V hroščevcm letu.
1.                                                                                 2.
Rjdvi liroŠL', škodljivcc vrstc prve.                       P>od hrast smo kocanogo povubili,
pn iicišem drevju zdtij bnieč zboraje,                 tjci čopke moško siime pricupljule,
rcistliiuim hude čase prerokuje,                            in koklje s piščeti so pricincalc,
kjer gospodnri on, je mdlo inrvc                        nd pasjo nogo nismo pozabili.
Pod zcmljo zleže si požrešne erve,                     Oj, hrošči, skibo pnč ste uganili,
ki ogrc in podjed se imenuje;                              ko vcis zelene veje zapeljale,
tcim krt  jih lačni najbolj pokončuje,                  misleč, da žir samo bi vam dcijcile  —
so Ijubi mu za jed ko ncim postrve.                  tjti v cjrob vas danes spravijo ncmili.
Župan posestnikom so oznanili,                          Krepko potresle hrastove se veje —
ncibrati hroščev mernik niora vsaki,                   oj, koliko pocepa doli žira!
potem se bodo z njiin lepo menili.                    Kokošja, pasja družba se zasmeje.
Namečka mernik v kropovi namciki                   Strašno v kokošjem goltu hrošč se vdira,
županu hroščev dati smo sklenili,                       in Pazi*) ne pozna nobene meje -
ker letos v liroščih nismo siromaki.                   glej, za županov mernik jih nabira.
— m — *) Pes, ki mu je tciko imc.
__^,   150   i^—
:          Anton Aškerc,   slavni  slov. pesnik,
rojen dne 9. januarja leta   1856. pri Sv. Marjeti ob  Rimskih Toplicah  na
^^&tttt|^t                             Štajcrskem, umrl dne 10. junija 1.1912.
J^^JPI^fl^^fc                             v Ljubljani.   — Več njegovih pesmi
¦^^F       ^>»                          i&   Pr'°bčenih    v   Ijudskošolskih   in
VB^I          '^bB                          srednješolskih berilih (čitankah).