406
Slovensko slovstvo.
* Statistično poročilo trgov sko-obrtnijske zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870.
se imenuje knjiga, ki jo ravno zdaj na svetlo spravlja Kranjska trgovska in obrtnijska zbornica pod vredni-štvom gosp. Jan. M urnika, tajnika zborničnega. V lični veliki osmerki je natisnjenih že 15 pol v slovenskem in nemškem jeziku; celo delo utegne obseči kakih 25 pol.
Radostni pripoznavamo, pregledavši natisnjenih 15 pol, da je knjiga jako zanimiva, ki se je mogla sestaviti le po pripomoči mnozih delalnih moči. — Vvod daje kratek opis Kranjske dežele in še posebno velicega močvirja Ljubljanskega; temu se vvrstuje popis števila prebivalcev po njihovih stanovih, — dalje skupno število vseh obrtnikov in trgovcev, razdeljenih po vrstah opravil, — razvoj zasebne obrtnije, fabrik in kupčij, popis geologičnih tvorb gori, — statistični pregled o meri rodovitne zemlje po različnih vrstah obdelovanja,
—  izkazek o poprečnih dohodkih orala zemlje vseh ze-meljnih pridelkov po dačnih okrajih, — izkazek o letini leta 1870., — državne podpore v povzdigo kmetijstva,  - tržna cena v letih 1867., 1868., 1869., 1870.,
—  gozdarske razmere, — živinoreja, — rudarija in še več druzega, tako dovršena cela bode dala vgled v vse obrtnijsko in kupčijsko gibanje na Kranjskem. Slovenščina, ki se je v mnozih tehničnih izrazih morala boriti z mnozimi težavami, je lična in tako gladko teče, da je veselje brati. Na kratko tedaj rečemo, da knjiga, popolnoma dodelana, bo spadala v vrsto onih naših knjig, ki niso le zato, da jih človek prebere in da potem počivajo v omari, ampak jih mnogokrat vpotrebuje, ako mu je treba to aH uno izvedeti.
*   Vabilo na naročbo }>Slovenskega učitelja". „Sloven s ki učitelj" bode neodvisen šolski ali učiteljski list, ki bode početkom novega leta izhajal v Mariboru v „narodni tiskarnici" na eni poli v obliki osmerke po 3krat na mesec (1., 10. in 20. dne). Namenjen je vsem slovenskim učiteljem in vsem slovenskim šolam. Zastopal bode koristi slovenskih šol in učiteljev, delal za napredek prvih, za izobraževanje poslednjih; branil bode pravice obojih, grajal in zavračal vse krivice , ki se gode tem važnim faktorjem za naroden napredek: bode toraj neustrašljiv zagovornik slovenskega šolstva in uČiteljstva. Govoril bode tudi po-gostoma o domači izreji in domačem izobraževanji. Pri-poročuje se ta list v prvi vrsti učiteljem in šolnikom sploh, pa tudi vsem odgojiteljem , starišem in šolskim prijateljem. —- Naročnina je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr., ktero sprejema podpisani lastnik.
Prva številka z obširnejšim programom se pošlje na ogled vsem nam znanim slovenskim šolam. Ce je kdo želi, naj se oglasi v ,,narodni tiskarnici" v Mariboru.
Ivan Lap a j ne, naducitelj v Ljutomeru (Luttenberg) na Stajarskem.
*  »Učiteljski TovarŠ" — list za šolo in dom, bode z novim letom nastopil že svoj trinajsti tečaj. Če vseh njegovih 12 letnikov pregledamo, spoznati moramo, da je svojo nalogo — pospeševati domačo šolo — častno izvrševal in da si je kot prvi slovenski šolski list pri marsikterih težavnih okoliščinah za naše šolstvo in učiteljstvo pa tudi sploh za slovensko slovstvo pridobil zasluge. On je enako tihemu pa neutrudnemu delavcu kot samec potil se na pedagogijskem polji in je že takrat, ko se o novih Šolskih po&tavah in o novem učnem načrtu še nobenemu sanjalo ni, učiteljem priporočal ravno to dobro, kar se sedaj postavno zahteva, da naj se namreč v ljudski šoli ne uči samo branje in pisanje, temuč vse, česar človek potrebuje v navadnem življenji in je tudi v domačem učnem jeziku kazal, kako naj se v ljudski šoli v posamnih naukih podučuje (glej tečaj 1861. L, 1. 1. „Podoba dobre šole" itd.). „Učit. Tovarš" pa je napredoval tudi z duhom novega časa vselej toliko, kolikor je videl, da ima „nova era" kaj zrna v sebi; vendar pa kot pošten rodoljub in krščanski odgojnik ni nikdar odobraval in posnemal novoernega kričanja modernih (največ judovskih) učiteljev in ni nepotrebno udrihal po dosedanjih pospešiteljih in dobrotnikih ljudske šole, in ravno zato mu ta kričeča nasprotna stranka očita, da ni nič storil, kar mu pri nas in pri vseh poštenih pedagogih  in šolskih prijateljih le častno
[>riznanje pridobiva. Kakor je bil neodvisen skozi 12 et, tako ostane tudi vprihodnje; le lastno dobra prepričanje ga vodi in zato se tudi vprihodnje ne bode odvisnega delal od tistega terorizma, pod kterim se marsikdo vklanja, češ, „pogledite me, jaz sem liberalec, to je, nasprotnik duhovščine!" Menimo, da sedanji čas slovenski  učitelj ne more biti brez slovenskega
šolskega lista, kajti nemški Šolski list, ako bi bil tudi našim narodnim šolam prijazen, mu le posredno po maga, domači list pa mu kaže podučevanje s tistimi besedami, ki jin v šoli resnično potrebuje in rabL „Uč. Tov." priporočamo tedaj ne le vsem slovenskim učiteljem, temuč tudi vsem šolskim prijateljem in sploh slovenskim rodoljubom, da naj bi ga djansko in z naročnino podpirali.
407