pomoti vrinil se je v besedah igralec, kazalec, spremljevalec i. dr. v namesto pravilnega 1, kar hoti popraviti častiti bralec sam.
-
-
■ .	'/	-"''."V .S?'"''-
•-

1 *
.





-K:.



X V :





mm
'	
jg 5 1	
I E	:
š 33 I