Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 8 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. • polit, društva „GORIC’A“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Hohe k. k. Hofbibliotek
V GORICI, v petek 3. septembr.
Wieri. i
-MS
T»
m
Naročnina in dopisi
1
naj se blagovoljno pošiljajo opravništv« v nunskiJi ulicah v tiskarno Karol Mai* ling-ovo. Vse pošiljat ve naj se frankujejo. Rokopisi h* ne vračajo. Oznanila «e *prejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8
V
N
sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat,
15 soldov.
Avstrijski Judje in jugoslovanski junaki.
Afr. Vseli oči se obračajo sedaj na jug. »Alea est jacta“. Slovanom, ki uže čez 400 1. zdihujejo pod turškim jarmom, vsplamtelo je srce, njih roka je zgrabila za morilno orodje, ker mera je polna. Velja enkrat bojevati se za pravo vzorno svobodo do konca, naj uže stane, kar hoče. »Na vojsko in boj !" — tako se razlega na balkanskem polotoku. Tako se razlega tudi v srcu vsacega pravega Slovana in vsako-ga, kedor ima kaj zdravega čuvstva za sveto pravico.
Se ve, da nam ne primanjkuje Ijifdi, ki kličejo, kakor pravi naša zadnja št., zemljo in nebo na pomoč proti vpornikom. A takim ljudem gre le za cvenk. Denar je njih bog; njemu žrtvujejo vse svoje i-metje: pamet in možgane, da se le trebuh dobro počuti. Te baže ljudje so prava božja šiba, ki tare človeštvo in je kuje v spone uboštva in obupanja. To so pogrebci, ki nanašajo dan za dnevom na sveti grob kamenja cele gore, a v grobu počiva staro poštenje. Kedor je imel priložnost študirati le nekoliko obrok zadnjih 30 let, uvidel je, da se je judovstvo čedalje bolj širilo, kakor gobe o deževji; a v onej meri je odklenkovalo tudi staremu poštenju. Nekdaj so bili Izraeloviči bolj v stiski in nadlogi. Ni postava, ni občno mnenje ni jim dovoljevalo prosto se gibati v človeški družbi. Glavna črta judovskega značaja se ni kazala v taki bliščobi na njih svitlem telesi, nego ostala je globoko pod kožo v zaporu. Od tod jo je spravilo na dan sedanje človekoljubno (?), svobodno(?) gibanje,
LISTEK.
VILENIC A.
[Pis. Rafael SkalovičJ
(Dalje.)
v
Šaljiv osemdesetleten starček, ki je uže marsikterega germanskega pa albionskega sina spremljeval v Vilenico, nam je dan za vodnika. Od g. Muhe gremo po cesti proti Sežani v dolj-no vas, ki se je neki imenovala Lokev ali Lokva, mej tem ko se je gornja vas, cerkev i stari grad zval „Corgnale“ (Kornjal). Ime Lokev je, se vé, čisto slovensko, ali je pa Kornjal morda popačeno od »Gornja", namreč, vas, ali pa oddru-zega korena, naj to jezikoslovci preiskujejo. (Morda je dobro i tolmačenje iz „korn-krn“, hrib in »al", kar pomenja razteženje, kakor v besedi alée-drevored, kajti nadLokvojena severni strani razteženo gorovje polno vršičev, i se tudi imenuje »Veršiči", ti pa imajo svoja imena: Skolnatič, Storme c, Lesičji hrib, Stari tabor, Široki hrib, Veliki hrib, Šprinčni hrib i tijà proti
in setlaj jo gledamo to črto v obličje in večkrat živo občutimo, kaj zamore judovska nenasitljiva požrešnost. Prišli smo uže tako daleč, da je vsakedo, ki ni v bratovščini zlatega teleta, v očeh naših j udov „luinp" od nog do glave. Cvenk je dan danes sredstvo, s katerim se zamore sleparsko veljaštvo svetu razkazovati. Naj bode kedd še tako duhovit, naj ima še tako plemenito srce, vse to ne premore tega, kar judovski bog. Praznota v glavi, nesramna nagost značaja in spačenost srca, vse to se da pokriti z denarjem. Kolikor kedo plača, toliko velja !
Je-li čudo tedaj, da spušča izraelski mogočni rod toliko časnikarskih bomb, o-studnih laži in nesramnih psovk v tabor vpornikov, kar bi jim znalo napraviti neprecenljivo škodo ? Vstajniki so sicer duhoviti, imajo plemenito srce, kajti bojujejo se do krvi in smrti za zlato svobodo, za sveto pravico, a po večein so reveži, ljudje, „ki se z roko vsikajo" (naši judje so pač afeine leute“, katerim lepoglasne fraze in besede posebno dobro disé !), tedaj »lumpi", naj le mahne po njih Bismarkova železna roka ! Edini pogoj je lastni dobiček, na vest se ne gleda, tudi ue, če se pri tem kedó oslepari, da le »švindel* dobro obrodi. Ni treba nam omeniti, da se pri tem opravilu ne odlikujejo le nekrščeni judje, kajti znano je dovolj, da so krščanski pogani veliko slabši, nego njih bratje.
In vendar kriči celi svet po napredku, po svobodi, tako da človeku uže preseda. Misliti je, da bi moral postati vsak, ki po zemlji bodi, noter do najnižjega Hercego-vinca „der inferioren Race “ (deutsche Roli-
Sežani : Sedovnik t. j. siedi, sivi hrib, kar je pa dr. Kandler prestavil v „monte murato4, kakor da bi bil „Zidovnik“. Kraj vasi je lepa g. Koz-ler-jeva pristava; po leti pride on v Lokev stanovat. Do Vilenice imamo skoraj pol ure hoda, po poti ob desni i levi je mnogo orehov nasajenih. Tu se spominjam slavnega Valvazorja, ki je slišal, da v Lokvi raste čuden oreh, kteri v noči kresovi (sv. Ivana) še le ozeleni, i endar mu ob istem času kakor drugim orehi dozorijo, da-siravno imajo bolj mehko lupino. Ker je to či-tal v zgodovini SchOnleben-ovi, hotel se je sam prepričati, je li stvar istinita ali ne, ter je prihajal v Lokev na kresov večer ter našel orehovo drevo kakor po zimi mrtvo, pa drugo jutro, pravi, je bilo zeleno. (Ehre des Hrzgtli. Krain I. Bd. 26. kapitel) Kakor mi je pravil g. Muha, ste rastli še ne davno dve taki debli orehovi, ki so še le o sv. Ivanu ozeleneli, pa so jih posekali, i zdaj rastejo samo navadni orehi, kajti časi „čudežev" so davno prešli, bi rekli dandanašnji „u-Čenjaki", ki vso učenost le iz enostransko pisanih knjig zajemajo. Valvazor je knjige prebiral,
lieit, hocli!) učenjaški doktor napolnjen „mit der deutseben Wissenschaftlicbkeit". Privoščiti bi morali tedaj pod turškim jarmom zdihujočim Slovanom, da bi j im zasijala luč prave omike. Pa morali bi vedeti, da ni mogoča prava omika, kjer ni prave svobode doma ! Kako je sé svobodo na jugu, nam nemila preteklost do jasnega spričuje. Morali bi vedeti razširjevalci kulture, da manjka v Turčiji prave podlage za omiko, da sloni prava civilizacija edino na krščanstvu. Turčija ne bode nikedar kulturna država. In Slovan, ki v Turčiji živi, ki se mora celemu omikanemu svetu na sramoto polo-mcsecu klanjati, Slovan, ki si hoče sam s pravično silo pot gaziti do boljše prihodnosti, zatiran je od onih ljudi, ki imajo v-časili polna usta hvale in slave o vesoljnem napredku, ki pa, kedar vražni mamon svoje mreže raztegne, turškega rajo hrepenečega po zlatej svobodi v brezno večnega robstva pehajo ! „Ja Bauer . . !“
Kaj je pa naše dolžnost nasproti nesrečnežem, ki so naši bratje ? Učimo se najprej od naših nasprotnikov, ki nam da-jajo, se ve da, nevedé dovolj lepih naukov. Očitajo nam in onim Jugoslovanom, ki niso direktno zapleteni v vstajo, da znamo le demonstrovati in neko babje sočutje razkazovati. Tako smeši n. pr. » Deutsche Zeitung" dr. Makaneca iu Hrvate sploh, da znajo le govoriti, svetovati in na po-pirji tirjati, kaj in koliko se ima ubogim vstajnikom pomagati, da se da torej vse reducirati na golo bahanje in golo demonstracijo. Dr. Makanec jc neki v hrvaškem saboru predlagal, da naj vstajnikom (?) dovoli 100.000 gld. pomoči, in da naj Hrvatska
pa še več je sam preiskoval i vse, kar je slišal, ali videl je zapisal. Ravnal se je slavni kranjski zgodovinar po istem pravilu, kakor ga priporoča sloveči Mickievič v tretji knjigi, 7. predavanji svoje zgodovine o literaturi slovanski : »Preden je izpraševal Nemec Niebuhr Kmete na Laškem in prekupovalke na trgih v Rimu, kaj znajo o Romulu i Remu, je Potočki (polski zgodovinar) študiral zgodovino Skitov v tatarskih šatorih, ter spoznal, da Tatari i Skiti so istega rodu. Globoko je čutil i mnogosrat ponavljal resnico, da je drugače nemogoče dobro razumeti preteklost, nego z marljivim preiskovanjem sedanjosti. Potočki je spravil učenost iz sobe na prosto, je obiskaval dežele, se pogovarjal s kmeti, opazoval njih šege; iz krajevnih imen je raztol-mačeval zgodovino, kar pred njim nijeden liisto-rik ni storil. Lelewel pozna zgodovino le iz knjig, „Karamzin-u velja le to, kar je pisano." Isto tako bi se dalo reči o mnogih zgodo- i pri-rodopiscih današnjih, da se preveč le na knjige naslanjajo, a premalo sami preiskujejo.
Kmalu pridemo ven na prosto, kjer se le
s
lir . f
v' ■
w ^
lig
HÉI

ob enem po sxojcj-jnoòL odpošlje potrebnih zdravnikov na jngoslovansko bojišče, da delé ranjencem potrebne pomoči. A vsemu temn se naši nasprotniki, sovražniki slo-vanstva sploh in sedanjih jugoslovanskih junakov posebej, porogljivo posmehujejo. Kaj je nam tedaj storiti? Je-li nam mogoče, je-li nam dovoljeno, le naše sočutje izraievati ? Nikakor ! Marveč veže nas sveta dolžnost, da našim sobratom tudi materijal-no pomagamo, in sicer v naj obilnejšej meri če ne drugače, vsaj vdovam, sirotam, otrokom in starčekom, ki so čez turško mejo k nam ubežali.
Škofu Hais-u se naši nasprotniki krohotajo, ker je podpisal vstajnikom na dobro celih 10 gld. Učimo se iz tega, da polotimo na oltar domovine, kolikor je v naši moči, da zabimo nekoliko na osebne potrebne, ki niso vselej potrebne. Pomagajmo prej ko mogoče, saj, kedor brž da, dva-.krat da.
Uvažajmo dejanski nauk našega nebeškega zveličarja, ki nam veli ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe !
DOPISI.
Iz floriške okolice, l. sept. — Ne le vsa evropska visoka diplomati ja, tudi naši domači kmečki diplomati se skrbno pečajo z erce-govinsko vstajo.
Vejik razloček je med prostim kmetom i pa državniki temeljito izučenimi na visocih šolah. Kmet še nekoliko živi v dobrej misli, da visoko izobraženi možje se niso samo veliko u-čih, nego da so si tudi oblažili srcé, da hočejo vselej pravico i poštenost spoštovati, ter se povsod potegovati za njo. Žahbog, da ni vselej tako!
Sedanja vstaja kristjanov zoper Turka je oster kamen poskušnje za naše nemške i ogrske državnike. Leti Slovane črtijo, sliši se pa, da ljubijo kulturo. Noi slovanski Jug je vstal za kulturo, i bije boj za osvobodenje izpod molilnega turškega jarma, ki duši vsako kulturo ; tedaj bi ga vsa poštena diplomatija morala podpirati, & močnejše sovraštvo do Slovanov, nego
še kaka stara češnja drobnica, ali kak brest malo više vzdigujeta, tam se pase med skalovjem blek ovac i lipove staje se zelené v sredi spašnikov (gmajne) tijà proti lepemu konjaku v Lipici, kjer so gleštajo najlepši konji na državne stroške. Pa ne smemo gledati v daljavo, temuč kam noge stavimo, da si nosa ne razbijemo kajti :
Le trdo grušče tu pod škornjo Škrka,
Tik skale skala i pri drki drka,
Kak grm čepi, tam brinj pa trn, robida,
Ki v burji žvižga kraj režeč’ga zida. Kraška poezija, kaj ne? Srečali smo o-troke, ki so ravno gnali domu mršavo živinico, ki včasi rebra kaže primerno in v soglasji s tem krajem, kjer se pase. Nekateri so nesli butarice suhljadi, da jim mati vborno kosilice skuha ter gladno dušico priveže. Vendar so čvrsti, veseli in zdravi ti kmečki dečki, i kaj radi prepevajo. Narodne pesmice se pa vendar zmiraj bolj zgubljajo, le redko kje se kakšna mična sliši, kakor ta:
Vlani sem plela majeron,
Letos pa še kopriv ne bom:
ljubezen do kulture jej tega ne pripušča, ter.se prijazuejše ozira na Turka nego na Slovana.
Sto medvedov! da naš kmet v tem vpra-šauju vso diplomatijo deva v Žakelj. Ne um, pa srce ima bolj izobraženo, zato ima sočutje s trpečim bratom. Pri njem ui več vprašanja, je li prav i uže čas, Turka zapoditi iz Evrope nazaj v njegovo domačijo, v Azijo; le o tem jtše beseda, kdo naj na Jugu kraljuje. Zato bo pa tudi vsaka vlada, ki bi zoper vstajo zatiranih kristjanov govorila za Turke, dobila pri ljudstvu neizbrisljivo »črno piko."
Odpirajo se že našim ljudem oči, oni dobro sprevidajo, da nekateri gospodje iz visocih šol so se bolj izučili streči samoljubju i zvijačno vselej vodo obračati na svoj mlin, nego poštenosti i blagočutju. To, da se zdi, kakor da bi se tudi avstrijsko-ogerska vlada obračala od krščenih Jugoslovanov i se prijaznejša kazala divjemu Turku, to tudi prostemu kmetu daja spoznati, kaj imamo Slovani tudi doma pričakovati odlije. Vse, kar se o tem govori i misli, ne sme se zapisati. To pa smem zapisati, da si bo zaupanje samo izpodkopavala tista vlada, ki bo zoper vstajo. Sad bo žela ob volitvah. Je li mogoče, dà, kdor želi Slovanom v Ercegoviiii i Bosni turški jarem, da bi sè Slovani v Avstriji drugače, bolje delal, jim kaj boljega želel? Ne, ne! kdor onim želi tuj jarem, želi ga tudi nam. Prijatelji Turku tudi nas tlačijo pod tuji jarem tujega jezika, tujih šeg. Prijatelji Turku tudi v svobod a ej i enakopravnej Avstriji nam Slovanom hočejo gospodovati po tuje. Zakaj naše gosposke, posebno sodnija, ki ima sveto nalogo delati pravico, še vedno slovenskega kmeta trpinči s tujim jezikom, katerega on ne razume ? Je H to pravično? Kakor turškim kristjanom, dajale so se tudi nam obljube, zagotovila, pa izpolnujejo se — razun malih izjem — še vedno po turški.
Če bi do sedaj še ne bili izgubili vse vere v pomoč od zgoraj, moramo jo zdaj, ko vidimo, da naši zoprniki so prijatelji celo Turku. Komur vera ne blaži srca, rad se strastim uda.
Ogled.
Avstrija. Domače zadeve avstrijske dajajo danes ogledniku prav malo opraviti.
Naj važniše, če smemo k Avstriji šteti tudi Ogersko, je to, da je cesar-kralj pričel v svojem gradu v Budi novoizvoljeni o g er s ki zbor. Prestolni govor našteva vse zadeve in potrebe, s kterimi boste imeli opraviti v sedanji iu naslednjih sessijah zbornici ogerski. Uredba finančnih zadev je Transla j tancem naj nujniša; brez cvenka ni življenja tudi na Ogerskem ne. Dalje polaga kralj zbornikom na srce reformo u-prave in pravosodja, omenja novo pogodbo med Ogersko in našimi deželami takraj Lita ve, — kajti lOletna doba, za ktero je bila storjena 1. 1807. pogodba, gre h koncu. En sam stavek v prestolnem govoru cika po vuanji politiki, ktera tudi ne spada prav za prav pred ogrski zbor, ampak pred d e-1 e g a c i j i, ki se imate tudi še ta mesec pričeti. In oni stavek zadeva vstajo na Turškem. Kralj se nadeja, da se mir o-ohrani, saj da je Avstrija vsem družim državam prijatlica in one njej tudi.
Hrvaški zbor v Zagrebu je vendar nekaj omenil v svoji adresi tudi vstajo un-kraj meje. Makanec se je poslanstvu oà-povedal.
Na P e m s k e m bodo volitve v prvi polovici meseca oktobra. Praznili (po ne-vstopu prejšnjih izvoljencev) je 31 mest. Mladočehi bodo spet po svoji navadi nagajali.
Zunanje države- Kaj je vsa notranja politika proti vnanji!? Hercegovina in Bosna — to je zdaj središče vsega sveta. Ali, kakor so nam in čitateljem novice z bojišča naj zanimivše, tako je poročanje o dogodbak ondašnjih naj težavniše. Vesti, kterih po časnikih vse mrgoli, so pbdobne gostemu gozdu, v kterem se človek skor ue more razvedovati. Kar se tiče občne evropske politike gledé na jugosl. vstajo in pa »nebodijetreba" — diplomatijo — velikih evropskih držav, mislimo, da se dà sedanja situacija kratko in točno izraziti s tem, da, bolj ko se državniki silijo vstajo zadušiti in ohraniti mir, bolj „ jutrovo vprašanje" raste, čedalje bolj se sliši rožljanje orožja. Stari rek : „Si vis pacem, para bellum" sprevrgel se je našim diplomatom
Oj sijaj, sijaj solnčice Na moje drobno srčice!
Vlani sem štela tolarčke,
Letos bom prala povojčke,
Oj sijaj itd.
Moj ljubi pa je šel v Rim Zdaj pojdem še jaz za njim Oj sijaj itd.
Ta pesem je prav narodna, slovanskemu duhu primerna, zato so jo pred dvema letoma prepevali od Berkiuov tijà po celem Krasu. Zdaj jo malo kedai več slišim. Je še precej dolga,
i refrain : Oj sijaj itd. se ponavlja. Je neka pritožba mlade žene, ktero je on zapustil. Popra-ševal sem otroke, kako jo pojejo, pa se sramujejo »gospodu" povedati, ker je pesem malo „kvantarska“(?). Pa pesem ta je čisto nedolžna.
Naprej ! naprej, kedaj vendar pridemo do Vilenice. Nu, bo že : „Sancte Dominice, okoli dolinice, tam pri verzelji bodo evaugelji !" Stoj! štirivoglat kamen šterli pri dolini, kjer zakrožimo na desno pod »Veršiče", a na kamenu je načerkano italijanski: »Per Grotta", kakor da
ima kazati pot samo Italijanom. Kak trd Nemec bi čital one besede :	»Bčr* 1 krota !" a jaz
sem se jadii nad, tem napisom, i bi bil v sveti jezi kamen razbil, pa sem se spremislil ter rekel vodniku : Dajte napisati vendar : »Vilenica*, in sicer zgoraj nad italijansko „kroto“. Mopda bode g. Muha to dobroto storil, ter s tem pokazal, da tukaj prebivajo Slovenci. Zavijemo jo torej proti Vilenici po poti, ki so jo kmetje sežanskega okraja na raboto dodelali, ko je leta 1818 sam cesar Frančišek sè svojo soprugo cesarico Karolino Augusto, Vilenico obiskal. Knjiga pravi (Lòwenthal Gesch. v. Triest) : Die Grotte war glàuzeml beleuchtet (Vilenica je bila sijajno razsvitljena); stari kmetje, ki so tam bili o tej priliki, pa drugače govoré : Po jami so bile nastavljene skledice z lojem za svečavo, pa je strašno smrdelo. Cesarica je komaj na vhod prišla, pa je uže šla ven, ker jej je slabo prihajalo, a cesar je šel malo bolj noter, pa ko je ven prišel je neki rekel: »Jama je jama, hudičeva luknjal" Tako kmetje pravijo, če je to res; ne vem, ker me ni bilo tam.	(Dalje)
v: »Si vis bellum, para pacemu. Oni me-nijo, da Bog zna, kako modrost so si umislili, ko so sklenili poslati konsule-poobla-ščence v Mostar v posvet, kako bi bilo mogoče vstajnike premotiti, da bi se pomirili ter se s praznimi turškimi obljubami zadovolili* Skor gotovo je, da vstajniki sklepov in ponudeb konsulskc konferencije, ki je imela biti 31. avg. t. 1.,*) ne sprejmejo. In tu ima za zdaj diploinatovska modrost svoj konec. Konferencije v Mostaru (glavnem hercegovinskem mestu na reki Neretvi) se imajo vdeležiti poslanci vseh glavnih evropskih vlad (Avstrije, Nemčije, Rusije, Francije, Anglije in Turčije) samo nesrečni vporniki nimajo glasu v tem nje zadevajočem zboru. Več, ko kolikor toliko sebične velike vlade sè svojo skrivnostno-zvito politiko, mikate nas dve državici, ki ste vpornikom prijazni in sosedi, Srbija in črn agora in njuna kneza Milan pa Nikita. Na Srbskem vse vre ; vse jo pripravljeno za boj, samo mòra evropske diolomatije tlači kneza in vlado. Ravnokar se je ustanovilo novo ministerstvo, kteremu duša bode razumni Ristič, minister za vna-njstvo. (Drugi ministri so: Stevča, Gruič, MihaljoviČ, Nikolič, Iovanovič, lioskovič). Skupščina v Kragujevac-u čaka, da bi jej knez jezik razvezal, ali prav tega sc Milan nekako boji, ker vé, da zborniki brž bojni krik zaženejo. S tem pa njega in deželo v zadrego pripravijo — pri velikih evropskih vladah. Sicer pa si stoje Srbi iu Turci že nasproti in se pisano gledajo ob mejni reki Drini. — Nerazumljivo je, kar časniki, n. pr. »Politische Correspondenz“, poročajo o Nikiti Črnogorskem. Očita se mu, da dela politiko na dve strani. Po eni strani se neki pogaja s Turkom (!) in obeta mu, da ostane ncutraien, nku mu Sultan črnogorsko prizna za neodvisno, su-vrènno državo, pa mu tudi še kaj sveta —
—	Hercegovinskega menda — prepusti; po drugi strani pa podpira skrivši vpornike, in knezov oče sam je med njimi. Očitno se kaže, da tudi Avstrija, kar je nekaj časa, ni več tako prijazna Črnogorcem.
—	V Kosierovem so imeli v nedeljo, 29. avg., načelniki vstavaški posvet; kaj so sklenili, se še ne vé. — Toliko o jugo-slov. zadevah sploh. Nejasne politike o-pisu, ki smo ga tu podali, naj dodamo še nekaj nadrobnih vesti, ktere — če so resnične — niso nič kaj vesele. Znabiti pa, da izvirajo iz nečistih virov. Ljubobratič je izginil ; novi občni poveljnik vstajnikom je Juri Filipovič, Hercegovinec, mcdieiuar. V Trebinje so Turki 29. avg. od zunaj predrli in posadko pomnožili ; oblegovalci se jim niso vstavljali. Cesta iz Dobrovnika v Trebinje je Turkom odprta. Samostan Duzi (Monastir) so v ponedeljek Turci vzeli ; vporniki so se v gore umaknili. Slovenec Hubmayer je 29. avg. padel ali je vjet; tako tudi dopisnik „Nar. listov" čeških. — Umrl je znani turški konsul v Dobrovniku, Peršič.
Na Š p a n j s k e m so Karlisti važno trdnjavo v Kataloniji Sco d’ Urgel res izgubili; prisiljeni so bili podati se zavoljo pomanjkanja vode.
____Veliko nemških katoličanov je
V Ni je bilo tisti dan. Vr.
hotelo iti na božjo pot v Lourdes ha Francosko. Francozi bi jih bili — katoličani katoličane — prijazno sprejeli. Ali kaj si umislijo Bismarkom, kterim je bilo to romanje nevarna »demonstracija ?“ Podpihali so nekaj liberalnih francoskih časnikov, da naj vpijejo in trobijo zoper Nemce, češ da utegnejo nastati homatije, če pridejo trume Nemcev na Francosko itd. Kako bo zdaj z romanjem, ne vemo še.
P a d c r b o r n s k c m u škofu M a r-tin-u je pruska vlada vzela državljanstvo, ker je ušel, kakor je znano, iz mesta kamor je bil pregnan, — ako ravno je od-Šedši beg pismeno opravičil.
Najnovejiše vesti z bojšca.
Ilubmavr doprinaša čudovite, predrzne junaške Čine. Iz prve nevarnosti, (hotel sc je nekega trdnjavskega stolpa polastili), je sicer ušel, pozneje pa Turkom v pest prišel. Nadejamo se, da je še živ. — Dopisnik čeških »Nar. listov", Havlasa, je prišel ranjen v Dobrovnik. Ljubih ra tič, čigar uenazočuost v glavnem stauu je bila nekako sumljiva, prikazal se je čez 4 dni spet. Šel je bil menda v Cetinje na posvet. Zdaj je prevzel vnovič više poveljstvo. — Težišče vstaj niško je zdaj v Zub-cih. Duzi Monastir je znamenita zguba za vpornike. Tam je bil njihov glavni stan. Da so se pred Trebinjem oblegovalci pustili oblegovati in da so zunanje Turke brez boja pustili v mesto — to ni šc raz-jasueno do zdaj. Vstajniki mislijo neki še ta teden lotiti sc vnovič obleganja Tre-binja. Najuovejša sporočila od 1—2 t. m. so spet vstajnikom ugodniša; vzeli so 4 trdnjavice ob reki Limi. Napadli so tudi mesto Ka&aba; zgube na obeh straneh. V neki bitvi na prostem so vstajniki dobro potolkli Turke ; 200 mrtvih so imeli Turci.
Novo srbsko ministerstvo (Ri-stič-Gruič) so vporniki z veseljem pozdravili; zdaj se zanašajo za gotovo, da jim pridejo Srbi na pomoč. Srbski skupščini jedošlo 200 telegramov zahtevajočih vojsko. „ Ululati ina" je uapravila 31. avg. zvečer kn. Milanu bakljatlo, ker je zadovoljna z novim ministerstvom, misleč, da bodo ministri za vojsko. Turki so pridrli 2. sept. čez srbsko mejo pri gori Stolac-u, umorili nekaj ljudi v vasi Javora in odgnali mnogo živine.
Črnogorska politika je vendar le poštena pa previdna na vse strani.
Razno vos ti.
— »Službeni rcglemeut ali službeni jravil-nik za c. Jer. vojsko. Del. I. Poslovenil s pomočjo c. k. stotnika A n d r e j a K omela — Ig n a-cij Robas, narednik c. k. 7. peš-polka bar. Maroičič-a. — 1875. Natisu, tisk. družbe sv. Moliora v Celovcu." — To je spet lična knjižica, ki nam jo je ravno kar priskrbel vrli naš rojak, g. stotnik Komel. To pot mn niso menda opravila pripustila da bi bil vse težavno delo sam dovršil; prestavljal je „reglement“ pod njegovim vodstvom g. Robas. In to je lepó, da si je gosp. K. v spisovanji vojaških bukev odgojil že naslednika. „Reglement“ je vojaški zakonik, vojaško sv. pismo, kakor bi rekel kak šaljivec. Iz tega pa lahko posnamemo, kako važno je to,
da ima vsak slovensk vojak v svojem jeziku pri sebi ta izvrstni pravilnik. Oh, da bi nak stan enacega imel — pa se ga tudi tako strogo držal, kakor vojak svojega. — Pravilnik obsega XV oddelkov ; vsak oddelek razpada na več to-ček (§£) u. pr.: prisega, poklic in dolžnosti voj. stanu; o bogaboječnosti, o moralnosti t. j. lepi obnaši, o vedenji in obnašanji, e»todušje in sloga itd. itd. — XV. oddelek obsega slavnoznane vojne člene („Kriegsartikel8).
—	Ne samo za vojake, ampak za vsacega koli-kaj izobraženega državljana je zanimiva ta knjiga. Torej bodi vsem živo priporočena. En iz-tis stane v tiskarni družbe sv. Moh. 35 soldov. Slišimo, da je že tudi II. del dovršen in voj. miuistcrstvu za potrditev predložen. Potem bodo imeli naši vojaki vse potrebne učne knjige v maternem jeziku. — Tehnični izrazi sov„re-glementu4 zraven slovenskih tudi nemški, kar je prav praktično, ker je uradni jezik v armadi nemški.
*
— SfAa za vezenje (stikanje) na Duna ji. Ministerstvo za kupč. zadeve je napravilo lansko leto ua Dunaji posebno višo žensko šolo za umetno vezenje v ta namen, da bi se v ujej izučevale vezilje, ki bi znale Ì vezti po zapovedih umetnijskih. Vspeh prvega leta je sijajen.
Za to leto ni sprejetih ko samih 30 učenk; vis. ministerstvo pa je pridržalo eno mesto v tej učilnici do polovice septembra t. 1. za eno učenko iz naše Goriške dežele. Pogoji sprejemni so ti-le:
1.) Prosilka mota biti čez 14 let stara; mora dokazati, da je ljudsko šolo z dobrim V87 peliom dognala; 3.) treba, da že precej ročno vezti zna; 4.) da zna s prosto roko rìsati. — Poslednjo zahtevo šolsko ravnateljstvo tudi lahko spregleda ; v tem primerljeji se začne učenka še le na Dunaji učiti risati. — Čas, oglasiti se za sprejem v omeujeno šolo, je do 10. sept. t. 1. Kdor hoče kaj več izvedeti o uravnavi tc šole, naj gre k tukajšnji kupč. in obrtnijskL zbornici. — V prošnji se mora tudi povedati, ali ima prosilka s čem vzdržavati sc na Durngi.
—	(To je dala razglasiti kupčijska in obrtnijska zbornica Goriška 26. avg. 1875.)
— Xova silno vazna iznajdba se obeta svetu z m a š i n o, ki jo je iznašel jezuit P. Martin E g g e r, da bode e 1 e k t r o m agii e t i z e m nadomestovai vodni sopar, ki zdaj goni vozove po železnicah, parobrode itd. Ta mož je tuhtal to reč skozi 15 let, in iztuktal jo je tako dobro, da Dunajska akademija za znanosti in umetnosti je veliko vrednost te iznajdbe s tem pripoznala, da je iznajdeniku znamenito podporo zn to dala, da popolnoma more dovršiti svoj elektr omete r, ki se bo poslal v prihodnjo razstavo v Filadelfijo. Ako se posreči gosp. Egger-ju, prav praktično osnovati to mašiuo, v kateri bosta le elektrika in pa m a g n e t i z e m svojo neizmerno moč razvijala, ne bode treba ne drv, ne premoga, ne vode, iz katerih se zdaj dela par (sopar). Gospod Egger je Tirolec, še mlad mož (43 let star), od leta 1852 jezuit, od leta 1866 duhoven, ter je zdaj profesor matematike in fizike ua pnvat-
v
ni gimnaziji v Mariaschcinu na Češkem. (“Nov.„)
— Se. Jeronim naš rojak. Veleučeai kanonik ostrogotici na Ogerskem, g. dr. Danko je dokazal, da je preslavni svetnik, in cerkveni očak in liajizvrstaiši tolmačitclj sv. pisma, sv. Jeronim, rojen bil 1. 331. v Strigovi v Medji-
murji blizo Ljutomera. Strigova je bila tedaj rimsko-panonsko mesto in sedež škofa. Leta 380. so mesto razdrli divji Goti. Sedaj je ondi cerkva na čast sv. Jeronimu pred 300 leti postavljena.	(Sl. G.)

— Mali prirodopis s podobami za narodne ali ljudske šole in za prvi poduk na višjih dekliških šolah. Spisal dr. Netoliczka. Poslovenil J. Lapajne. Tako se glasi knjiga 119 strani broječa in pri Buschaku v Brnu založena In tiskana. Knjiga je vredna, da se povsod v narodnih dotičnih šolah uvede. Škoda, da ima toliko tiskovnih pogreškov. Cena 60 kr.
— Na Turškem ali m Kranjskem? Berite, kar pišejo »Novice:" S strašansko hitrico je tiščal c. kr. deželni predsednik, vitez W i d m a n n, na odstavo gosp. Jožefa Lesjaka, fajmoštva Sodraškega, ki je bil zarad razžaljenja Nj. Veličanstva iu podhujskovanja v neki pridigi od No vomeške sodnije obsojen na 3 mesece ječe, pa je presvitlega cesarja prosil pomiloščenja, katero so mu blagi vladar res tudi 12. dno u. m. dodelili, sodnijsko kazen 3 mesecev ječe premeniv-
Ši v 8dnevni zapor in odpnstivši mu vse postavne kazenske nasledke, po katerih bi bil fajmo-šter zgubil tudi faro. Al pl. F1 a d u n g, takrat še okrajni glavar Kočevski, zdaj Ljubljanski, je fajmoštra 2 dni propred brez ozira na to, da z Dunaja ni še prišla rešitev cesarjeva, na ukaz c. k. deželnega predsednika vit. W i d m a n n a odstavil službe, vzel mu cerkvene zapisnike in VBtavil dohodke; — 4 dni pozneje, to je, 16. dne u. m., pa je vrh tega vitez Widmann, po znani njegovi »energiji" začasnemu škofovemu namestniku, gosp. Zupanu, naložil še 100 gold. kazni zato, ker, držeč se cerkvenih pravil, se je branil pred sklepom Njegovega Veličanstva odstaviti fajmoštra Lesjaka. Ker je vsemu svetu znano, kako večkrat v uradnijah viših in nižih cesarskih gosposk važni akti dolgo čakajo rešitve, se je navedeni hitrici, s katero je postopal c. kr. deželni predsednik proti duhovnu, tem bolj čuditi, ker ni mogel vedeti, kaj bodo presvitli cesar skleniti blagovolili o prošnji zatoženčevi. Zdaj je vitez Widmann videl, da proti faj-moštru Lesjaku je „seiner Liebe Milhe umsonstu bila, in da je dobil dober »merkV, naj cesarski služabniki vselej čakajo sklepov presvitle krone!
Domače stvari.
(Nj. eksc. preč, knez-nadškof Andrej Goli-tnayr) so se odpeljali preteklo noč (2/o) v Ljubljano posvetit (5. t. m.) ondašnjega kn. škofa, prč. Ivana Krizost. dr. Pogačar-ja. Mudili se bodo na Kranjskem kakih 8 dni. Na rojstvo D. M., 8. t. m., bodo maševali na Brezji.
(Duhovske spremembe.) C. g. Martin Pervanje, vikar v Stržišči, gre za vik. v Idrijo pri Bači; —g. Ant. Lazar, vik. v Oblokah, za pro-vizorja v Ravne.
(Poslavljenje.) Vrlemu našemu c. k. o-krožne sodnije svetovalcu in dež. odborniku, g. Ant. Gorjupu, so presvetli cesar v priznanje njegovega dolzega, zvestega in odličnega službovanja podelili »naslov in značaj svetovalca više deželne sodnije". — Trgovec Edvard Co h n je pa postal »cesarski svetovalec."
(Almanacco c gnida scematica della città e provincia di Gorizia per Vanno 1876) t. j.
adresna knjiga (Adresscnbuch) za naše mesto in za Goriško prišla je te dni (v prvo pri nas) na svetlo. Prav potreben je bil tak pregled vseh in vsakošnih oblastnij in županij, šol in šolskega osebja, kupcev in obrtnikov, novih mér in utež, vsakošnih voznih tarif in sploh vsega, česar domačin in tujec na Goriškem potrebuje. Da je tu pa tam še pomanjkljiva ta »guida*, to ni moglo skor drugače biti pri prvem uredovanji. Cena knjigi je 60 soldov.
(Noro mašo) bo imel v nedeljo 5. t. m. v Št. An d reži g. Ant. Carl, iz Idrije doma, pa v našo nadškofijo sprejet.
(Za razstavo učnih pripomočkov), ki bo prih. mesec v Gorici, oglasilo se je 46 raz-stavcev.
(Huda nevihta) je bila pretekli ponedeljek (^/s) v Gorici in po njeui okolici. Tako debele toče nismo videli nikdar pri nas, kakor tisti dan opoldne. Ni bila okrogla, ampak robata in ploščata. Hvala Bogu, da je le 1—2 minuti padala; vendar pa je zlasti v Podgori in StraČicah precej škode storila. — Popoldne pa je vihar vinogradom zelò škodil. Dežja je bilo toliko, da se je pò hudi vročini zemlja dobro napojila in pa zrak razhladil.
(V deželn. Got'iško-Istrskem zavodu za gluhoneme) je bila konecletna preskušnja 1. sept. Udeležilo se je je prav obilno poslušalcev. Je pa tudi res mikavno in ginljivo, kar se pri taki preskušnji vidi in sliši. — V 3 razredih je bilo 45 dečkov in 17 deklic. V nedeljski šoli 8 učeu-cev in 3 deklice; skupaj 73 vzrejancev in vzre-jank.
(Iz kmetijske šole.) Gosp. F. Kuralt je dobil od c. kr. kmetijskega ministerstva denarno podporo, da potuje po Nemškem, posebno po Virtemberškem, Bavarskem in da obišče slavni zavod in sadjerejsko učilnico izvrstnega, po celej Evropi slovečega pomologa dr. Lucasa v Reu-tlingen-u. G. Kuralt bo popisal vsa žlalina ptuja sadna plemena v knjigi »Umni sadjerejec", ktero bo natisnila slavna družba sv. Mohorja, kar bo veliko koristilo in pripomoglo k povzdigi sadje-reje po slov. deželah.
G. F. Povšč je potoval po Gorenjskem, in pregledoval govejo živino, da sporoči potem o plemenih in njihovi vrednosti slav. c. kr. kmetijskemu ministerstvu. Ta ali prih. mesec pojde v Tominške okraje: v Tornili, Cerkno in Bovec, kakor tudi v Kanal in v Sežano.
Preuravnana kmetijška šola (niža) se bode začela še le z oktobrom.
(Za Bosenske in Herccgovin.skc vdove in sirote), ki v Avstriji pomoči iščejo (— samo čez Hrvaško mejo je prestopilo na Avstrijska tla z živino vred čez 29 tisuč begunov) — so nadalje darovoli: P. n. gg. Ant. Flander, vikar na Ser-penici, 5 gld. ; Andr. Leban, vik. v Soči, 5 gld.; Peter Kobal, farni adin. v Bovcu, 5 gld.; Fr. Smrekar, vik. v Logu, 3 gold.; Fr. Ceket, vikar v Cez - Soči, 3 gold.; Iv. Kurinčič koop. na Ser-penici, 2 gold. Mart. Leskovec, kapi. v Bovcu, 2 gld.
Razpis učiteljskih sluzel).
V sežanskem šoisk. okraju se raz'* pisujejo s tern učiteljske službe: V šolski
občini II. vrste v Sežani mesto druze-ga učitelja; v š. občinah III. vrste (enorazrednic) v Kostanjevici, v Št. Polaji in v Rodiku, in IV. vrste v Repenta-bru. Dohodki teh služeb so določeni v §. §. 22.30 in 33. dež. šolske postave 10. marcija 1870.
Prosilci naj vložijo prošnje previ-dene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj dalje do 30. septembra 1875 pri dotičnih krajnih š. svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predstavljenih šolskih oblastih.
C. k. okrajno šolsko svetovalstvo
v SEŽANI, 25. avgusta 1875.
Borsni kurzi na Dunaji 3. sept
Enotni drž dolg v papirju	70	95
„	„	„ v «rebru .	.	74	20
Drž. posojilo leta 1860 . .	.	112	20
Akcije narodne banke . .	.	933	—
Kreditne akcije		217	20
London 		111	35
Napoleon d' oro		8	91
Cekini		5	28
Adžjo srebra		101	20
OGLAS.
Starši pozor !
S 16. oktobrom začne tukajšna c. k. pripravljavnica svoje drugo šolsko leto. Kakor znano, je na-men te šole, prevelikemu pomanj-kanju ljudskih učiteljev v okom (gjj priti. Do sedaj je moral vsak, kdor je hotel stopiti v učiteljsko GEJb izobraževališče, naj manj spodnjo MK gimnazijo ali realko dovršiti, zdaj* gjjgjj ni tega več treba, ampak popolno qUU zadostuje, da eno leto to pripravam? Ijavnico z dobrim vspehom obi-MK skuje in po prestanem sprejfcm-MK nem izpitu se sprejme v izobra-žcvališče. Pogoji za sprejem v Qjm? pripravnico so: 1. dovršeno 14. (21? leto ; 2. telesna sposobnost in Ml? nravna nepokvarjenost. 3. odpust-[S® no spričevalo ljudske ali me-ščanske šole. Sprejemajo se dečki Q[j|? in deklice in sicer vsak dan od Mb* denašnjega dne začenši do 16. S® oktobra ustmeno in pismeno pri podpisanem voditeljstvu. Pridni učenci dobé 50 gl. državne šti-qm? pendije. Ta šola ni namenjena le G3K za okoličane, ampak ravno tako GSKj za Krašovce in Vipavce in sploh M|? za vsacega, kdor se hoče oglasiti. Želeti bi tedaj bilo, da bi se mnogo mladine vdeležilo.
MK Na Proseku, 17. avgusta 1875.
y Voditeljstvo c. k. pripravljavnice.