Splošni vestnik. Obletnica Aškerčeve smrti. Pretekli torek je minulo leto, odkar je umrl v Ljubljani sdavni slovenski pesnik-epik Anton Aškerc. Usoda je hotela, da ni doživel zmagovite balkanske vojne, v kateri so združerui bajkanski Jugoslovani strli za vedno krutega Turčina in ga pregnali iz Evrope. Maščevano je Kosovo polje! Casten spomin pesniku velikanu, ki je v svojih pe&mih s proroškim duhom naznanjal maščevanje naših balkanskih bratov nadi Turčinom'. Slovanski časnikarski kongres v Sko, plju. Predsednik srbske časnikarske zveze Branislav Nušič sklicuje za prihodnje dni izredno skupščino srbske časnikarske zveze, ki bo apelirala na »Slovatisko časnikarsko zvezo«, nai bo letos ieseni slovanski čaisnikarski kongres v Skoplju, in to ¦temboli ker mesto: za letošnji kotigres še ni določeno. 1645 oseb je fzstopilo iz katoliške cerkve. Češki listi poročajo, da je češka orEanizacija anarhistov pričela z vso vnemo agitacijo za izstop iz katoliške cerkve. Do 20. maja je na severnem Ceškem izstopilo 1645 oseb iz katoliške cerkve. Konec šolskega leta. Poslanec dr. Lukacsky je bil pri naučnem ministru \n ga prosil, da bi se končalo letošnje leto v soboto, dtie 5. julija. Minister je obljubil, da se bo v nekaj dneh glede te prošnje odločO. Klerikalen list o koritarstvu. »Zora«, glasilo katoliško-narodnega dijaštva, piše pod naslovom^ »Poglobimo versko življenje v naših vrstah« sledfeče: »V začetku našega diiaškega organizacijskega življenja so se priglašali za naše bojevnike Ie tisti tovariši, ki so bili res globoko verni in ki so se to svoje prepričanje upali tudi iavno izpovedati in je zagovarjati; svoje krščanstvo so tmdi praktično izvajalr. Ti pristaši so bil res značajni in neomahljivo so ostajali zvesti svojiim načelom. Katoliška stranka se ie okrepila, šla je od zmage do zmage. Ta^moč katoliške stranke ima pa vidno svoie slabe posledice. Vedno so bili na svetu ljudje, čijih ideal ne seže preko trebuha in njihovih potreb. Koritarstvo se je začelo pri stranki in to se čuti v tem in onem slučaju tudi v dijaški organizaciji.« Tako je moralb tudi, glasilo katoliško-narodnega dijaštva priznati, da je klerikalna stranka pravi eldorado za razne štreberje in koritarje. Ka-i porečejo k temu Slomškarji?! Angleški učenjak. V Londenu je umrl v starosti 79 let John Lubbok lord Avebury, znan prirodoslovec in zgodovinar, eden prvih učenjakov na Angleškem. Mož je bil v svoji mladosti bankir in se ie pozneje posvetil znanosti. Uspeh slovenskega rojaka. Z Dunaja nam poročajo: Dr. Emil Brezigar, član narodno-gospodarskega seminarja znanega učenjaka dvor. svet. prof. Philippovicha, je predaval v krogu znanstvenikov dunajske univerze 0 »Primerjavi konjunkturnega valovanja v nemškem in avstrijskem s:ospodarstvu tekcfn1 zadnjih 16 let«. Predavanje je imelo velik uspeh, in v debati, ki mu je sledila. se je splošno poudarjala znanstvena dovršenost in točnost Brezigarjevih izvajanj. Prof. PhMippovich se je našemu mlademu znanstveniku zahvalil »za točno, izčrpano in duhapoi.no deio« ter ga pozval, da priobči svoja raziskavanja v posebni knjigi. — Dr. Brezigar se pripravlja za vseučiliško kariero, kj mu je po mnenju merodajnih znanstvenih krogov tudi na vsaki neslovanski viscki šoli zasigurana. O jugoslovanskih jezikih se izraža neki slovanski učeniak v »Siidsilavische Rundschau« tako-le: »Med Jugoslovani govoriti 0 »jezikih« je težko. zakaj vsi Jugo«lovani med Adrijo in Črnim morjem tvorijo po Vatroslavu Jagiču jezikovno celoto. verigo organično drug v drugega se prelivajočih narečij. da je zaradi tega skoro nemogoče dolociti, kje eno naTečje nehava in kje se pričenja drugo. Jugos,Iovani so si med sabo tako sorodni, da bi lahko imeli en skupni književni jezik. Razloček med makedonsko slovanščino in slovenščino je nesporno mnogo manjši kakor med severnonemškim in bajuvarskim ali med siciljanskim in lombardskim narečiem.« — To je čista resnica. In da sta si makedorrska slovanščina in naša slovenščitia izredno sorodni in podobni, dokazuje ta-le resničen dogodek. Pred leti se je mudil v Belgradu turški major Gjafer Tajar bej, poveljnik turške posadke y Prištini na Kosovem polju. Gjafer Tajar bei je poleg turškega jezika govoril tudi francosko in ono slovansko narečje, ki ga goivore v Makedoniji. Turškemu majorju na čast so priredili v Belgradu banket. Na tem banketu so govorili razni govorniki. seveda v srbskem jeziku. Na tem banketu je bil slučajno navzoč tudi nekii Slovenec, ki so ga navzoči naprosili, naj tudi on izpregovori v svoji materinščini. Slovenec je ustregel splošni želji ter imel kratek slovenski govor. Po tem govvoru je Gjafer Tajar bej stopil k Slovencu tter pred vso družbo izjavil. da je slovensskega govornika najbolje razumel, dasi ni pprej v življenju še nikoli slišal slovenske govorice. Avstrijski generalštabovec — ruski vohun. Afera Redlova je vzbudila po vsem ssvetu veliko senzacijo. Sliko 0 njegovem samomoru priobčuje »Slov. Ilustr. Tednik«. Nadalje priobčuje sliki 0 M. Vremšku. dijaku v Idriji, ki je nenadoma umrl v šolski sobi; uživanie opija na Francoskem; o slovenskem pevskem društvu Bled v East Conemaugh v Amerjki; o vprizoritvi ^ipere »Prodana nevesta« na prostem v Šarki pri Pragi itd., itd. »Slov. Ilustrovani Tednik« je res zelo zanimi^ časopis in bi naj ne manjkal v nobeni sk venski rodbini.