LETO XXX.. ŠT. 7 Ptuj, 17. februarja 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Vse pripravljeno za setev sladkorne pese (stran 2) Teh naših 40 let (stran 3) Od moke do kruha (stran 5) Pesem jih združuje (stran 7) Obdobje predkandidacijskih postopkov Na prvi seji volilne komisije pri predsedstvu O K SZDL v Ptuju, so zavzeto razpravljali o programskih nalogah SZDL kot fronte v pripravah na volitve v letu 1978. Stanku LEPEJU, predsedniku občinske konference SZDL smo ob tem zastavili nekaj vprašanj: - K% v bistvu narekuje tako zgoden, zlasti pa še tako temeljit pristop k pripravam, kot ga volilna komisija predlaga predsedstvu OK SZDL v potrditev in sprejem na seji, ki bo ob koncu tega meseca? „V kratkem rečeno, ustava, ki govori o SZDL kot najširšem temelju delavčeve in občanove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem si- stemu, nam že sedaj narekuje visto nalog. Opravila, ki jih motamo opraviti do volitev so namreč zelo zahtevna, odgovorna in terjajo določen čas. Ce poskušam tolmačiti ustavo moram reči, da smo s pripravami pričeli že lani ob ocenjevanju in dograjevanju skupščinskega si- stema v občini in samoupravnih interesnih skupnostili. Ustava namreč zavezuje delovne ljudi in občane v SZDL, da uveljavljamo delo organov oblasti in organov iipravljanja samoupravnih organi- zacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Obenem pa določamo dcupne programe druž- bene aktivnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij v TOZD, krajevnih ^upnostih, delegacij v druzbcno- Pohtične skupnosti, samoupravne "iteresne skupnosti itd." - Na seji volilne komisije in že P^^ej na seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, ste posebej pripravili sistem stalnili kadrovskih priprav. Kakšen je cilj ^ namen te aktivnosti? ';V celotni družbi se posveča Velika pozornost prav kadrovski politiki Osnova stakiih kadrov- priprav na voUtve je stalno evidentiranje možnih kandidatov ^^se voljene funkcjc od TOZD, DPS, SIS itd. Stališče ^oordinacgskega odbora za ka- ^ovska vprašanja in volilne ^omisge pri predsedstvu OK v iP^ je, da smo dolžni vsi nosilci |'^«lnih priprav stahio spremljati, °efežiti in evidentirati vse tiste delovne ljudi in občane, ki so se s *'9jim detom v vsakodnevni praksi, uve^avili in dobili družbeni JJ^- Stahio evklentirarije mož- ^ kandidatov je pravzaprav uresničevanje kadrovskih priprav na vohtve. To je hrati javen demokratičen in organizirani potek predvolilne aktivnosti, ki mora postati dnevna samoupravna praksa v uresničevanju sprejetih družbenih načel kadrovske politi- ke." - Omenih ste nosilce vseh teh priprav, kdo so? „V združenem delu sindikati, v krajevnih skupnostih SZDL. Že dalj časa opozarjamo, da je potrebno tako v eni kot v drugi organizacji postaviti in utrditi koordinacijske odbore za kadrov- ska vprašanja in volitve, pa nam povsod tega še ni uspelo. Aktivnost nosilcev volilnih priprav bo zato uanerjena najprej v oblikovarge in dopolnjevanje koordinacijskih odborov v vseh temeljnih samoupravnih skupno- stih. - Vemo, da vsa volibia opravila zahtevno razvejano aktivnost in obenem več faz: evidentiranje, predkandidacijski in kandidacgski postopek, volitve, konstituiranje skupščin oz. samoupravnih orga- nov itd. Kakšno je stahšče volilne komisije in predlog programa predvolilne aktivnosti s katerim boste prišh pred predsedstvo OK SZDL, skupščine občine Ptuj in zvezo sindikatov na skupni seji? ,,Predlog je pripravljen za tri obdobja, ki se dopolnjujejo, in sicer: - v obdobje do predkandidacij- skih opravil - v obdobje do samih volitev - in v obdobje konstituiranja. Prepričani smo, da je obdobje do predkandidacgskih opravil najzahtevnejše in mu posvečamo največ časa pa tudi pozornosti. To obdobje volilnih priprav, mislim na fazo evkientiranja, daje največ možnosti za proces demokratiza- cge volilnih opravil in če bo aktivnost prisotna na vseh ravneh, bodo same volitve le formalni, zaključni akt" ~ Torej ni slučaj, da ste obdobju do predkandidacijskih postopkov posvetih vse letošnje leto? „Ne! Ce se strinjate predlagam, da preostali del pogovora posvetiva prav nalogam v let oš njem letu. Namreč, ni v osredju samo evidentiranje, pač pa celovita ocena in ovrednotenje dosedanjega delovanja delegat- skega sistema na vseh ravneh, v TOZD, delovni organizac^i, kra- jevni kupnosti, samoupravni inte- resni skupnosti in občinski skupščini Pod ,/irmo" delegat- skega sistema cesto pojmujemo v praksi le delegacge za samo- upravne interesne skupnosti in zbore občinske skupščine, pozab- ljamo pa, da imamo v TOZD delegatski delavski svet, v krajevni skupnosti delegatski svet krajevne skupnosti itd." - Za evidentiranje sva že ugotovila koga, kdaj in kdo. Kako si zamišljate in kakšen bo pristop k oblikovargu ocene in ovrednote- nja dosedanjega razvoja delegat- skih odnosov? „V praksi smo sc dokopaU do množice spoznanj, subjektivnih in objektivnih težav in do zelo pozitivnih premikov. Prej sem cmenil, da teče aktivnost v vseh sredinah in na vseh ravneh, zato so v krajevni skupnosti nosilci izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL, j v združenem delu pa izvršni' odbori sindikatov. Smisel teh ocen in pristopa mora biti v tem, da bodo sprejete ob neposrednem sodelovanju vseh, za katere se bodo te ocene sprejemale: delegatov v najširšem pomenu besede, nosilcem volilnih funkcg, samoupravnih organov in drugih. V občmi mora to oceno pripraviti izvršni odbor predsedstva OK SZDL na isti načm." - In kam bi morah usmeriti pozornost ter kakšna n^ bo vsebina teh ocen? „Ce naj bi bila vsebina celovita, bi morala zajeti najmanj naslednja vprašanja: - ustreznost strukture posamez- nih delegacij, zlasti ocenitev dela splošnili delegacij za samoupravne interesne dcupnosti, izvršnih odborov, delavskih svetov, svetov krajevnih skupnosti pri posamič- nih članih pa še posebej njiliovo aktivnost ter subjektivne in objektivne možnosti za nadalje- vanje mandata, pri čemer Je potrebno upoštevati tako relekci- jo, rotacijo kot tudi kontinuiteto v naslednjem mandatnem obdob- ju. Posebno pozornost bi morah posvetiti celovitosti kadrovdcih potreb na vseh drugih področjih v občini, - uspešnost pri uresničevaigu vsebinskih nalog, - ustvarjanje pogojev za funkcioniranje skupščinskega in delegatdcega sistema. Ta del nalog bi morah opraviti do konca maja letošnjega leta? - Omenih ste relekcgo in rotacijo na eni in kontinuiteto na drugi strani. Kaj to pomeni? „Povsod tam, kjer bo ocena potrdila ustreznost kadrovske strukture in kjer bodo za opravljanje funkcge podani objek- tivni in subjektivm pogoji, bi morah zagotoviti kontinuiteto. Tam pa, kjer dosedanje delo ni bilo uspešno tudi zaradi pomarij- kljivosti v organizacijski in kadrovski sestavi organov, je treba zlasti zagotoviti obUkovaige do- datnih meril in ustrezno uresničiti načelo zamenljivosti." - Posebej ste poudarih celovitost kadrovskih potreb v občinL K^ menite o tem / „Da, mislim, da je načelo rotacge potrebno dosledno upo- števati, upoštevati pa tudi kadrovske potrebe na drugih področyih. Ko bodo družbeno sprejete ocene, bomo morali pospešeno evidentirati možne kandidate za člane delegacij, za člane izvršnih odborov in za nosilce posameznih vodilnih funk- cij v občini, zlasti pa za tiste funkcije, kjer n^ bi uresničevah načelo rotacije." šm Stanko Lepej, predsednik OK SZDL Ptuj Foto: R Koranti v svoji rojstni vasi, v Markovcih, sredi mladih občudovalcev, ki bodo kmalu tudi sami] koranti. ,,Dežela kurentov" vendarle skrbi za svoj podmladek. Foto: Slavica Pičerko, 8/b, OŠ Markovci Pust S svojim spremstvom na poti v Ptuj \ Osrednji pustni nastop bo 20. februarja v obliki pustnega lika, šeme in tudi v drugačnih izbranih oblikah človek ob pustnem času izraža svo- je veselje ob bližnjem prihodu pomladi. Organizacijski odbor, ki je v teh dneh pridno delal, je ob številnih organizacijskih nalogah, že tudi izdelal spored kurentovanja in kar- nevala 77. Prijave za sodelovanje na letošnjem že 17. tradicionalnem ptujskem kurentovanju s karneva- lom dajejo slutiti, da bo letošnje kurentovanje prebilo že tradicio- nalno širino, saj je zanimanje zanj izredno veliko. K pustnemu vzdušju boste poleg že tradicionalnih spremljevalcev, prispevali tudi vi, spoštovani obča- ni; okrasili boste svoja okna, balkone, pročelja hiš. Na masko ne pozabile! Naj postane v pustnem času ,, obvezen'' del vaše gardero- be. Obvestili smo vas že, da bo obhodna pot karnevala letos neko- liko drugačna iz že znanih razlo- gov, da bi se ognili gneči in more- bitnim zastojem v samem sprevo- du. Povedati velja, da je ob gleda- nju karnevalskega sprevoda potrebno upoštevati navodila redarske službe in drugih služb. Naj ne bo odveč opozorilo, da ne meči te petard in podobnega,,orož- ja", kajti s tem kazite pustni vrvež in ogrožate varnost ljudi. Parkirno službo je letos prevzelo Komunalno podjetje Ptuj, ki obljublja, da bo uredilo parkirišča za nekaj tisoč avtomobilov. Za par- kiranje bo treba odšteli 10 dinar- jev. Komunalno podjetje je izdela- lo poseben načrt parkirnih prosto- rov tako, da ne bo težko najti poti do parkiranega jeklenega konjička. Vstopnica za kurentovanje bo tudi letos veljala 10 dinarjev za odrasle in 5 dinarjev za otroka. Prodajo vstopnic so tudi letos prevzeli ptuj- ski študentje. Ko vas bodo obiskali, jih ne odslovite; vsak prispevek je dobrodošel in obenem prispevek k uspešnosti prireditve. V dopoldanskem nastopu folk- lornih skupin, ki bo pričel na Tito- vem trgu ob 10. uri, se bo zvrstilo 16 skupin; tem pa se bodo v popol- danskem delu prireditve, ki bo začela ob 14. uri pridružile še pustne šeme iz osnovnih in drugih šol, motorizirana vozila delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, društev in posameznikov ter drugi pustni liki. MG Nq'boljša posameznika Oton Velunšek in Zdenka Giažaijeva Foto: Langerholc Ormož Zbori občanov v občini Ormož pripravljajo v tem tednu po vseh krajevnih skup- nostih zbore občanov po vaseh. Na zborih bodo občani skupaj s predstavniki krajevne skupnosti analizirali celotno realizacijo nalog preteklega leta in spregovorili o programu dela v letošnjem letu. Hkrati s tem programom bodo krajani na zborih občanov spre- jemali finančni načrt za leto 1977. Akcija je dobro zastavljena, kajti o delu krajevnih skupnosti bodo tako seznanjeni skoraj vsi občani v občini Ormož. Poleg tega pa ho širši krog delovnih ljudi v 8 krajevnih skupnostih tudi se- znanjen s finančnim položajem vseh KS. zk Izbrali smo najboljše športnike v avli osnovne šole dr. Kranja /geča v Dornavi je bila v soboto 12. februarja 1977 prireditev ..Izbiramo najboljše športnike na- še občine v letu 19 76". Prireditev je pripravila telesno-kulturna skupnosi občine Ptuj, komisija za izbor in I \ 1) Partizan Dornava ob sodelovanju osnovne šole. Izbrani so bili: Najuspešnejša A-nsku ekipa — pionirska ekipa namiznoteniškega kluba ,,Feto- vio". Najuspešnejša moška ekipa — karlisli AMD Ptuj, ki so bili lanski državni zmagovalci. Med posamezniki je pripadlo prvo mesto /denki (ilažarjevi, članici Aeroktuha Ptuj, med po- samezniki pa Otonu Velunšku. članu Aer<»kluha Ptuj. ki je ne le najboljši modelar v Jugoslaviji, umveč ludi eden najh«»ljših v Kvropi. Podrobnejše poročilo objavljamo na športni strani. i. kotar RAZGRNITEV IDEJNEGA NAČRTA ZA GRADNJO SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V PTUJU Izobraževalna skupnost Ptuj bo v dneh od 17. do 25. februarja 1977 v avli doma Franca Krambergerja v Ptuju RAZGRNILA idejni načrt za gradnjo srednješolskega centra. Izobraževalna skupnost občine Ptuj vabi vse občane, da si idejni načrt srednješolskega centra ogledajo in na širši razpravi, ki jo pripravlja izobraževalna skupnost za V petek, 25. februarja 1977 ob 14. uri v domu Franca Krambergerja, povedo svoje mnenje in dajo pripombe k idejno zasnovi. Na javni razpravi bo sodeloval tudi projektant dipl. ing. arh. Zdenko RetDCrc. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 17. februarja 1977 — TEDNU TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK V prakso in življenje ,,Obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti in organizacije poslovnega združevanja morajo prilagoditi svojo organizacijo m uskladili samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve. " (Zakon o združenem delu, prvi odstavek 660. člena) Na to določilo zakona, zlasti pa še na PROGRAME ZA IZVAJANJE DOLOČB, odgovorni v marsikateri delovni organizaciji pozabljajo, zato so tudi potrebna pravočasna opozorila, odločna spodbuda, da se takoj posvetimo konkretnemu, praktičnemu, resničnemu delu, da bi zakon uresničili v praksi in življenju. Razpravljanja je bilo dovolj ob javni razpravi o osnutku zakona, sedaj pa gre konkretno za to, da besede spremenimo v dejanja, sprejete sklepe in zakone pa resnično oživimo v praksi. Ob vsem tem pa je še nujno, da celovito dojamemo tudi politični pomen uresničitve te naloge. Pomembno je, da jasno razumemo, da gre za novo fazo razvoja nafe revolucije, v kateri moramo pod vodstvom zveze komunistov mobilizirati celotno fronto organiziranih socialističnih sil in vseh delovnih ljudi za konkretno uresničevanje vsega, o čemer smo se doslej dogovorili. Marsikje tudi pri nas, na našem ožjem območju, si napak razlagajo določilo zakona, da ga je treba najpozneje v dveh letih uveljaviti. To si razlagajo tako, da je uveljavljanje zakona odloženo za dve leti, čeprav je zakon začel veljati že 12. decembra lani, to je osmi dan po objavi v uradnem listu. V tem zakonu je tudi konkretno določeno, kateri dosedanji zakoni niso več uporabni in zahteva uveljavitev dohodkovnih odnosov že z začetkom prihodnjega leta, kar pomeni, da je stvari treba ustrezno urediti že letos. Pri tem je nedvomno glavno vprašanje, ali že in v kolikšni meri delavec v tetneljni organizaciji združenega dela res razpolaga z ustvarjenim dohodkom in preseženim delom, ki ga bo kot svoje minulo delo združit z drugimi delavci v združenem delu zaradi skupnega vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, da bo pri tem videl in zavestno spoznal večjo učinkovitost naložb, saj bo z določenim delom tako ustvarjenega dohodka povečal tudi svoj osebni dohodek, pridobljen s tekočim delom v svoji TOZD. Če bomo znali neposredno zainteresirati delavca za povečanje družbenega in s tem njegovega osebnega dohodka, bo to pomenilo tudi glavno — tako materialno kot družbeno spodbudo za večjo produktivnost dela, kar je sicer naš stalni problem. Pri tem je treba najti ovire, ki preprečujejo, da bi delavci v TOZD odločali o razvoju in b celotnem dohodku. Brez dvoma je nekaj tudi v tem, ker ima pomembno besedo pri ustvarjanju pogojev za pridobivanje in razdelitev dohodka še vedno državna zakonodaja in administracija, seveda poleg številnih neurejenih samoupravnih odnosov znotraj delovnih organizacij. Sedanji sistem in praksa, povezana s težnjami po uravnilovki, prav gotovo ni spodbuden, da bi zaživela temeljna izhodišča zakona o medsebojni dohodkovni odvisnosti. Ni potrebno posebej naglašati, da sistem, ki ne spodbuja tudi materialno k boljšemu delu, praktično ne more uveljaviti delavca kot nosilca vseh odnosov in odločitev v družbi. Ne gre prezreti tudi dejstva, da je pri nekaterih, zlasti vodilnih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela čutili določeno mero razočaranja, ker zakon ne ponuja vseh, neposredno uporabnih in konkretnih rešitev. Pri tem je Ireba razumeli, da zakon daje te dragoceno sistemsko podlago novih odnosov, ne pa neke toge modele ureditve po enotnih vzorcih. V vsaki temeljni in drugi organizaciji Je treba iskati lastna izhodišča uresničevanja potreb in možnosti, vendar v okvirih obveznih temeljnih zakonov in usmeritev. Takšno delo pa zahteva veliko ustvarjalnih naporov in ustrezno družbeno organiziranost, kar pa je mnogo zahtevnejše kot formalno prilagajanje nekim administrativno določenim modelom. Prav zato ni čudno, da je v začetni praksi uresničevanja zakona o združe/iem delu, poleg vidnih rezultatov, marsikje opazno tudi omahovanje in odlašanje. Zelo radi organiziramo in vodimo dolge razprave o tem, kar smo že večkrat razpravljali, da razlagamo določita, ki so vsakemu popolnoma jasna, če si prečita ustavo in zakon o združenem delu, da se ustavljamo ob dilemah, ki so že zdavnaj raz.čiščene. Tako načelno in jalovo dolgovezenje sicer ustvarja videz aktivnosti, v bistvu pa zanemarja in odlaga konkretno uresničevanje nalog, ki jih poslavlja zakon o združenem delu v vsaki delovni skupnosti — od dohodkovnih, proizvodnih, socialnih in drugih problemov, saj je za njihovo uspešno reševanje potrebna konkretna uporaba določb zakona o združenem delu. Ni odveč opozoriti še na sestavljene organizacije združenega dela in druge ohlupnejSe oblike združevanja. Motivi za tako združeva- nje so pogosto bili izraženi samo v želji, da bi postali čim večji, močnejši, ne pa v tem, da bi s skupnimi dogovori in z načrtno aktivnostjo ob povečani produktivnosti ustvarjali večji dohodek. To bo nedvomno zahtevalo, da razmislimo o prenovljenih organizacijskih oblikah, vendar jasno in trdno premišljenih, ob urejanju vprašanj, ki so povezana z življenjskimi in strateškimi vidiki nadaljnjega razvoja, dela in poslovanja posamezne delovne skupnosti. Za konec velja še poudariti, da je zakon o združenem delu odložil za dve leti te uskladitev samoupravnih aktov z določili zakona. To pa zaradi tega, da bo omogočena celovita preureditev sedanjih medsebojnih razmerij v združenem delu in njegove organiziranosti, na podlagi pretehtanih, iz prakse vsake temeljne in druge organizacije združenega dela izhajajoče posebnosti in potrebe, ne pa le formalnih in tehničnih izpopolnitev samoupravnih listin. Prav zalo je potreben v vsaki delovni sredini trden program izvajanja določb zakona o združenem delu, da bo tako možna sprotna kontrola izvajanja, kar bo obenem zagotovilo, da ne bomo zakasnili. Franc Fideršek TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Takšna je bila pred meseci podoba strojnice v Forminu. . j ... in je/u v Markovcih HIDROELEKTRARMA FORMIN - pomemben člen v elektroenergetski verigi z izgradnjo hidroelektrarne Formin bo zaključena energetska veriga na slovenskem delu reke Drave, ki bo v osmih stopnjah z vgrajeno močjo 531 megavvattov dajala letno približno 2,7 milijard kVVh električne energije. Naloga hi- droelektrarne je proizvodnja pre- točne energije, vendar vključitev v verigi omogoča veliko večino proiz- vodnje v spremenljivem delu obtežbenega diagrama, to je takrat, ko se proizvodnja in poraba elektri- čne energije spreminjata. To v znatni meri povečuje vrednost elek- trarne. Vodni značaj reke Drave, visoke poletne vode in velika pole- tna proizvodnja, predstavlja zelo pomembno prednost v jugoslovan- skem energetskem sistemu. Pred- računska vrednost za HE Formin znaša okrog 2,5 milijarde din. Pri gradnji sodelujejo kot koo- peranti podjetja iz vse Jugoslavije. Nosilec pogodbe za zemeljska in gradbena dela je gradbeno podjetje Gradiš. Kot soizvajalci sodelujejo gradbena podjetja Slovenija ceste, Vodogradbeno podjetje Maribor, Nivo Celje, Primorje iz Ajdovščine, Hidroelektra Zagreb, IVlavrovo iz Skopja ter kot samo- stojni izvajalci Ingrad Celje, Ck^ološki zavod Ljubljana in Geo- tehnika Zagreb. V času, ko so po- trebovali največ delovne sile, je bilo na gradbišču od 800 do 900 delavcev, ki so večinoma iz sosednjih republik. Ti stanujejo v delavskih naseljih ob gradbiščih. Elektrarna Formin ima naslednje sestavne dele, ki so povezani v zaključeno celoto: bazen, jez, do- vodni kanal, strojnico in odvodni kanal. Vsi objekti ležijo na področju spodnjega Ptujskega po- lja. Gradbeno pogodbo so podpisali ob koncu marca 1975. S pripravljalnimi in glavnimi deli so izvajalci pričeli med mesecema aprilom in novembrom. Izvajalci del so izkopali 9.800.000 kubičnih metrov nenosilnega materiala kot so humus, melja in gramoz, 1,4 milijone m^ laporja, uredili 5 milijonov m^ nasipov, zasipov, zamenjav in visokovodnih nasipov. Porabili bodo 122 600 m^ betona, 4,6 milijona kg armatur, 108 900 m^ opažev, 750 tisoč m^ asfaltnih oblog in humozirali bodo 1,37 milijona m^ površin. Ti podatki kažejo na veliko delo, ki ga bodo opravili izvajalci. Po pogodbi naj bi vsa dela končali v dveh letih. Forej bi HE Formin morala pričeti z obratovanjem julija letos. Vendar bo zakasnitev nekaj mesecev. Betoniranje so pričeli s petmesečno zamudo, ker je nastal zastoj pri uvozu potrebne opreme za betonarno. Zemeljska dela so bila opravljena v predvidenih rokih. Prav tako so nastale težave z izvedbenimi projekti. Po izgradnji HE Zlatoličje nismo v Sloveniji več gradili podobnih energetskih ob- jektov, zato je sedaj nastopilo pomanjkanje potrebnih strokov- njakov za projektiranja teh objektov in seveda tudi izkušenj. Pra tako so kasnila dela pri asfalti- ranju zaradi težav pri uvozu opreme za takoimenovane finišer- Trenutno je od vseh predvidenHi končano 55-80 odstotkov vseh del. Če bodo nadaljnja dela potekala nemoteno, bo HE pričela z obrato vanjem ob koncu novembra letoi njega leta, s tem, da bi vodoi kanal spustili septembra j| oktobra. Ob tem naj dodamo, daj pojavlja problem pomanjkanja dt lovne sile, predvsem na jezu. Pj delih na jezu in strojnici je človeš^ faktor najpomembnejši, vsa ostali dela lahko opravijo stroji. V svetovnem merilu je i\ izgradnjo takšnega objekti potrebno od 30 do 35 mesecev Približno v tem času bo dograjen: tudi HE Formin, čeprav so izvajalo prepričani, da bi vsa dela opravil tudi v dveh letih, seveda, če neb prišlo do zastojev in kasnitev, k smo jih že omenili. Delavci Litostroja in Metalii bodo montirali turbinsko ji hidromehansko opremo, v apriluij bo pričela montaža generatorjev,y jih je izdelala tovarna Radi Končar, marca pa bodo pričelii deti tudi ostali dobavitelji elektn strojne opreme. Več o gradnji HE Formin boi še poročali. I.kot Ormož Do leta 1981 izsušenh prek 1000 ha zemlje V OBČINI ORMOŽ SO Z INTENZIVNIMI MELIORA- OJSKIMI DELI PRIČELI ŽE PRED DVEMA LETOMA IN SICER V S A VCIH, KJER SO IZSUŠILI 150 ha MOKREGA ZEMLJIŠČA. TO SO BILA ZEMLJIŠČA ZASEBNIH KMETOVALCEV. V ZAČET- KU MELIORACIJSKIH DEL SO NASTOPILE VELIKE TEŽAVE S KMETOVALCI, JE POVEDAL RUDI HAN- ŽELIČ, VODJA MELIORA- CIJE PRI KK ORMOŽ IN TAJNIK KMETIJSKO ZEM- LJIŠKE SKUPNOSTI OR- Lani, ko se je pokazal izredno visok odstotek pridelovanja koru- ze na tem osušenem zemljišču, so kmetovalci videli kakšne velike prednosti ima izsuševanje. Pride- lek koruze je bil 70 do 80 centov koruze na hektar. Nadaljevali smo z delom, je povedal Rudi Hanželič. V Središču ob Dravi nameravamo v obdobju letošnjega in prihodnjega leta izsušiti 200 ha zemlje v Središču ob Dravi in približno 60 ha v Krčevini pod Humom. Na teh 260 ha bomo imeli ,,tropolni kolobar", kar pomeni, najprej saditev koruze, naslednje leto pšenico in kasneje še sladkorno peso. Načrti za melioracijo v Grabah pri Središču ob Dravi so že izdelani. Ker pa je tam zemlja zasebnih kmetovalcev, se moramo najprej dogovoriti s kmeti o izsuševanju. Poudariti velja, da bodo kmetovalci zemljo obdelova- U po lastni presoji m potrebi. V petlemem planu do leta 1981 nameravamo izsušiti naslednja zemljišča: Sejansko dolino, kjer je 450 ha zemlje, nameravamo uredi- ti in izsušiti izliv Pesnice - 250 ha zemlje in kot trejte imamo v dolgoročnem planu tudi izsušitev Lesniške in Ivanjkovske doline. Pri melioracijah se srečujemo s težavami. Namreč zemlja je v večini primerov last zasebnih kmetovalcev, ki včasih ne razume- jo potrebo po boljšem pridelo- vanju in obdelovanju zemlje ter tako zavlačujejo meUoracijska dela. Kljub ugodnim finančnim sredstvom se kmetje zelo ne radi odločajo za melioracijo zemljišč. Naj naštejemo nekaj razlogov: Kmetje se namreč bojijo, da se jim bo zemlja po melioraciji odvzela, čeprav jim je po ustavi zajamčena njihova lastnina; težave nastajajo tudi pri tistih kmetih, ki imajo slabe izkušnje in kot tretji razlog je, da so med kmetovalci tudi starejši občani, ki pa niso preveč dojemljivi za novosti. Naj ob koncu naštejemo vlit financiranja izsuševalnih del. 30 procentov je dotacije od zveze vodnih skupnosti SR Slovenije, 45 procentov je kreditov maribors.ke banke, 15 procentov pa da kmetijska razvojna skupnost SR Slovenije, ostalih 10 procentov pa nudi kmetijska zemljiška skupnost v obliki kredita. Krediti so na dobo 20 let s triodstotno obrestno mero. 2^res velikopotezni načrt km^' tijske zemljiške skupnosti SC Ormož in kmetijskega kombinata Upamo, da se bo našel skup«J jezik med izvajalci meUoracijsP del in kmetovalci, kajti le na ta način bo do leta 1981 izsušenit prek 1000 ha zemljišč. Ormož Terezija Štefančič: V Ormožu je vse pripravljeno. Foto: R Vse pripravljeno za setev sladkorne pese v Ormožu so že pred dnevi stekle priprave na setev sladkorne pese, tako da sedaj lahko mimo trdimo, da je za setev že vse pripravljeno, bodisi to delovna sila, mehanizacija, semena, zaščitna sredstva in zemlja. O pripravah za setev sladkorne pese smo se pogovarjali s Terezijo Stefančič, vodjo službe za proizvodnjo sladkorne pese in ji zastavili naslednja vprašanja: Ste v Ormožu pripravljeni na setev sladkorne pese? ».Pripravljeni smo. Kot je znano, smo lani sejali peso na 82 hektarjih zemlje, v letošnjem letu bomo setev razšu^ili na 270 lia. Zemlja je pripravljena, napravljena je bila analiza zemlje in s tem tudi kompleksna prehrana sladkorne pese. Lani tega ni bilo. Nabavili smo tudi semena iz tovarne v Belem Manastiru in vsa zaščitna sredstva, ki so potrebna ob setvi (herbicide in insekticide). Tudi mehanizacija je pripravlje- na. Za potrebe setve imamo 5 sejalnic, 5 predsetvenih strojev in kultivatorjev. Naj povem, da že sedaj načrtujemo nakup novega 6- rednega samohodnega kombajna, ki ga bomo potrebovah ob spravljanju pese. Z mehanizacijo torej nobenih težav, prav tako tudi ne z delovno silo." * Kako se bo v setev in žetev vključil kmet? „Vsak kmet oz. vsak.«asebni kmečki proizvajalec se \)o lahko ^ vključil v naše delo. Lalrko%o^sa i dela ob setvi in žetvi opravl]_al sam, seveda ob temeljiti strokovni pomoči. Delo mora biti strokovno opravljeno, sicer bo ves trud zaman. Kmet bo lahko dobil semena in ustrezno mehanizacijo. Težav torej ne bo. Naj omenim, da se v letošnjem letu predvideva premija iz republiških sredstev v višini 3000 dinarjev, ki jo dobi vsak kmet, ne glede na to, ah bo sladkorno peso obdržal ali ne." Kako je s semenom? „Na hektarju zemljišča bomo porabih približno 1,6 do 1,8 semenskih enot (ena semenska enota pa vsebuje 100.000 semen). Seme plačujemo po kahvosti in semenski enoti. Seme je enokali- čno in visokokvahtetno, tako da s tem serrwnom lahko sejemo na a^i^ortčn^ razdaljo, to je 18 cm. Si^ty pa so pri sejanju na voljo še dve lazdajji 9 in 14 cm. Kjer bo zemlja dobro pripravljena bomo sejali na razdalji 18 cm. Seme je zaščiteno, ni pa zaščiteno proti insekticidom, ki so v zemlji ah zunaj nje." Kdaj začnete s sejanjem sladkorne pese? „S setvijo ne nameravamo hiteti, sploh pa ne sedaj, ko imamo na razpolago enokahčno in visokokvahtetno seme. Semena so namreč občutljiva na vremenske spremembe. Sejati bomo začeU v prvi polovici aprila, čeprav drugod po Jugoslaviji začnejo sejati v drugi polovici marca. Vse pač zavisi od toplote zemlje, ki mol' biti primerno topla. Setev bol* opravih v 10 dneh. Naj povem, j nam bodo pri dehh pomaga''j strokovnjaki Kmetijskega inštituta in avstrijski strokovnjaki. Ob set^ bomo tudi škropili proti plevel"' Kje so nova zemljišča za sete^ sladkorne pese? „Nova podiočja so v okoli'^' Lenarta, Radgone, Murske Sob^' te, Rakičana in Cakovca. Po'^^ teh novih zemljišč je na razpolag" še zemlja v ptujski obči"! (Trnovska vas, Turnišče), maribo'' ski (Rače, SUvnica, Stai^' Pesnica), v lendavski občini, ^ Pragerskem in v Oetkovci^ Središču ob Dravi, v okolJ';! Varaždina, Ljutomera in drugoti' V Ormožu je torej pripravljeno za setev sladkor^ pese. Poleg mehanizacije, zemlJ^' delovne sile in semen pa si Ormožu predvsem še žehjo lep^? vremena v aprilu in seveda kasn^i ugodno žetev v jeseni. ^ fS0NIK - 17. februarja 1977 NAŠIH 40 LET-3 PROGRAM PROSLAV JUBILEJEV V LETU 197Z 4() obletnica ustanovitve KPS, 40. obletnica pri- hoda tovari.ša TITA na čelo KPJ, 85 let rojstva pred- sednika Tita, osrednja proslava v Ptuju, pohod ,,Po •poteh revolucije" in praznik OF, praznik dela I. maj- , SI AVNOSTNE SEJE S PRILOŽNOSTNIMI KULTURNIMI PROCiRAMI V ORGANIZACI- IAH ZDRU/ENECiA DELA IN V DRUGIH SA- jviOUPRAVNIH ORC.ANI/.AC IJAH IN SKUP- NOSTIH: J- prikazati prehojeno pot od ustanovnega kon- gresa KPS, preko NOV do dana.šnjih dni; poudariti razvoj samoupravljanja in dosežke na (Jru/bcno-ekonomskcm in političnem področju, zakon o združenem delu, boj za produktivnost, uve- ljavljanje neuvrščene politike Jugoslavije; prikazati anali/o dela osnovnih organizacij ZKS v skupni mobilizaciji delovnih ljudi in priprave na kongrese — VIII. kongres ZKS ir; XI. kongres ZKJ. CAS: februar, marec in april. NOSILCI: osnovne organizacije ZKS, sindikatov, ZSMS. 2 SLAVNOSTNE SEJE S PRILOŽNOSTNIMI KULTURNIMI PROGRAMI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: — poudarek razvojni poti, od ustanovitve KPS, NOV, vloge tovarišev Tita, Kardelja, ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOB na našem območju; • — današnji dosežki, razvoj samouprave v krajevnih skupnostih, kmetijstva — druga seja konference ZKS, akcije, samoprispevki, referen- dumi, gradnja objektov, elektrifikacija, uveljavlja- nje SZDL kot fronte vseh družbenopolitičnih sil v mobilizaciji vseh delovnih ljudi, vloga krajevne skupnosti; — analiza dela osnovnih organizacij ZKS, drugih družbeno-političnih organizacij in društev, priprave na VIIl. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ. CAS: februar, marec in april. NOSILCI: osnovne organizacije ZKS, krajevne konference SZDL, ZSMS, sveti krajevnih skupno- sti, društva. 3. VZGOJNO—VARSTVENI ZAVOD: — starejše skupine: lik Tita — revolucionarja, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, razvoj SFRJ, pesmice, pripovedke, risa- nje CAS: leto 1977 NOSILCI: družbeno-politične organizacije in de- lovna skupnost zavoda 4. OSNOVNE SOLE: — pri predmetih zgodovine, družbeno-moralne vzgoje, mladinskih urah posvetili pozornost usta- novnemu kongresu KPS, vlogi partije in Tita, NOB, samoupravljanje, delovanje v pionirskih organiza- cijah, društvih in krožkih, vloga Jugoslavije, neu- vrščena politika; — razgovori z udeleženci NOB; — pisanje nalog na temo: TITO — PARTIJA,5 knjižnih nagrad, — likovne razstave, — akcije urejevanja spomenikov in spominskih obeležij NOB, športni dnevi, tekmovanja. ČAS: februar, marec in april. NOSILCI: družbeno-politične organizacije in de- lovne skupnosti. 5. SREDNJE SOLE: — pri predmetu zgodovine poglobljen prikaz manifesta KPS (prispevek Tita, Kardelja) — partizanski boj, revolucija, NOB, KPJ, — SLO in družbena samozaščita, varnostna kul- tura, — samoupravljanje, — boj za celovitega, naravnanega pedagoškega delavca, — javne tribune, kvizi znanja, — pri predmetu samoupravljanje s temelji mar- ksizma, izhodišča in razvoj samoupravnih sociali- stičnih odnosov, smisel marksizma kot teorije in prakse delavskega razreda; — srečanje mladine z udeleženci NOB, vabiti predvojne komuniste, utrjevanje revolucionarnih tradicij, — razstave, slike iz revolucije, seminarske naloge, — obisk Cebin, športni dnevi, tekmovanja. ČAS: februar, marec in april. NOSILCI: družbeno-politične organizacije in vodstva šol. 6. POKRAJINSKI MUZEJ: — organizirani obiski oddelka NOB muzeja \ Ptuju, prikaz dela KPS na Štajerskem; — priprava razstave v paviljonu Dušana Kvedra,, tema: KPS — ZKJ — TITO — REVOLUCIJA — DANES CAS: v mesecu aprilu. nosilec: Vodstvo muzeja, dr. $tet"ka Cobelj. 7. Studijska in ljudska knjižnica: — pripravi razstavo marksistične in druge litera- ture. CAS: marec in april. nosilec: Vodstvo knjižnice. Drago Suligoj. 8. zgodovinski ARHIV PTUJ: — pripravi priložnostne razstave arhivskih ekspo- natov, — tema: razvojni prikaz revolucije, njenih nosil- cev, samoupravljanja, JLA, družbeno-politični do- sežki v občini Ptuj. CAS: marec in april. nosilec: Vodstvo arhiva, Andrej Fekonja. 9. ptuj - okrogla MIZA: razgovor Z udeleženci NOB IN S predvojnimi komunisti: — lik borca, lik revolucije, lik Tita, lik komuni- sta, — ohranjevanje revolucionarnih tradicij. ČAS: marec in april. nosilci: občinski odbor ZZB NOV in OK ZSMS Ptuj. 10. OBISKI mladincev NA domovih borcev NOB: — razgovori, ugotovitve, pomoč, ohranjevanje revolucionarnih tradicij. CAS: februar, marec in april. NOSILCI: občinski odbor ZZB NOV in OK ZSMS Ptuj. 11. GLASILA delovnih organizacij IN šolska GLASILA: Aluminij, Naša pot, Mercator, Pero itd.: — priložnostni članki, misli iz manifesta KP Slo- venije, — uresničevanje samoupravnih odnosov, — pregledi dosedanjega gospodarjenja, uspehi, dosežki, — populariziranje najboljših delavcev — samou- pravljalcev, — delovanje družbeno-političnih organizacij. CAS: leto 1977 nosilci: uredniki in novinarji glasil. 12. ZAVOD RADIO-tednik PTUJ: — obvešča javnost o vseh pripravah, poteku in zaključkih, — priložnostne radijske oddaje, časopisni sestav- ki, predstavljanje znanih borcev in revolucionarjev, objavljanje novih zgodovinskih podatkov, fotogra- fij ipd. CAS: februar, marec, april in maj. NOSILCI: odgovorni urednik, družbeno-politič- ne organizacije in novinarji. 13. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ: — pripravi športna tekmovanja skupaj z JLA, — organizira kviz znanja med srednjimi šolami, taiia: KPS—ZKJ—TITO, — organizira sprejem Titove štafete, — pripravi program ob dnevu mladosti. ČAS: april in maj. NOSU LC: OK ZSMS Ptuj, Franci Prime. 14. KINO PTUJ: — organizira teden partizanskega filma, č AS: marec, april in maj. NOSILEC: vodstvo kina, Vinko Zigman. 15. AVTOMOTO DRUŠTVO PTUJ: — organizira množični relly po glavnih središčih bratskih občin. CAS: april in maj. NOSILEC: AMD Ptuj, Milan Zupane. 16. OSREDNJA OBCINSKA PROSLAVA V ŠPORTNI DVORANI ,,MLADIKA": — slavnostni govor, — kulturni program, — podelitev priznanj, svečan sprejem v ZK. DATUM PROSLAVE: 8. april 1977. NOSILEC: Feliks Bagar. 17. POHOD „PO POTEH REVOLUCIJE" IN PRAZNOVANJE USTANOVITVE OF: — cilj: množični pohod v Mostje pri Juršincih, — slavnostni govor, — množično srečanje občanov ptujske občine, — spominske značke. DATUM POHODA: 23. april 1977. NOSILEC: Zvonko Masten. 18. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA: — otvoritev zimskega kopališča ,,ptujskih toplic" (TGC), — kulturni program, zvečer ognjemet. DATUM: 30. april 1977. NOSILEC: občinski svet ZSS Ptuj, Danilo Masten. OBČINSKI PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVE JUBILEJEV — ZA IZVRŠILNI ODBOR Dimče STOJCEVSKI Ir Dragi liiilcil Letošnje jubilejno leto bomo slovesno obeležili s številnimi prireditvami, proslavami, z delovnimi uspehi, predvsem pa z uveljavljanjem našega so- cialističnega samouprav- ljanja na vseh področjih, ki jih konkretizira zakon o združenem ddu, V to jubilejno leto se polno vključuje tudi naše uredništvo s tem, da odpiramo novo stran v našem Tedniku NAŠIH 40 LET. Na tej strani vas bomo redno, v besedi in sUki, seznanjali z zgodo- vinskimi prispevki o prh\ hodu tovariša Tita na čeloi partije in o ustanovnem! kongresu KPS povezano z naprednim delavskim banjem in z delovanjem l(P na našem območju. Predstavljali vam bomo znane borce iz NOB, padle se živeče, predvojne delavce v revolucionarnem Sibanju, spominska obelež- il z opisom dogodkov. Objavljali bomo tudi se- stavke na temo NOB in revolucionarno delavsko Sibanje, SLO in družbena ^mozaščita, graditev sa- moupravne socialistične družbe Prav zato želimo tudi čimveč neposrednega so- delovanja vas, dragi bralci, da napišete in opišete svoje Spomine, da dopolnite ^javljene sestavke s kon- kretnimi primeri iz za- ^adnice svojih spominov, morda doslej še niso bili ^Javljeni Skratka, želimo čim več vašega sodelo- vanja, ker boste s tem tudi ^i prispevali k zgodovin- ami resničnosti in celo- vitosti opisanih dogodkov. UredništvOk V LETOŠNJEM JUBILEJNEM LETU BOMO NA TEJ STRANI PREDSTAVILI NEKAJ ZNANIH BORCEV NARODNO OSVOBODILNEGA BOJA IN UDELEŽENCEV REVa LUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA Z NAŠEGA OBMOČJA. PRVI JE NA VRSTI MIRKO BEZJAK-POLDE, \ MED DRUGIM TUDI ZATO, KER BI PRAV NA DANAŠNJI DAN PRAZNOVAL SVOJ 67. ROJSTNI DAN, ČE NE BI PRED 33 IN POL LETI ŽRTVOVAL SVOJEGA ŽIVLJENJA ZA S VOBODO NAS VSEH. MIRKO BEZJAK — partizan- sko ime POLDE — se je rodil 17. februarja 1910 v Gradcu. Po kon- čani šolski dobi se je izučil kro- jaške obrti v Ptuju, kjer je pozneje imel samostojno obrt v današnji Jadranski ulici, hišna številka 5. Že kmalu po končani učni dobi se je vključil v napredne kulturne organizacije v Ptuju, zlasti v SVO- BODO. Tu se je zelo aktivno udej- stvoval, predvsem v dramskem od- seku. Enako aktivno se je udej- stvoval tudi v VZAJEMNOSTI. Bil je tudi član obrtniškega dru- štva, prostovoljnega gasilskega društva in Rdečega križa ter ob koncu tudi OF. Kandidat partije je bil od decembra 1929 do junija 1933 v SVOBODI. V SKOJ-u je bil odgovoren za kulturno propa- gando med delavsko ir.ladirjo. V KP je bil sprejet junija 1933. V KP je bil član mestnega komite- ja v Ptuju od julija 1933 do avgu- sta 1935. leta. Od avgusta 1935 do decembra 1936 pa član mestnega komiteja v Mariboru. Nato je bil vpoklican v bivšo jugoslovansko vojsko. Po vrnitvi iz vojske je na- daljeval z udejstvovanjem v že na- vedenih organizacijah in društvih. Po sprejetju v KP je bil stalno povezan in sodeloval zlasti z na- slednjimi predvojnimi ptujskimi komunisti in revolucionarji: z dr. Jožetom Potrčem, Jožetom Lac- kom, Mirkom Centrihom, Rudi- jem llecom, Francem Osojnikom in z drugimi. Kot član KPS je bil mnogo preganjan. V letu 1936 se je moral umakniti v Kamniške pla- nine. V letu 1940 je bil interniran v Užički Požegi. Tu se je zopet zna- šel skupaj z dr. Jožetom Potrčem, Jožetom Lackom, Koželjem in z drugimi predvojnimi ptujskimi ko- munisti in revolucionarji. Tik pred drugo svetovno vojno so tudi nje- ga z ostalimi obsojenci izpustili na svobodo. Dne 10. junija 1941, ko mu je že pretila neposredna nevarnost are- tacije po gestapu, mu je zahvalju- joč pravočasnemu obvestilu o tej nevarnosti uspelo, da seje umaknil iz Ptuja. Tako je že v juniju 1941 ilegalno prispel v Ljubljano. Tu se je v ilegali povezal z OF na terenu Šiška in bil rajonski sekretar za KP in OF do odhoda v partizane. Ob kapitulaciji Italije, točneje 9. septembra 1943, je s privolitvijo KP vstopil v partizane v no- voustanovljeno X. (ljubljansko) brigado na Golem pri Ljubljani. Bil je politkomisar v 1. četi 11. ba- taljona te brigade. Kot tak je bil v drugi polovici septembra 1943 v svojem bataljonu izvoljen za dele- gata na Kočevskem zboru. Zbor odposlancev slovenskega naroda je bil (kot je znano) v Ko- čevju v dneh od 1. do 3. oktobra 1943. Tega zbora se je udeležil tudi MIRKO BEZJAK, kar je razvidno iz podpisov odposlancev tega zbo- ra v spominski knjigi akademskega slikarja Božidarja Jakca (glej stran 128. v 3. knjigi ZBORNIK FOTO- GRAFIJ IZ NARODNOOSVO- BODILNEGA BOJA SLOVEN- SKEGA NARODA 1941 — 1945). Žal kljub dolgotrajnemu in sve- stranskemu poizvedovanju še do danes ni uspelo dokumentirano dognati kakšna je bila njegova usoda po Kočevskem zboru. Zbrani podatki po njegovih sobor- cih pa kažejo, da je najverjetneje padel v prvi borbi na Kožljeku pri Cerknici na Notranjskem v dneh od 8. do 10. oktobra 1943. leta. Tu se na krajevnem pokopališču na- haja partizansko grobišče, na čigar spomeniku piše: ,,V trajen spomin dvanajstim borcem, enajstim ne- znanim X. SNOUB XVIII. divizi- je, ki so padli v dneh od 8. do 10. oktobra 1943 v boju proti nemške- mu okupatorju", (le eno ime padlega borca je znano). Spominu na Mirka Bezjaka so se Ptujčani oddolžili s tem, da je po njem poimenovana ulica, ki pove- zuje Slovenski in Srbski trg. DB VIDA ROJiC TEH NAŠIH 40 LET Letos praznujemo tri velike ob- letnice: 85. obletnico rojstva pred- sednika Tita, njegovo 40-lctnico vodstva KPJ oz. Zveze komunis- tov Jugoslavije in ustanovitev slo- venskega nacionalnega centralnega komiteja KPJ pred štiridesetimi le- ti. Dobro vemo, da je pod vodstvom tovariša Tiia ra/vila KPJ mogočno ljudsko gibanje /a demokratične in nacionalne svo- boščine jugoslovanskih narodov in narodnosti, kako sc je krepil odpor proti fašizmu in buržoaznim oblastem, ki so s fašisti paktirale, kako zmagovito je pod njegovim vcKlstvom potekala narodnoosvo- bodilna vojna in ljudska revoluci- ja, in kako je vodil in Se vodi v novi Jugoslaviji državno, partijsko in vojaško krmilo, in kako visoko dviiia zastavo bratstva in enakosti med narodi v mednarodni politiki. Z nastopom velikega državnika v zgodovini jugoslovanskih naro- dov, tov. Josipa Broza Tita, je povezan tudi drugi jubilejni dogo- dek. To je ustanovitev nacionalnih centralnih komitejev Komunistične partije Jugoslavije leta 1937, ki je bila velikega pomena za rešitev pcrcčcea nacionalnega vpi^ašanja v državi in je odprla pot reševanju specifičnih vprašanj v posameznih pokrajinah. V spomin na vse tri jubileje bomo skušali v tem sestavku, v nadaljevanjih prikazati kratek pre- gled zgodovine delavskega gibanja in gibanja drugih delovnih množic ptxl vodstvom KPJ o/. ZKJ — predvsem v obdobju Titovega vodstva. Najpiej bomo v uvodnih sestav- kih nanizali najpomembnejše do- godke iz zgodovine delavskega gi- banja v Jugoslaviji, še posebej v bivšem ptujskem okraju pred pre- k)mnim letom 1937. OBDOBJE LEGALNEGA DE- LOVANJA KPJ V deželah, kjer se je kapitalizem hitreje razvijal, je pričel delavski razred sredi 19. stoletja organizira- ni boj proti hudemu izkoriščanju. Po prizadevanjih Mar\a in Engel- sa, ki sta sredi 19. stoletja ute- meljila znanstveni socializem, so ustanovili leta 1864 v Londonu Prvo internacionalo, ki je bila mednarodna delavska zveza in je predstavljala milijonske množice zatiranega svetovnega proletariata. V ra/iiih deželah so dosegli v smdikatih organizirani delavci s stavkami in manifestacijami volilno pravico, zmanjšani delav- nik in večje mezde. V boju z bur/oa/ijo je prvi zmagal proleta- rial carske Rusije, ki je z rusko prolelarsko revolucijo leta 1917 zrušil buržoazno oblast. V boj ga je popeljal tretji veliki učitelj de- lavskega razreda in utemeljitelj znanstvenega socializma — Lenin. V jugoslovanskih pokrajinah, ki so bile, razen Srbije, v 19. stoletju vse pod tujo oblastjo, se je kapita- lizem počasi razvijal. Zato je tudi delavsko gibanje zaostajalo za razvitejšimi deželami. Začelo se je šele ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pod vplivom socialne demokracije v okviru Druge inlcrnacionale, ustanovljene 1889. To pomeni, da se je delavstvo borilo za boljše življenjske pogoje, ne pa tudi za spremembo družbe- nega reda. Ko so se združili po I. svetovni vojni, v jeseni 1918, jugoslovanski narodi v eno državo — kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila kmalu nato, 20. aprila 1919, ustanovljena Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). Za cilj si je postavila, zrušili buržoazno oblast. V jeseni 1919 so ustanovili Zvezo komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ. Na iliii;'cm kongresu Socialistične de- lavske paitijc v Vukovaiii, junija 192(1, se je delavska partija preimenovala v Komunistično paitijo Jugoslavije — KPJ. Na volitvah v ustavodajno skupščino^ novembra 1920 je dobila KPJ v skupščini 58 poslanskih mandatov. l'o icm številu je bila na tretjem nicsiu. kar je dokazovalo moč de- lavskega gibanja v novi državi pod vodstvom KPJ. PRVI BORCI ZA DELAVSKE PRAVICE V PTUJSKEM OKRAJU V obdobju od spomladi 1919 do konca leta 1920 so vladale v te- diuijem ptujskem okraju ugodne la/mere za revolucionarno usmeri- tev delovnih množic. Ljudem je bila v mislih še strašna svetovna vojna, ki sojo zakrivili imperialis- tični cilji kapitalističnih držav. Slovenski fantje in možje so krva- veli za zavojev al ne cilje Avstro- Ogerskc. Najprej so umirali na mskcm, nato pa na italijanskem bojišču. Med vojno so ljudje obu- božali. Primanjkovalo je hrane, denarja. Kljub ugodnim pogojem pa se socialistična revolucija ni razmahnila, pač pa je šele zaorala prvoledino. DALJE PRIHODNJIČ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 17. februarja 1977 — TEDNU v petek, 11. februarja 1977, med 6. in 9. uro zjutraj je postaja milice Ptuj izvedla akcijo javne varnosti v cestnem prometu. Akcijo je uspešno vodil pomočnik komandirja PM Ptuj, Franc Kozel, v njej pa so sodelovali skoraj vsi miličniki enote milice Ptuj. Ob koncu akcije, nam je Franc Kozel povedal naslednje: „Akcijo smo izvedli v cilju odkrivanja in preprečevanja prekrškov, zlasti pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorjem ter voznikov, ki so nepravilno ustavljali in parkirali svoja vozila, sproti pa smo odkrivali in opozarjali tudi na druge prekrške v cestnem prome- tu." In zakaj ste vašo akcijo usmerili prav zoper najnižje udeležnice v cestnem prometu? „Zaradi tega, ker smo ugotovili, da v zadnjih letih, zlasti pa še v letu 1976 vse bolj prevladujejo prometne nesre- če, ki jih povzroča prav ta najnižja kategorija udeležencev v prometu, vemo pa, da so posledice pri takšnih nesrečah ponavadi najhuj- še." Kakšne vrste prekrškov ste najpogosteje zasledUi? „Če zač- nem pri pešcih, smo kontrolirah njihovo upoštevanje označb na cestišču, ker so bili čestokrat povzročitelji nesreč prav pešci izven prometnega prehoda. Kon- trolirali smo prečkanje železniške proge in ugotovili, da je bilo veliko takih, ki so prečkali prehod, ko so bile zapornice že spuščene, najhuje pa je seveda, da je bUo med temi največ šolarjev. Uspela akcija javne varnosti v cestnem prometu Mislim, da bodo učitelji na osnovnih šolah nKaraU prometni vzgoji posvetiti več pozornosti. Zoper kolesarje smo usmerih kontrolo že v zgodnjih jutranjih urah, ko so vozila v večini primerov kolesa v mraku, brez luči. Ugotovili smo, da je bilo še zmeraj mnogo takih, ki so peljali na kolesu otroke, pa niso imeU posebej za to vgrajenih sedežev. Vemo pa, da lahko vsak trenutek pade otrok s kolesa in se poškoduje. Kontrolirali snx) tudi tiste voznike koles z motorjem, ki so s seboj prevazah otroke, kar je po zakonu o varnosti cestnega prometa prepovedano, če nimajo za to posebej pritrjenega sedeža. Ustavljali smo vse tiste, ki so imeli demontirane ^ušne naprave - glušnike, s čemer povzročajo prevehk hrup. Kontrohrali smo vse ostale voznike motornih vozil, ki so napačno parkirah ali ustavljali svoja vozila pa tudi tiste, ki so svoje ,,konjičke" puščali na ulicah s prižganim motorjem, zaradi kratkih časovnih opravkov in s tem onesnaževali zrak, za katerega vemo, da je že tako premočno onesnežen. Koliko udeležencev ste opozori- li, koliko kaznovah takoj in kohko ste jih predlagali sodniku za prekrške? - „Med izvajanjem akcij smo ugotovih 23 hujših kršitev, za katere bomo predlagali uvedbo postopka o prekršku občinskemu sodišču za prekrške. Zaradi storitve lažjih prekrškov smo takoj denarno kaznovali 44 oseb, večje število pešcev in ostalih udeležencev pa smo le opozorili na storjen prekršek. Ugotavljamo, da so pešci in kolesarji najbolj nedisciphnirani v prometu, zato bomo imeli še več taksnih akcg, v kateiih bomo poskušali čim bolj preventivno vplivati na posameznike. Povdar- jam, da namen akcije ni samo kaznovati, ampak vplivati na udelež^^nce v preventivnem smislu, da bodo čim bolj spoštovali cestno-prometne predpise. S takš- nih ravnanjem, bom lahko vsi skupaj pripomogli k temu, da se bo krvni davek na naših cestah zmanjšal." -OM Kljub spuščenim zapornicam in kljub utripanju rdeče luči, se jd čez smrtonosne tire podajalo vse več ljudi, žal tudi šolarjev. ^ Foto: M. Ozmec \ Najboljši kruh doma se peče Brez dvoma ni nobenemu lahko, ko se iz različnih nagibov po dol- gem premišljevanju odloči, da si poišče delo in kruh v tujini. Za ta korak se po večini odločajo mladi, ki želijo na hitro priti do avtomo- bila, drugi zopet, da bi si v tujini hitreje prislužili denar za postavitev lastnega doma, za uresničitev drugih želja. Vem, da je težko in boleče iti od doma, zapustiti starše, brate, sestre, prijatelje, predvsem pa rod- no domovino. Brez dvoma pa je tistim, ki imajo doma ženo, družino oz. otroke, najtežje, saj so že skozi družinsko okolje še bolj navezani na dom kot drugi. Niso redki primeri, da človeku, ko pri Šentilju ali kje drugje, prestopi našo mejo, naša tla, privrejo v oči solze, če jih je še doma lahko pred svojci ob slovesu nekako zadrže- val , da bi domačim ne bilo še bolj hudo, ko se njihov sin, oče, poslav- lja ter odhaja v daljni svet, neznani usodi naproti. Še vedno je precejšnje število naših ljudi v tujini. Res je, nekateri so se že vrnili, drugi se še bodo, ko bo prišel čas, ko bodo uresničili svoje želje. Resnica pa je tudi ta, da se nekateri ne bodo nikoli vrnili. Tujina jih je vsrkala vase. Zdomci, kot jih radi imenujemo pa se v večini primerov zelo težko vživijo v tujini na tuje navade. Že nekaj časa je tega, ko sem dobil pismo od enega naših ljudi, zdomcev, ki mu tujina že več kot tri leta reže kruh. Ko sem pismo po- zorno, kar dvakrat prebral, sem tudi sam dojel, kaj je tujina. Ta sicer daje našim ljudem resda neko- liko boljši kos kruha, vendar pa de- belejša denarnica še zdaleč ne osrečuje naših ljudi, ki delajo v tujini, v raznih evropskih državah. Mnogi namreč v tujini prevzemajo najtežja in najslabša dela, ki jih doma prav gotovo ne bi hoteli dela- ti, kajti tudi tam jih domačini od- klanjajo. Naj torej povzamem nekaj stavkov iz pisma tega zdom- ca. ,,Danes sem prost in prej, ko si skuham kosilo, napišem še tebi pismo. Ce bi bil bliže, bi te povabil na kosilo. Tu nimam nobenega, ki bi mu lahko zaupal, mu kaj poto- žil. Kdo na svetu pa te naj razume, ko vse hrepeni po denarju, bogast- NTJ. . . Ne vem, kako bo naprej in če mi bo zdravje služilo, saj že nisem več tako mlad pa tudi ne trd- nega zdravja. . . Hudo je le to, da imam to pre- sneto domotožje. Vsak dan si bolj želim, da se vrnem nazaj v mojo domovino. Skrbi me primerna za- poslitev. Rad bi odprl svojo obrt pa ne vem, če mi bo to uspelo. . . morem ti več pisati, sem na ro|^ obupa. . ." Hno naslednjih pisem pa drugim izpoveduje skrb za mate ki bi jo tako rad videl še živo, koj /a stalno vrne na/aj v domovin^ skrbijo ga njegovi otroci, ki jihim preveč rad in za katere še napre živi in dela v tujini in jim po5j|j, denar ter pove: ,,Prav danes sej dobil od otrok pismo. Bilo je zel, kratko, kot kakšen telegram. \ to me žalosti, saj veš, kako radsej imel otroke. . . Pozdravi mi vs( znane in dobre ljudi, ki se me v spominjajo. . . Piši mi kmalu j; rad ti bom odpisal, saj tako izp(i vem svojo dušo in se malce pott lazim." Verjetno to ni edino pismo s tak šno vsebino, ki iz dneva v dan pn. hajajo na naslove sorodniko\ znancev, prijateljev iz raznih e\ ropskih dežel, v katerih delajo naj ljudje in zase, za starše, otroke slu- žijo vsakdanji kruh. Iz mnogit pisem odseva velika ljubezen dt domovine, ljubezen do bližnjih > katerimi so skupaj živeli, se ko otroci skupno igrali. Resnica je, da zato večina naši} ljudi, ki so zaposleni v tujini radk prihaja na obiske v domovino, i: svojim in med svoje, da se najedo domačega kruha, včasih tudi št nezrelih sadežev z domačega ali so- sedovega sadovnjaka, solate z do- mačega vrta, da se poveselijo v krogu vseh, ki jih imajo radi in mnogim zato čas tiste dni kar pre- hitro teče, ko se je ponovno treba vrniti v tujino. Niso redki primeri, da se tudi vsako leto, vsak dan marsikater naš zdomec za trdno odloči, da s za vedno vrne v domovino, kje lahko bi rekli začne novo življenjcj veselejše od tistega, ki ga je živeh tujini. Mnogi imajo morda ob prv „plači" še željo, da bi šli spet nazaj v tujino, toda ta želja kmalu za vedno splahni, ko spoznajo da sov domačem okolju med svojimi zate toliko bolj srečni, razpoloženi, dj je tujina kmalu povsem pozablj^ na. Naj se torej za trenutek povr- nemo nazaj k zdomcu, ki mu je zibelka tekla pod ^vnožjem Haloz, ko nam je v zadnjem pismu z neke posebno radostjo sporočil, da seže letos spomladi za vedno vrne v svo; rojstni kraj, kjer bo ponovno zaži- vel s polnimi pljuči! Vse bo lepo. piše, le da mu let, ki jih je prebib tujini nihče ne bo mogel povrni'i Zato verjetno še danes velja pravi- lo, nekdanji rek, da se najboljši kruh pač doma peče. O. K Ormce Konkretni predlogi Pretekh teden se je v Ormožu sestal aktiv komunistov — nepo- srednih proizvajalcev v občini. Po- leg ocene uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS so obravnavali tudi akcijo o kmetijski politiki ter podali več konkretnih predlogov o organiziranju komunistov — nepo- srednih proizvajalcev v sredinah, kjer delajo. Tako so sklenili, da bodo v prihodnje organizirali javne razprave v tovarniških halah ter z delavci spregovorili o družbeno- ekonomskih odnosih v delovni organizaciji in vzporedno s tem reševali vrsto drugih važnih proble- mov ki tarejo neposrednega proiz- vajalca. Aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev si je zastavil dobro in konkretno akcijo, s katero bi idejno in kadrovsko krepil člane ZK in sproti reševal na- stale probleme, ki nastajajo ob delu. zk ZIMA, ZIMA BELA... Meteorologi že ugotavljajo, da so letošnje zimske tempe- rature visoko nad povpreč- jem, čeprav smo vsi pričako- vali razmeroma mrzlo in tisto „pravo" zimo, ki smo je bili vajeni nekoč. Snega verjetno več ne bo posebno veliko, nekaterim delom Evrope pa že sedaj grozijo poplave. Smučarji, predvsem tisti, ki si težje privoščijo zimske počit- nice v kakem znanem smučarskem centru, so se letos ponovno morali le kratek čas zadovoljiti z opojno snežno belino doma. Pri ptujskem Komunalnem podjetju, v TOZD AVTO- PARK so zadolženi za čiščenje mestnih ulic, cest, ki povezujejo krajevna središča in drugih javnih poti. Po naročilu dežurne službe cest- nega podjetja, so v letošnji zimi doslej že nekajkrat posredovali v zgodnjih jutra- njih urah in v te namene mobilizirali vso razpoložljivo mehanizacijo. Pravijo, da imajo največje težave prav s čiščenjem mesta, ker lastniki motornih vozil kljub opozori- lom nočejo in nočejo umakniti svojih ,J<:onjičkov" z ulic in je čiščenje v dnevnem času skoraj nemogo- če. Preostala jim je tako še samo noč in kot pravijo, jim je letos to v glavnem uspelo saj večjih težav s prometom na mestnih ulicah ni bilo. Kako ste pripravljeni, če bi zima le še nekoliko ponagajala po tem razmeroma sporinla- dansko toplem vremenu — smo povprašah. „Imamo dovolj potrebne mehanizacije, ker je vedno na voljo deset motornih plugov in štirje leseni, ki jih avtomobili vlečejo za seboj", je dejal vodja Avtoparka — Marjan Mesaric. Letos so imeli na začetku kar malce neprijeten občutek, ker že tri leta nazaj praktičnega dela z omenjenimi plugi ni bilo, vendar so se šoferji liitro znašli in sedaj ni več bojazni, da njihova „očiščevalna" služba ne bi hitro in učinkovito posredovala, če bi bilo letos še potrebno. Zanimivo je tudi, kako naši občani reagirajo takrat, ko se zjutraj zbudijo in imajo pred vrati nekaj centimetrov snega. Pri komunalnem podjetju pravijo, da je takrat največ telefonskih pozivov ravno iz primestnih predelov Ptuja. „Nekateri se pritožujejo da ne morejo z nizkimi čevlji v službo, ker še ni spluženo in podobno. Drugi se spet upravičeno hudujejo, pred- vsem iz oddaljenejših območij občine, ker je cesta neprevoz- na, zato je takrat najprej potrebno očistiti vse po- membnejše odseke cest, kot so proti Destmiku, Cirkov- cam, Gruškovju in podobno. Prioriteto pa dajemo cesti Ptuj Videm, ki je zelo prometna, Ptuj — Domava in Kidričevo — naselje. Na teh območjih je tudi dosti kolesarjev," pravi tovariš Mesaric. šm Izvajanje odloka o deratizaciji Skupščina občine Ptuj je v letu 1976 sprejela odlok o obvezni splošni in sistematični deratizaciji v občini Ptuj. V skladu z določili tega odloka se deratizacija izvaja dvakrat letno, po potrebi pa tudi večkrat, v mestu Ptuju in v vseh strnjenih naseljih ter v proizvodnih in storitvenih obratih, kjer so podani pogoji za razmno- ževanje glodalcev, v nestrnjenih naseljih pa le, če je zalo podana izredna epidemiološka situacija. Upravljalci, lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš, poslovnih prostoro'' in stavb, gospodarskih ob- jektov ter komunalnih ;iaprav morajo omogočiti stro- kovnemu osebju, ki i?;vaja deratizacijo, dostop v ob- jekte, polaganje zastrupljenih vab in kontroliranje deratizacije. Deratizacijo sme izvajati zavod za zdravstveno var- stvo, ki ima za to dejavnost specializirano službo. Zavod, ki deratizacijo izvaja pa mora javno objaviti čas, kraj, obseg deratizacije in navodila o zaščiti pre- bivalstva, da se prepreči morebitna škoda, ki bi nastala z zvezi z izvajanjem deratizacije. Stroški deratizacije bremenijo lastnike, upravljalce oziroma uporabnika objektov. Občane pa opozarjamo tudi na sankcije ki so do 1000 din za fizično in do 5000 din za pravno osebo. Glede na dejstvo, da je bilo na izvajanje deratizacije v jesenskem roku nekaj pripomb s strani občanov, zaradi poginov mačk, vam posredujemo naslednji sestavek: Miši in podgane so veliki zdravstveni in gospodarski škodljivci. Dognano je, da so glodalci vektorji mnogih nalezljivih bolezni kot so: kuga, črevesne bolezni, lularamija, sodoku in drugo. Dnevno glodalec poje tudi cca 25 gr razne hrane, še najmanj toliko pa je uniči ali onesnaži. Po literaturi se računa, da ima vsak prebivalec zemlje svojega glodal- ca, ki dnevno poje 25 gr hrane, namenjene ljudem ali živalim. Iz tega lahko izračunamo, da v mestu z 10.000 prebivalci, glodalci uničijo najmanj devet vagonov hrane letno. Poleg tega glodalci s svojo dejavnostjo (gloda- njem) uničijo mnogo embalaže (vreče, zaboje, karto- ne, ovitke, razne instalacije — elektrika, vodovod, kanalizacijo PTT, nagrizejo podboje in vrata na skla- diščih in podobno.) Glodalci se tudi zelo hitro razmnožujejo. V ugodnih pogojih, da en par glodalcev letno do 800 potomcev. Iz vsega tega lahko sklepamo, da moramo glodalce sistematično uničevati, da preprečimo pojav in širjenje nalezljivih obolenj ter zmanjšamo gospodarsko škodo. Za sistematično uničevanje glodalcev se v zadnjih letih uporablja strupe, ki vsebujejo kot aktivno materijo — kumarin in sicer: 1. RACUMIN 57 (kumatetralil) zo to je prah, ki vse- buje 0,75 % aktivne materije. Iz tega se pripravljajo vabe z mešanjem: s pšenico, sladkorjem ovsenimi ko- smiči, koruzo in atraktanti. V tej vabi je 0,0375 "/o aktivne materije. Glodalci morajo več dni jesti te vabe, smrt pa nastopi 4 do 8. dan po zaužitju. Akutna oralna doza Racunina za glodalce je 0,3 mg/kg teže. 2. FACIRON (hlorofacinon) je prah ali oljni koncentrat, ki vsebuje 0,25 "Zo aktivne materije in se uporablja za mešanje vab z lomljeno pšenico ali koruzo z dodatkom atraktanta. Taka vaba vsebuje 0,005 % aktivne materije. Akutna oralna doza lacirona za glodalce pa je 15 mg/kg teže. Drugih strupenih vab se za polaganje v stanovanjskih objektih, kleteh, trgovinah, skladiščih' ali javnih prostorih ne uporablja. Vabe, so na podlagi dolgoletnih izkušenj, priprav- ljene v laboratoriju ZZV Maribor, tako da jih domače živali (psi in mačke) ne uživajo. Strokovnjaki menijo, da niso nikoli opazili ali zasledili v literaturi, da bi mačke in psi jedli nalomljeno pšenico ali koruzna zrna varovalno rdeče obarvane. Poleg tega je za pogin mačk ali psov potrebna večja količina aktivne materije, s tem večja količina vab, kot za glodalce. Na primer za mačko najmanj 1 kg strupenih vab, za psa srednje velikosti pa cca 5 kg zastrupljenih vab. Ce domača žival zaužije takšno vabo je majhna verjetnost, da bo prišlo do smrti. V kolikor pa bi, bi smrt nastopila šele 4 do 8 dan po zaužitju. V primeru, da domača žival vabo vendar le zaužije je potreben posvet z veterinarjem. Kot prosti strup pa uspešno deluje vitamin K. Vera LUNDER sanitarni inšpektor Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju siavbnega zemljišča (Ur. lisi SRS, št. 42/66) ter 8. členu odloka o urejanju in oddajanju siavbncga zemljišča v občini Ptuj (Uradni vcstnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/67) Javni natečaj za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča v Ptuju ob tudi porušiti zgradbo stoječo na pare. št. 1105/1 tef Trstenjakovi ulici, za gradnjo poslovne stavbe dokončno urediu okolje. . _ ^ 1. Predmet natečaja je stavbno zemljišče diiižbene lastnine, ki ga tvorijo parcela št. 1105/2 trav nik vi/meri 153 m^ parcela št. 1105/1 gospodarska zgradba, dvor., sadovnjak v i/meri 1208 m^ in del parcele št. 1103 zgr., sad. v izmeri 1087 m^ vse k. o. Ptuj, predvideno za gradnjo poslovne stavbe. Gradnja tega objekta je dovoljena pod pogoji loka- cijske dokumentacije, katero je kot pooblaščena stro- kovna organizacija i/delal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 178-14/111-72 / dne 24/1-1977. 2. l/klicna cena poruKlencga zemljišča je 108 din po m2 in obsega le odškodnino za pravico uporabe zemljišča. Komunalna ureditev zemljišča in ureditev okolja, v celoti bremeni investitorja, ki je zemljišče dolžan komunalno opiemiti ler urediti okolje po na- črtih, ki jih odobri urbanistična služba tega organa. Razen tega, pa mora investitor plačati odškodnino za poslovno stanovanjsko zgradbo, stoječo na pare. št. 1105/1 in sicer upravljalen te zgradbe — Samoupravni stanovanjski skupnosti občine P'uj, s katero sklene po--ebno pogodbo. 3. Rok za pričetek gradnje objekta iz 1. točke nate- čaja je maj 1977, rok za dokončanje pa maj 1978. Do 30. maja 1978 oz. 1 mesec po izdaji uporabnega dovoljenja za novo zgrajeni objekt, mora investitoii 4. Natečaj je usten in bo v petek, dne 4. marca 1977. s pričetkom ob 12. uri, na oddelku za gospodarstvo i" urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 32/11. Interesenti morajo eno uro pted pričetkom natečaja predložiti pismeno izjavo, da se z razpisanimi pogoji sirinjajo, potidila o vplačilu varščine v višini 26.O*)*' din in pismeni dokaz, da .so s Samoupravno stanovanj- sko skupnostjo občine Ptuj uredili vprašanj"^ txlškodnine za zgradbo, stoječo na paic. št. 1105/1 k- o. Ptuj. ^ 5. Pravico uporabe na zemljišču pridobi najugod- nejši ponudnik s pravnomočno odločbo o dodelil^' zemljišča. Pred vročitvijo te odločbe, pa mora z Občino Ptuj skleniti posebno pogodbo glede izpolnit- ve obveznosti iz naiečajnih pogojev.' 6. Izlicilirano odškodnino mora najugodnejši ponudnik plačati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe iz prejšnje točke. Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem dobita na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščin« občine Piuj, Srbski trg 1, soba št. 32/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizeifl - 17.februarja1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Branka Lah PITANJE PRAŠIČEV (nadaljevanje in konec) pjjANJE Z MOČNO KRMNO MESANICO: Dji pitanju od 20 - 60 kg žive teže se krmi po želji. V tem obdobju norabija krmna mešanica BEK 20. Pitanci mor^o imeti knno na * 10 ves dan in so lahko brez nje k; 1 do 2 ure. Mešanica vsebuje: SB ^ • 15 %. vlage max. 13 %, sur. vlak. max. 7 %, pepel max. 7 %. Za 1 kg prirasla je potrebno poprečno 3,50 kg krmne mešanice BEK -^O Za 40 kg prirasla v tem obdobju pa porabimo cca 140 kg krmila BEK pitanje od 60 - 100 kg: v tem obdobju poteka krmljenje po .striktivnem (obročnem) krmljenju. Krmna mešanica je BEK 40, ki ijc SB min. 13%, vlaga max. 14%, surovine vlaknine max. 8%, P^P Krnii sc dvakrat dnevno. Orientacijsko se pri racionalnem krmljenju poslužujemo tega normativa: P - do 40 kg žive teže se dajo za vsakih 20 kg žive teže - 1 kg krmne '"'^^^^od 40 kg žive teže naprej pa za vsakih 20 kg ž. teže 0,50 kg krmne mešanice na dan. S takim načinom krmljenja se regulira višina dnevnega prirasla, ki v času pitanja v poprečju naj ne presega 0,650 kg. Tako dosežemo bope i/korisčanje krmil in boljšo klavno kvabtelo. Važno pri tem načinu krm^enja je zagotovitev prostora za vse živali ji koritu. Za enega pitanca računamo 30 cm prostora pri koritu. Za ?kg prirasla je potrebno 4,25 kg BEK 60, za 40 kg pa 170 kg istega tirnila- Podobno mešanico pa si lahko napravimo doma sami tako, da uporabimo doma pridelana žita in dokupimo su^r koncentrat, ki naj vsebuje 45 - 50 % SB, ter napravimo naslednje masanice: KOMBINIRANO PITANJE: Z njim želimo predvsem v manjših prašičerejskih obratih poceniti pitanje z doma pridelano krmo, čeprav se čas pitanja nekoliko podaljša. Osnovno pri tem je, da dajemo pitancem ves čas pitanja po 1 - 1,5 kg močne krme, ki vsebuje dovolj be^akovin skupaj z dodatno krmo daje zahtevano beljakovinsko razmerje. Navadno krmimo močno krmo posebej in dodatni del posebeg (zjutrcg ali zvečer). PITANJE S KORUZNO SILAŽO: V svetu se vse boljj širi silirar^e svežega koruznega zrnja ali siliranje komze v storžih. Tudi pri nas to ni ostalo brez odmeva. Bo^ je razširjeno siliranje bolj ah manj daUčkanih in drobno zmlelili koruznih storžev pri vlažnosti koruze 40 - 50 % (10 dni pred zrelostjo). Ker se deloma izkoristijo pri prebavi sicer težko prebavljivi storži in debio pokrivni Usti, se krmna baza s hektija poveča za 10 — 15 %, krmljenje pa poceni. Storžna siiaža se daje od teže 30 kg naprej. Pitanje se nekohko podaljša, vendar je finančni efekt ugoden. Dnevni obrok močne krme je skozi vso dobo pitanja enak in to 1,5 kg krmne mešanice. Siliranje koruze za svinje je zanimivo tudi zato, ker se pri nas vse več sejejo pozni hibridi z veUkimi pridelki, ki pa včasih šele pozno dozorijo ali pa vsebujejo ob trganju še mnogo vlage. PITANJE S KROMPIRJEM IN DRUGIMI OKOPAVINAMI: To pitanje je manj rentabilno od pitanja s koruzno sUažo, toda zaradi odpadnega krompirja in dodatnih strniščnih okopavin se na našili kmet|ah pogosto pojavijo. Krompir je potrebno parjen sUirati, da odpadejo večje izgube zaradi vzkladisčenja. Dodatno močno krmilo mora vsebovati več beljakovin in lahko tudi več vlaknin (otrobi, lucemina moka). Dnevni obrok močne krme je skozi vso dobo pitanja 1 kg. Krmljenje s krompirjem se prične šele pri 30 kg žive teže. Do takrat opravimo postopen prehod za pujske. Ce ob krompirju krmimo še druga sočna krmila, dvignemo močno krmo na 1,5 kg dnevno. Ce nadomeščamo krompir z ostahmi sočnimi krmili vzamemo: 2 ^sla krompirja + 1 del krmne pese, korenje, koleraba (surova) 3 dela ^rompirja + 1 del strniščne repe, glav sladk. pese 4 dela krompirja + 1 del "av (mlade drobno zrezane dodamo že ob siliratrju) VODA: Pri pitanju prašičev je izredno pomembno, da imajo živah vedno na J^polago dovolj vode. Zato so nujno potrebni avtomatski napajalniki '^^Jprimernejši so v obhki seska (v obhki skodeUce so manj primerni ^adi možnosti okužb). Od mešalca je odvisno, če bo kruh po/neje okusen.. Ugotavljanje teže za bodoče hlebčke — delo tehtača. Oblikovanje enokilogramskih štruc. Predpečnik pripravlja kruh za pe- ko. Od moke do kruha - na klasičen način KRUH JE ZA NAS, JUGOSLOVANE NADVSE POMEMBNA SESTAVINA VSAKDANJE PREHRANE, SAJ GA POJE VSAK POPRECNO NA DAN 40 - 50 dkg, KAR ZNAŠA 55 ODSTOTKOV VSEH DNEVNO ZAUŽITIH KALORIJ ZATO MORA BITI KRUH NE SAMO OKUSEN, AMPAK TUDI BIOLOŠKO DOVOLJ ZDRA V ZA VSE TO SE VSAK DAN NA VSE ZGODAJ TRUDIJO MOŽJE V BELEM, POVSOD PO MESTIH IN TUDI VASEH;PEKI JIM PRAVIMO. Na pečeni kruh že težko čaka po trošnik. Foto: Ozme< Več ali manj je znano, da je naš ptujski kruh dober, okusen in predvsem dobro pečen, še pogoste- je pa ljudje pravijo, da je kruh iz pekarne v Kidričevem najboljši. Veliko resnice je v tem, predvsem zaradi tega, ker je Intesova pe- karna, ,,Vinko Reš" v Kidričevem edina na celotnem območju se- verovzhodne Slovenije, ki je ohra- nila še klasičen način peke kruha, v pečeh na trdo gorivo. Od junija 1953, ko je pekarna v Kidričevem začela delati pa vse do danes, je tehnološki postopek peke kruha popolnoma enak. Majhna novost je samo v oblikovanju enotnega kruha, ki ga opravlja stroj. Drugače je vse po starem. Morda še ne veste, da v pe- karni, ki zaposluje skupaj 20 ljudi, z obratovodjem in s čistilkama vred, spečejo dnevno 3000 kg enotnega kruha, 3(X) kg belega, 300 kg domačega belega ter do 3500 malih in velikih žemljic. Po- sebnost te pekarne pa je polkilo- gramski pleteni mlečni kruh, za katerega je napisal recept sam di- rektor, Intesovega TOZD ,,Vinko Reš" v Ptuju, Jože Sotlar, Tega specialnega kruha, ki ga pečejo v posebnih pločevinastih posodicah, odpremijo dnevno 180 kg, zraven t^a pa še 250 kg turist kruha, ki je zelo cenjen. Prav zaradi svojevrstne zanimi- vosti smo obiskali pekarno v Kidričevem si podrobno ogledali ves proizvodni proces, ki ga takole posredujemo. Moka, ki jo v vrečah dobavljajo iz mlina v Ptuju, najde svoj prostor v skladišču pod ostrešjem. Po potrebi jo sipajo v silose, pri tem gre moka obvezno skozi sito. V spodnjem prostoru je mešalnica. Tukaj mešalec, kot pravijo prvemu peku, pripravlja v velikih 250 kg kotlih testo. Od njega je odvisno kakšen okus bo imel kruh, saj je njegova glavna naloga pripraviti pravilno razmerje med vodo, ki mora imeti primerno temperaturo, med moko ene in druge vrste, pridati je treba še določeno količi- no kvasa in dodatke za prepreče- vanje hitrega staranja in pa seveda sol. Ker so kotli, ali ,,kible", kot temu pravijo peki, na kolesih je transport enostaven. Ko vso maso s strojem pregnetejo, mora testo zoreti 30 do 40 minut, nato pa je delo v rokah tehtača. Ta skrbi za pravilno težo hlebčkov. Njegovo delo je tako zrutinirano, da se le malokrat zmoti pri tehtnici, kar pa hitro popravi. Stehtano testo gre potem v roke oblikovalca. Ta obli- kuje kolače za okrogli turist, za domači beli kruh in za okrogli 2 kg enotni kruh, ostalo oblikuje stroj, ki pa mu vseeno krepko pomaga še oblikovalec. Ta posipa oblikovane štruce z moko in jih zlaga na deske, pokrite z belimi prti, kjer vzhajajo od 15 do 30 minut, kar je odvisno od vrste testa in od tem- perature v pekarni. Ko je testo pripravljeno za peko, ga prevzame predpečnik, ki mora med drugim tudi kuriti peč, ob- časno nalagati premog in po- dobno. Predvsem mora paziti, da je temperatura stalna in ne previ- soka. Z velikim lesenim loparjem porine do šest kilogramskih štruc v peč, ki sprejme do 60 kilogramskih štruc naenkrat. Kruh pečejo v treh pečeh, ki imajo različno tempera- turo. Najprej gre kruh v peč s tem- peraturo do 250 stopinj C, ko lepo porjavi, ga predpečnik prav tako z loparji predane v drugo peč s tem- peraturo največ do 240 stopinj, kjer se dokončno speče tudi v sre- dini. Prav zaradi tega je kruh iz te pe- karne zelo cenjen, saj je razen dobrega okusa tudi vedno dovolj pečen. V tem je pravzaprav prednost klasičnega načina peke. Ko je kruh spečen ga zložijo na police, da se ohladi, včasih pa ga morajo še vročega predati naprej potrošniku. Kdo je potrošnik kruha iz pe- karne v Kidričevem? Obratovodja, Franc Krajnc nam je povedal naslednje: ,,Ljudje imajo naš kruh zelo radi. Količine, ki jih dnevno izdajamo so za tako zasedbo veli- ke, naš kruh pečemo za del Dravskega polja: Hajdino, Tur- nišče, Slovenjo vas, Zlatoličje, Ge- rečjo vas, pa Cirkovce, Sikole in Gorico, Lovrenc, Ptujsko goro, Majšperk, Stoperce, Zetale, Kozmice, Rodni vrh, Podlehnik, Tržeč, Videm in Leskovec. Razen t^a pa seveda še za vse šole na tem območju in razumljivo za vse krajane naselja Kidričevo I in II, veliko-pa ga spečemo tudi za obrat družbene prehrane TGA Kidriče- vo. Za prodajalno v Lackovi ulici v Ptuju pečemo še domačega belega in pol kilogramski maščobni kruh. Moram povedati, da je naša pe- karna dotrajana. Delamo na tem, da bi v Ptuju zgradili novo pe- karno, našo v Kidričevem pa bi preuredili in jo usposobili za neka- tere izdelke, manjše zmogljivosti. Ob koncu le še majhno opravičilo vsem našim potrošnikom. Ce pride kdaj do deformacije štruc, naj to oprostijo, kajti pri nas delamo z rokami, ne s stroji, sicer pa mislim, da je naš kruh kvaliteten in dobro pečen." Sele, ko smo zapustili tople, vToče, pekarniške prostore v Kidri- čevem, sino ob prehodu na zu- nanjo temperaturo doumeli pod kakšnimi pogoji delajo napol goli možje v pekarni. Poprečna tem- peratura sedaj v zimskem času je 30 stopinj, poleti pa je nevzdržno, saj se živo srebro povzpne tudi čez 50 stopinj Celzija. Kljub temu pa je naš vsakdanji kruhek okusen in dobro pečen, po njihovi zaslugi se- veda. M. Ozmec Po vaseh tečejo javne razprave o prihodnosti kmetijstva Ormož ŽE PRETEKLI TEDEN SO SE V OBČINI ORMOŽ PRIČELE JAVNE RAZPRA- VE O PRIHODNOSTI KME- TIJSTVA IN BODO TEKLE ŠE DO NEDELJE. JAVNE RAZPRAVE ORGANIZIRA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ. PREDA- VATELJI SO NEKATERI DRUŽBENOPOLITIČNI DE- LA VCI OBČINE TER KME- TIJSKI STR OKO VNJAKI KMETIJSKEGA KOMBINA- TA JERUZALEM ORMOŽ. Razprave so tekle po vseh vaseh in sicer bo do konca tega tedna obiskano 23 va.si. Kot so nam. zatrdih na Kmetijskem kombina- tu, je odziv kmetov zelo velik. Razprave potekajo zelo uspešno in zadovoljivo. Tako se je v majhnih vasicah Lrankovcih in PršetincUi na razpravi zbralo mnogo kmetov, skorajda vsi. Vzporedno s to temo so tekli pogovori tudi o gradnji sladkorne tovarne v Ormožu. Kmetovalci so v večini primerov pozitivno ocenih zamisel o gradnji tovarne. Največ vprašanj je bilo seveda v zvezi z razvojem kmetijske politike v občini. Kmete je predvsem zanimalo kako bo po združevanju s socialno varnostjo, kako se naj združujejo male kmetije in ali bo mogoče dobiti kredite za individualne zasebne kmetovalce v ravninskem delu. Na slednje vprašanje lahko že sedaj odgovorimo, da individualni za- sebni kmetovalec, če ne bo združen, ne bo imel prednosti pri deUtvi kreditov. Torej pisana paleta vprašanj. Reči moramo, da so se na vsa zastavljena vprašanja našU tudi konkretni in jasni odgovori. Največ težav kmetom seveda povzročajo dohodkovni odnosi. Kaj pravzaprav pomenijo? Celotni prihodek bodo združeni kmetje ustvarjah s prodajo kmetijskih in drugih proizvodov ter z opravljanjem kmetijskih in drugih storitev, z udeležbo pri skupnem prihodu izvtrajočem iz sodelovanja združenih kmetov z delavci in drugimi TOZD in individualnimi kmeti, nadalje s prejemki iz kompenzacij in z zakonom določenih premij ko kot zadnje, tako namreč našteva avtor članka, ki je bil podan na seminarju Zadružne zveze SR Slovenije v mesecu januarju, prihodek na osnovi drugih z zakonom določenih načinov. Nadalje je v tem istem zapisu rečeno, da je dohodek ugotovljen na ta način, da se od celotnega prihodka odštejejo materialni stroški in amortizacija po mini- malnih z zakonom določenih stopnjah. Takšna opredehtev celotnega dohodka in prihodka v zadrugi pomeni odpravo dose- danjega obravnavanja koopera- cijske proizvodnje v knjigovodstvu in razporejanju celotnega prihod- ka kot kupoprodaje, temveč se pridobivanje celotnega pihodka, ugotavljanje in razporejanje do- hodka združenih kmetov izenaču- je in obravnava enako kakor recimo vsa družbena proizvodnja. Eno najtežjih vprašanj v spletu dohodkovnih odnosov so prav gotovo osebni dohodki kmeta. Kako jih opredehti in določiti višino glede na razUčno proiz- vodnjo in produktivnost dela. Jasno je, da je nemogoče s primernim osebnim dohodkom pokriti vsakršno porabo delovnega časa v kmetijski proizvodnji, ker je tehnična oprernljenost dela in produktivnost zelo razhčna. Tudi to vprašanje bi kazalo reševati na podlagi sporazumno določenih normativov potrebnega delovnega časa za enoto proizvodnje, izhajajoč iz podatkov, do katerih bo potrebno priti na osnovi evidence stroškov skupne porabe proizvodnje. Na ta način bi pravice združenih kmetov iz osebnega dela v kmetijski zadrugi primerno izenačih na ta način kot jih recimo imajo delavci v združenem delu. Osebni dohodek združenega kmeta naj bi torej izhajal iz povprečnega normativa potrebne- ga delovnega časa za enoto proizvodnje, njegove akontacije pa bi sprejemal istočasno s kompen- zacijami za materiahia vlaganja in nadomestilom za vložena osnovna sredstva in zemljo, mesečno ali pa ob oddaji neke proizvodnje, to je pridelka, živine in podobno. pripravil: zk Ormož V osnovnih organizacijah sindikatov 2.578 članov v ormoški občini je bilo lansko leto v 36 osnovnih Organizacijah sindikatov vklju- čenih 2.578 članov. Tako je v sindikatih organiziranih 95 ^stotkov delavcev. Ko so v ^orek na letni seji občinskega ^^eta Zveze sindikatov Slo- J^^riije Ormož razpravljaU o ^^'u sindikata v lanskem letu, ^0 ugotoviU, da je delo sindikata bilo usmerjeno predvsem v razlago osnutka zakona o združenem delu in pri uveljavljanju samouprav- nih odnosov. Delo sindikata so ocenili kot uspešno, čeprav nekatere naloge niso bile realizirane (klub samouprav- Ijalcev in drugo). V letošnjem letu se mora sindikat posvetiti uresničeva- nju zakona o združenem delu in veliko pozornosti posvetiti delu samoupravne delavske kontrole. Občinski svet zveze sindikatov je v letu 1976 posloval s 461.853 dinarji. Ko so razpravljali o prihodnjem delu, so med drugim sklenili, da se mora sindikat aktivno vključevati v inventivno dejavnost in jo pospeševati, vključevati se mora v planiranje, zaposlova- nje, izobraževanje, obveščanje in dosledno izvajati koncept ljudske obrambe. zk 6- IZ NAŠIH KRAJEV 17. februarja 1977 — TEDNIH Samo še nekaj dni nas loči do kurentovanja 1977 Folklorno skupino „ Vinko Korže" iz Cirkovc smo vam že predstavili Prav tako smo že napisali, da bo skupina tudi letos sodelovala na ptujski kurentijL Danes bomo skupino predstavili nekoliko drugače: Tako, skupina je pripravljena, da se predstavi v Ptuju Cirkovška »^idcarja*^' v več kot eni uri nažagata celo goro drv .. . Hanzek je vesel, kajti spet se bo dobro oženil. Nevesta je sker žalostna, a mož iz slame ne, dobil bo nevesto iz mesa in krvi, živo, živo... zk NEKAJ NOVIC I IN ŽELJA IZ SELJ Vaščani iz Lancove vasi, Bari- slavc, Trnovec in Sel so pridno pomagali pri napeljavi vodovoda, vendar še vsa dela niso končana, prehitela jih je zima. Najhuje je v naših vaseh z elektriko. Nujno bi nam bil potre- b(;n nov transformator. Zbran je že denar. Obljube prihajajo, 'e de- lavcev od nikoder ni, da bi ljudje in.eli potem še voljo za kaj prispe- vati. Zvečer ne moremo gledati televizije, citati ali pisat', gospo- dinje perejo ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Ljudje se sprašuje- jo, kdo zavira gradnjo trans- formatorja v Selah. Na sestanku je bilo rečeno, da bodo začeli traiistormator graditi že v mesecu decembru 1976, sedaj so obljube za mesec maj. Res ne vem, ali nekateri ljudje v Ptuju nimajo niti majhnega čuta odgovornosti, če nekdo nekaj obljubi, naj se oblju- ba tudi izpolni. V naši vasi bomo gradili tudi kulturni dom. Zdi se mi, da tudi pri tem zelo, zelo počasi napredu- jemo. Saj kulturni dom je niijno potreben. Posebno kadar so proslave, lahko bi imeh potem ljudje v Selah več zabave. Zdi se mi. da so ljudje le premalo složni, da bi se nekaj hitro naredilo. Tudi mhdinci bi z veseljem pomagali pr- delu, .saj bi menda dobili tudi kakšen majhen prostor za svoje sestanke in zabave. Sedaj imajo sestanke večinoma v gasilskem do- mu. Mladinci so še kar aktivni, ima- jo sestanke, pomagajo, če slučajno pride do požara in sedaj v zimskem času se učijo igro. Sicer pod težkimi j)Ogoji, mislim pa, da bodo premaj;ali tudi te ovire. Kritike je v naši vasi včasih morda celo malo preveč, tako gle- de proslav, mladincev in še in še bi lahko našteval. Bolje je več delati za skupnost, pa manj kritizirati. nV Kidričevo Problem parkirišča za avtomobile Za delavce kolektiva TGA ,,Bo- ris Kidrič" v Kidričevem nastaja vse večji problem, kje parkirati avtomobile s katerimi se pripeljejo na delo. Da bi ta problem uspešno rešili je poslovno koordinacijski svet zahteval od TOZD Vzdrže- vanja in od investicijskega oddel- ka, da čimprej pripravita studio oziroma izdelata situacijo parki- rišča. Osnutek z obširno utemeljitvijo je pripravljen in predlaga, da se naj parkirišče na novo uredi med vratarnico tovarne in kolesarnico. Ta izvedba bi bila najcenejša in tudi najprimernejša, kar je po- drobneje utemeljeno. Prvotni predlog, da bi naj par- kirišče razširili proti Hajdini ne pride v poštev ker KK Ptuj ni pri- pravljen odprodati ali zamenjati tega zemljišča, zato je predlagana rešitev najcenejša. Izgleda, da bodo lastniki jeklenih konjičkov lahko kmalu kulturno parkirali svoja vozila in ne več ob jarkih in pešpoteh kot doslej. F. M. KRATKE NOVICE cirkovct:: Folklorna skupina ,,Vinko Korže" se te dni skrbno pripravlja na nastop na ptujskem kurento- vanju. Skupina se ho številnim gle- dalcem v Ptuju predstavila z izvirnimi vzhodno-slovenskimi ple- si in s starim običajem ženitve. V skupini sedaj sodeluje 40 plesal- cev . zk LHSKOVEC: Pionirji osnovne šole so prek zi- me, ki koledarsko še traja, zelo skrbeli za ptice. V bližini šole so postavili okoli 50 krmilnic. Hrano so v veliki meri prispevali krajani, oziroma so jo učenci prinesli od doma in tako krmili ptice, zlasti pevke, ki jim bodo skrb bogato poplačale z uničevanjem mrčesa. zk PTU.I: Člani lutkovne sekcije DPD Svoboda so se v petek udeležili področnega srečanja lutkarjev se- verovzhodne Slovenije, ki je bilo v Bistrici pri Dol. Lendavi. Predstavili so se z igrico ,,Trije snežaki". MG VURBLRK: V peiek zvečer so na letni konfe- renci člani prosvetnega društva in rilečega križa pregledali svoje delo v minulem letu, finančno poslovanje in se pogovorili o nalo- gah, ki jih čakajo letošnje leto. Glavna naloga prosvetnega društva bo pripraviti predstavo za svoj let- ni prireditveni prostor na razvali- nah vurberškega gradu. Mladinska skupina pa z ,,Raztrganci" že go- stuje po okoliških odrih in so v ne- .deljo nastopili v Koreni. šm... KIDRIČEVO: Delavski svet TOZD glinice je na zadnji seji razpravljal o osnut- ku plana poslovanja tako TOZD kot celotne OZD TGA ,,Boris Ki- drič"". Po daljši in temeljiti razpravi so plan sprejeli, ker so ugotovili, da je usklajen s srednje- ročnim planom razvoja. Ugotovili st) tudi, da bo za uresničitev tega plana v TOZD tovarne glinice po- trehno le 360 delavcev, t. j. pri- bližno toliko kot je bilo zaposlenih doslej. Osnutek plana so dali v javno razpravo delavcem v de- lovnih skupinah, ki je trajala do 15. lebiuarja. FM STRAN ČRNE KRONIKE v tednu od 7. do 14. februarja, 1977 je bilo na območju ptujsi- občine le 5 prometnih nezgod, 2 osebi so huje, ostale pa lažje teles„J poškodovane. Smrtnih poškodb ni bilo, materialne škode pa je za ^4.1^ dinarjev. Neprevidna „šala" na cesti v torek, 8. februarja 1977 ob 15,30, se je zgodila na cesti IV. reday Hajdošah huda prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena 2 otroka. q B. iz Hajdine je s kolesom peljal po cesti in pri hiši št. 49 nenadoma moii^ zavrl. Pri tem ga je obrnilo za 90 stopinj, z zadnjim delom je zadel v 3-lettn H. T. iz Hajdoš 49, ki je stala ob cesti. Deklica je dobila prelom lobanjska kosti, sreča, da je ostala pri življenju. Se en primer lahkomiselnosti staršev ki puščajo svoje otroke na cesto brez nadzorstva. Vinjen pretesno prehiteval v nedeljo, 13. februarja, 1977 se je ob 18,15 zgodila v Zgornji Hajdinj huda prometna nesreča. Stanko Klep iz Zg. Hajdine 186 je vozil kolo z motorjem proti Kidriče, vemu. V isti smeri je peljala s kolesom Ivanka Samostur iz Zg. Hajdinj 174. Voznik Klep je pretesno prehiteval kolesarko, zadel jo je v levo nogo in v levo stran kolesa, zaradi česar sta oba padla po cestišču. Kolesarkasc je pri tem hudo telesno poškodovala, voznik motorskega kolesa pa jej kraja nezgode pobegnil. Po prizadevnem iskanju miličnikov so ga izsledili že ob 20. uri in trideset minut. Klep je bil pod vplivom alkohola. Kdor ne uboga ga tepe nadloga v nedeljo, 12. februarja 1977 je bil obdržan pod nadzorstvom L. D.i^ Ptuja, Cankarjeva 6. Omenjeni se je vmešal v postopek miličnika, kojj prijel storilca kaznivega dejanja. Ni dovolil, da bi miličnik prijel storilca, in pri tem hudo žahl miličnika. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo storilec s kaznivimi dejanji nadaljeval, so ga odvedli v prostor PM Ptuj, kjer so ga obdržali od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj. — OM Hudo Žalil miličnika J v soboto, 21. februarja ob 19. uri sta miličnika PM Ptuj ugoto- vila, da je nekdo zlomil steklo vitri- ne pri vhodu v zgradbo SO Ptuj na magistratu, v kateri so bili razni po- kali. Eden od miličnikov je odšel na kraj dogodka, da bi odkril storilca. Zaradi številnih radovednežev je vzel pokale iz vitrine in jih namera- val odnesti na PM Ptuj, da bi jih tako spravil na varno. Tisti trenu- tek je prišel še drugi miličnik. Pristopila pa sta tudi dva ,,ko- rajžna" tovariša. Stanko P. je pri- jel miličnika za ramo, ga sunkovito potegnil nazaj in mu dejal: ,,Cuj ti, kam nosiš te pokale, kaj si ti sploh miličnik, bomo to še preverili . . , kaj gledate ljudje, saj jih lahko ukrade, se spomnite, kaj so delali miličniki na cesti Macelj—Mari- bor". V vse to se je vmešal še Dušan L., ki je dejal miličniku: ,,Kaj bi rad?" svojemu kolegu pa je še dodal: ,,Zakaj se pustiš jebati, pusti jih v . . ." Zoper Stanka P. bo podala PM Ptuj ovadbo občinskemu javnemu tožilstvu, Dušana L. pa so predlagali v postopek pri občin- dcem sodniku za prekrške. — OM Priprave za praznovanje so stekle praznovanja krajevnega praznika, da bodo v tem času razne kulturne, športne in druge prireditve od raz- stave cvetlic, razstave fotografij fotokluba Kidričevo pod naslovom ,,Razvoj kraja Kidričevo", bo likovna razstava, ki jo bodo priredili marljivi učenci OŠ „BORlS KIDRIČ", ob sodelova- nju najmlajših iz otroškega vrtca in še in še. Omeniti velja, da so se na prvem sestanku UO hortikulturnega društva dogovorili, da prepustijo organizacijo praznovanja in plan prireditev novoizvoljenemu 13- članskenm pripravljalnemu odbo- ru, v katerem bodo tudi sami aktivno sodelovali. Za predsednika odbora so izvoili Petra Gegiča, ki je za jutri že sklical prvo sejo tega odbora. Dogovorili so se tudi, da predstavniki društev prinesejo svoje programe sodelovanja, kar še posebej velja za AMD, športna društva, TVD Partizan in ostale, da bi lahko planirali celoten potek praznovanja skozi ves mesec april. Celoten poudarek bo dan 9. aprilu, ko bo centralna proslava, na kateri bi naj po možnosti imel slavnostni govor predsednik RK SZDL Slovenije Mitja RIBIČIČ saj si krajani Kidričevega še kako želijo, da pride med njih. Zato je bila ludi zadolžena KK SZDL Ki- dričevo, da takoj stopi v stik z OK SZDL Ptuj in si prizadeva, da pride lov. Ribičič kot slavnostni govornik v Kidričevo. V praznovanje bodo vključili vse delovne organizacije na območju KS in jih zaprosili za pomoč in aktivno sodelovanje. Povdariti moramo tudi pomen 5. razstave cvetlic, ki bo tokrat v veliki dvorani TGA v obratu druž- bene prehrane in bo združena z razstavo fotokluba Kidričevo in likovno razstavo. Hortikulturno društvo Kidričevo je v tej smeri že razposlalo vabila za sodelovanje na tej 5. razstavi cvetlic, ki bo brez dvoma ena najpomembnejših in morda tudi najlepših v naši repub- liki. Ne smemo mimo prizadevanj hortikulturnega društva, ki si priza- deva, da bi KS Kidričevo kot prvav občini le nekaj več storila za varstvo in čistočo okolja. Pri tem je pomoč krajanov, društev in DPO več kot nujna. France Meško Kidričevo v okviru priprav na praznovanje 6. krajevnega praznika KS Kidri- čevo in pete razstave cvetlic v Ki- dričevem je predsednik hortikul- lurnega društva Vlado FORBICI sklical izredno sejo upravnega od- bora, ki je bila v sredo 9. februarja. Ob sodelovanju Petra Gegiča, tajnika KS in sekretarke lO KK SZDL Pavle RAJŠTER je stekla razprava o imenovanju odbora za pripravo prireditev in o samem pro- gramu razstave cvetlic. Po daljši razpravi so imenovali 13 članski pripravljalni odbor, vanj oodo vključili tudi predstavnike vseh lOZD in obrtnih delavnic v KS, da bi tako čimboljše pripravili pester program prireditev, ki bodo v glavnem v dneh 9., 10. in 11. aprila 1977. Ob tem so tudi zadolžili člana odbora, da skrbi za pravilno pro- pagando in informiranost v javnih občilih, saj je prav v letu, ko praz- nujemo 4()-letnico ustanovnega kongresa KPS, 4()-leinico prihoda tovariša TI lA na čelo naše partije in ob njegovem 85. rojstnem dnevu, potrebno dati temu prazno- vanju v Kidričevem še poseben ptnidarek. Prav tako so sklenili, da \x) celi april potekal v znamenju Majšperk DOBER PROGRAM DELA ZA LET01977 Komisija za komunalo in urbanizem pri krajevni skupnosti Majšperk je že v januarju pripravila pro- gram dela za letošnje leto in ga predložila zboru delegatov v obravnavo in potrditev. Po tem, ko so člani komisije ugotovili kakšne so sploh finančne možnosti in nujne potrebe v letu 1977 je napravila vrstni red potreb iz katerega sledi: Prvo, dokončanje sekundarnega vodovoda za na- selje Breg, Majšperk-Vrhe, Lešje. Modernizacija okrog 300 m krajevne ceste na področju, kjer bo zainteresiranost občanov največja. Asfaltna prevleka na obstoječi asfaltni podlagi v Majšperku. Sledi gramoziranje krajevnih cest po potrebi in finančni zmogljivosti ter soudeležbi občanov. Postavitev mrliške vežice in ureditev pokopališč po predvidenem programu. Urejanje in izvedba javne razsvetljave po finančni zmogljivosti, ureditev prostorov za krajevne skupnosti in sodelovanje pri zgraditvi trafo postaje na območju krajevne skupnosti, kjer bo največja potreba. Predvidena je tudi gradnja kanalizacije — ob ure- janju regionalne ceste v Majšperku, gradnja stano- vanjskega bloka v Majšperku, glede na finančno moč delovnih organizacij in stanovanjske skupnosti in gradnja bencinske črpalke v Majšperku, kar bo izva- jal PETROL. Pri tem so še omenili, da se bo gradnja stanovanj tako družbenih kot zasebnih dovoljevala le po predvidenih lokacijah in zazidalnih načrtih, da ne bi pozneje prihajalo do nepredvidenih težav pri gradnji drugih objektov, kot so na primer ceste, elektrika, vodovod, kanalizacija in podobno. Poudariti je treba, da bo predložen program, ki ga je pripravila komisija, možno realizirati le z do- slednim sodelovanjem krajanov KS Majšperk! France Meško Celodnevna osnovna šola Poljčane pod drobnogledom Posebri "'.oordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole, ki deluje v okviri. OK SZDL Slov. Bistrica je v četrtek, 10. februarja, na svoji redni seji obravnaval samo eno točko dnevnega reda in to dose- danje uspehe in težave na področju aModnevne šole v Poljčanah. Tu- kaj deluje trenutno prva šola te vrste v občini Slov. Bistrica pa bo- do dosežene izkušnje bogato napo- tilo za nadaljnje delo v uvajanju celodnevne šole tudi v drugih kra- jih. Komisija je pri svojem ocenje- vanju dosežkov in tudi težav v okviru celodnevne šole obravnava- L obdobje prvega polletja šolskega leta 1976/77, kolikor ta šola tudi deluje. Ob tej priložnosti je kot izho- dišče obravnave služilo posebno IKjročilo vodstva osnovne šole Poljčane, v katerem navajajo, da jim je v tem obdobju uspelo zado- voljivo rešiti kadrovske probleme, kot tudi financiranje potrebne adaptacije nekaterih šolskih prostorov. Celodnevna šola je naletela na ugodno oceno tudi v sredinah družbeno političnih in krajevnih organizacijah in tudi med samimi starši. Z nedavno iz- glasovanim referendumom pa so zagotovili nekaj dodatnih sredstev zii nadaljnji razvoj celodnevne šole v Poljčanah. Ob tem pa je tudi več podatkov, ki govorijo o težavah s katerimi v Poljčanah srečujejo. Tako ugo- tavljajo, da šola še vedno deluje ^ težavnih pogojih, saj jim za nof' liialno aelo še vedno primanjkuje- tirebno v prihodnjem času delovanju šole še odpraviti. V. Horvat — 17. februarja 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Pesem jih združuje tudi po opravljenem delu v TOZD AVTOPARK v Komunalnem podjetju v Ptuju so ^ vrsto let ob različnili občnih Tborih in dmgih prheditvah ugotavljali, da njihovi šoferji in avtoniehaniki lepo pojejo. Tako je prišlo na misel, da bi v okviri svoje sindikalne organi- zacije ustanovili moški pevski zbor v katerem bi združili vse tiste ^jelavce v TOZD, ki bi po svojem napornem pokhcu še našli toliko časa, da bi družno zapeli. Od ideje je kmalu prišlo do prvih pogovorov, nam je dejal vodja TOZD Marjan Mesaric in že j^to dni je minilo od takrat Morah smo najti zborovodjo, preizkusiti glasove, tu in tam tudi katerega nagovoriti za sodelovanje in izvohti predsednika zbora. Šest jih je bilo, ki so skupaj z zborovodjem Jožetom Demiko- vičem začeh orati ledino in vaditi vsako sredo, da bi lahko že v mesecu juhju ~ ob prazniku šoferjev, tudi prvič javno nasto- pili- . Fantje in možje so s svojim petjem tako navdušili sodelavce, da se je že po prvem nastopu njihovo število v zboru podvojila N^večje težave jim povzroča obiskovanje vaj, ker je delovni čas šoferjev tako različen, da se včasih skorajda ne morejo zbrati niti enkrat tedensko. Vzpodbuda je predvsem v tem, da je bilo med njimi že nekaj dobrih pevcev, ki nekoliko lažje dojemajo nasvete zborovodje od oruh, ki še nikoli niso peU v zboru. V začetku so imeli tudi težave s prostori v katerih bi lahko nemoteno študirah svoj program, z novim objektom pa je ta problem odpadel in ima danes vodstvo kolektiva polno razume- vanje za njiliovo defo. Pravgo tudi, da so si najprej zeleh oktet, vendar so ugotovili, da morajo imeti zanj resnično dobre pevce in kar je še posebno važno - nihče ne bi smel manjkati niti pri vajah niti pri nastopih. Danes v zbom sodeluje osem- najst pevcev, nekateri tudi iz drugih TOZDOV, saj zbor ni zaprt in je pravica slehernega v podjetju, da se tudi kulturno udejstvuje. Nastopah so že na reviji odrasUli pevskih zborov, ki je vsako leto v Ptuju, sodelujejo na različnih proslavah v delovni organizacgi, na pogrebnih svečanostih, povsod, kamor jih povab^o in kjer radi poslušajo njihovo pesem. V TOZD „Avtopark" najdejo vedno toliko denarja, da lahko njihov zbor nemoteno dela. Zavedajo se, da je poleg vsakdanjih delovnih obveznosti jotrebno delavcem zagotoviti tudi cultumo ah športno rekreacijo in ta njihova prizadevanja zaslužijo vso pohvalo, saj so doslej edini TOZD v ptujski občini, jki una svoj pevski zbor, svojo kulturno skupino, ki je začela s šestimi pevci in h kateri se vsak dan priključujejo novi Želimo vam vehko uspeha pri delu, vas dragi bralci pa še posebej opozarjamo, da lahko pevcem iz Komunalnega podjetja prisluhnete v naši nedeljski oddaji - 6. marca ob 12. uri in 15. minut. mš Pevski zbor TOZD Avtopark Komunalnega podje^a Ptuj Foto: R Jože Demikovič, vodja zbora Dvakrat maturantski ples Zadnji letniki ptujskih srednjih šol so v prvi polovici februarja z nadvse uspelima maturantskima plesoma sim- bolično končali srednjo šolo, čeprav je še precej „vročih" izpitov do zaključka četrtega letnika in potem še matura. D^aki gimnazije Dušana Kvedra pa so imeli maturantski ples v soboto, 12. februarja. Od 117 dgakov jih je bilo na plesu 105, ki so razdeljeni v petih oddelkih, 3 splošnih in v 2 pedagoških Foto: Langerholc Dijaki ekonom^e srednje in upravno administrativne šole iz SC „Jo7.e Lacko" so imeli maturantski ples v soboto, 5. februarja. V dveh oddelkih ESŠ je 49 dijakov, v UAŠ pa 22 d|akov Foto: LangerhcJc Pregled dela V Apačah so se člani prosvetne- ga društva zbrali na svoji tretji de- lovni konferenci, kjer so pregledali delo v preteklem letu. Predsednik upravnega odbora kulturno prosvetnega društva Ernest Andre- jek je v svojem obsežnem poročilu navedel mnoge uspehe in pa tudi težave, s katerimi se prosvetno društvo ukvarja. Povedal je, da je preteklo leto bilo v društvu okrog 250 članov, letos pa jih je le okrog 130. Vendar je poudaril, da jih je od teh članov aktivnih le malo. V okviru prosvetnega društva delujejo dramska skupina, tambu- raški ansambel in pa knjižnica. Dramska sekcija je uprizorila igro Krog s kredo in gostovala po mno- gih krajih v ptujski občini. Raz- veseljivo je, da se je v delo dramske sekcije vključilo veliko mladincev. Prav tako je bilo aktivno delo tamburašev, ki so zabavali občane na družabnih večerih, sodelovali so tudi na koncertu tamburaških or- kestrov ptujske občine. Knjižnica ima okrog 300 knjig, vendar pa je premalo obiskana za tako veliko vas kot je Apače. Knjižnica bo nadalje odprta vsak prvi in tretji petek v mesecu. Poleg tega so uredili tudi kiosk, sobo za tamburaše, kuhinjo, knjižnico; mogoče je to na pogled malo, vendar pa po denarni plati veliko za prosvetno društvo. Poročilu predsednika je sledilo poročilo blagajnika Antona Klajnška. Glede vodenja blagaj- niške knjige se je pohvalno izrazil nadzorni odbor. Po zaključku delovne konfe- rence pa so zaigrali tamburaši in trije domačini na pobudo člana godbe TGA Kidričevo Danijela Colnariča. Veselje občanov je tra- jalo dolgo v noč. Besedilo in slika: D. Klajnšek Ernest Andrejek bere poročik) Pester program izobraževanja delavske univerze TUDI V LETOŠNJEM LETU JE DELA VSKA UNIVERZA V PTUJU PRIPRAVILA PESTER IN RAZNOVRSTEN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V PTUJSKI OBČINI. ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA PRI DELAVSKI UNIVERZL DUŠAN ČURIN NAM JE O PROGRAMU IZOBRAŽEVANJA POVEDAL NASLEDNJE: ,,Program izobraževanja delimo na štiri področja in sicer na splošno izobraževanje, družbenopolitično, strokovno ter šolo za odrasle. V šoli za odrasle pri- pravljamo osnovno šolo, ki trenutno že teče v treh oddelkih za 6., 7. in 8. razred. V te oddelke je vpisanih okoli 60 občanov. To šolanje traja štiri mesece in pol, kar pomeni, da v enem šolskem letu občan lahko konča dva razreda osnovne šole, če se vpiše v jesen- skem roku. Poleg te oblike izobraževanja je v našem program tudi srednja komercialna šola za odrasle. Šola je namenjena predvsem tistim, ki so končali poklicne trgovske šole in traja dve leti. Drugemu osnovnemu področju našega izobraže- vanja, to je splošnemu izobraževanju pa prištevamo kontinuirane oblike šolanja, kamor sodijo tečaji tujih jezikov. Trenutno tečeta tečaja angleškega in nemške- ga jezika. Predavanja so dobro organizirana in pripravljena, saj tečejo po fonolaboratorijskem proce- su in sicer v prostorih osnovne šole ,,Tone Znidarič". V tem tečaju je vpisanih 12 tečajnikov in reči moram, da je ta študij jezikov eden najsodobnejših in najbolj- ših. Tečajnik dela povsem laboratorijsko, ima svoj magnetofon, mikrofon in slušalke, tako da se tečajniki lahko sproti tudi sami kontrolirajo. Pri tem izobraževanju tečejo tudi gospodinjsko kuharski tečaji, ki potekajo v gospodinjski učilnici osnovne šole ,,Tone Znidarič". Sem sodijo tudi tečaji šivanja in krojenja. Pri tej vrsti izobraževanja velja omeniti, da se pri delavski univerzi prek tega tečaja pridobi tudi interna kvalifikacija, ki jo priznava Labod-Delta Ptuj. Letos potekajo tudi intenzivna predavanja za civilno prebivalstvo o obrambi in zaščiti. Trenutno se je končal ciklus predavanj v 12 krajevnih skupnostih Slovenskih goric. Pouk obsega štiri teme in sicer samozaščita prebivalstva ob vojni in hudih nesrečah, požarne varnosti, sovražna propaganda kot najbolj aktualna oblika specialnega vojskovanja in kadri, pomembna komponenta vseljudske obrambe. Od 13. decembra do 13. januarja letos smo izobraževali okoli 13.600 prebivalcev, kar znaša po prvih analizah 99,8 odst. vseh prebivalcev, ki so dolžni obiskovati to obliko izobraževanja. Izobraževanje je torej zelo uspelo, sedaj potekajo predavanja v krajevni skup- nosti Ptuj. Vsa ta predavanja smo pripravili skupno z oddelkom ljudske obrambe, z občinsko gasilsko zvezo in s koordinacijskimi odbori družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora pri občinski konferenci SZDL Ptuj. Velik poudarek dajemo tudi družbenemu izobraževanju. Prek raznih oblik seminarjev izo- bražujemo tako predstavnike družbenopolitičnih organizacij kakor tudi društev in skupnosti. Naloga delavske univerze je tudi ta, da izobražujemo člane ZK in seveda delovne ljudi in občane, ki bodo sprejeti v članstvo Zveze komunistov. Slednjim predavamo o statutu in programu ZK. Za kandidate ZK pa priprav- ljamo uvajalne seminarje o temeljih marksizma in vlogi ZK v naši družbi. Ta uvajalni seminar traja 32 ur. Sedaj pripravljamo dva takšna seminarja in sicer v sodelovanju z občinsko konferenco ZKS Ptuj. Oblika izobraževanja je strokovno izobraževanje delovnih ljudi in občanov. V tem okviru pripravljamo razne oblike izobraževanja. Tako sedaj že tečejo tečaji za strojnike oz. upravljalce gradbenih strojev; v tem tečaju je 36 tečajnikov in bodo šolanje končali sredi meseca marca. Za to obliko izobraževanja je izredno zanimanje. V prihodnosti načrtujemo še tečaj za kurjače nizkotlačnih ogrevalnih naprav do 0,5 atm. pritiska. Tečaj bo trajal 195 izobraževalnih ur. Poleg tega imamo še tečaje požarne varnosti in tečaje za voznike viličarjev. Velja omeniti, da pri tem izobraže- vanju sodelujemo z Agisom, ki nam posoja vozila in s ,,Panonijo", ki nam nudi prostor za vadbo praktične vožnje. Ker je letošnje leto v znamenju jubilejev, se bo tudi Delavska univerza skupno s komitejem OK ZKS Ptuj in kulturno skupnostjo vključila v program prireditev in proslav. Program že teče, konkretne oblike vključe- vanja pa bomo, pripravili v teku tega in prihodnjega meseca." 2k Carovnka Helena (1701) Ne, ne, to ni res, to ni čarovnija, to ni hudičevo delo! Rodila sem osem otrok, sončnih otrok, to je ljubezen, svetloba, pesem, to je resnica kot haloška zemlja. To ni sovraštvo, zli duh in mračnjaštvo to ni hudičevo delo! ^oji otroci! Zli duh mi grozi s plameni grmade, lomi kosti in me davi, trga obleko, biča razgaljene prsi, vaše mleko. Milost, sveta trojica, križ božji! V meč je krvavi podaljšan ta križ, ] krvnik čaka, da me obglavi in da me zažge na grmadi Kri moja upoma trto škropi in vas sončne otroke, Gubčeve sinove in hčere, ki niste brez vere v svobodo, resnico, sonce in materino kri. Viktor Knez v spomin na zadnjo usmrfeno ..čarovnico" Heleno Klaničnik, takrat staro 44 let, poročeno, ma- ter osmih otrok, njen oče in brat sta bila tri in pol leta prej pri so- dišču v Klenovniku na Hrvatskem zaradi čarovništva usmrčena. Ueželsko sodišče očetov dominl- kancev pri Sv. Trojici v Halozah (sedaj Podlehnik) jo je dne 6. ok- tobra 1701. obsodilo zaradi ča- rovništva na smrt tako, da jo krv- nik na grmadi /adavi in truplo zažge. Nato pa sta dva vladna ko- misarja iz (iradca v navzočnosti devetih prisednikov Heleno Klani- čnik pomilostila tako, naj je rabelj ne zadavi, ampak obglavi in nato truplo na grmadi zažge, kar je bilo izvršeno 9. decembra 1701. v navzočnosti sodnika dr. plemenite- ga Apostolena, ki je prišel iz Celja. Helena Klaničnik je pri zasli- šanju prvotno vse tajila, nato pa zaradi mučenja (lorture) priznala, da je prišla k njej Urša Klaničnik v podobi mačke, nakar se je zopet spremenila v človeško podobo in se v družbi s Špelo Bi/jak udeležila satanskega sestanka na Rogaški gori, kjer ji je hudič ukazal zatajiti Boga, Sveto Trojico, mater božjo in vse svetnike. Carala jc z zelišči in znala je delati točo. VIRI: dr. iur. Fritz Byloff. „i)as \erbrechen der Zauberiei", (iraz, 1902. dr. Vladimir Travner: ,,Čarovništvo in čarovniški proce- si" v reviji Življenje in svet. Ljubljana 1929 (v Študijski knji- žnici v Ptuju). Slovenska Bistrica Gostovanje gimnazijskega pevskega zbora iz Svetozareva v okviru praznovanj slovenske- ga kulturnega praznika je na pova- bilo kulturne skupnosti občine Slov. Bistrica gostoval v času od 6. do 9. februarja gimnazijski pevski zbor iz pobratene občine Svetoza- revo. Občini Svetozarevo in Slov. Bistrica že vrsto let uspešno sode- lujeta na številnih področjih, še posebno na področju gospodarskih dejavnosti, kulture in rekreacije. To že kar tradicionalno sodelo- vanje med občinama je bil tudi osnovno vodilo k pobratenju. Tudi gostovanje pevskega zbora gimnazijcev iz Svetozarevega se uvršča med izmenjavo kulturnih dobrin. Zbor šteje 65 mladih pevk in pevcev. _y Slov. Bistrici so jih pričakali najvidnejši predstavniki družbeno-političnega življenja, kulturnih dejavnosti kot tudi mla- di, ki so svoje vrstnike sprejeli v krog svojih družin. Občinska konferenca ZSMS Slov. Bistrica je v ta namen pripravila tudi posebni program. V ponedeljek, 7. februarja, je kulturna skupnost organizirala za goste izlet v Kumrovec, kjer so se seznanili s krajem in z rojstno hišo predsednika Tita. Na poti iz Kum- rovca so se ustavili še v Poljčanah, kjer so si ogledali delovanje doslej edine celodnevne šole v bistriški občini. Ta dan so obiskali tudi krajevno skupnost Crešnjevec, kjer so si ogledali, pred nedavnim zgrajeno novo osnovno šolo, kate- ro so domačini poimenovali po Veljku Vlahoviču. Zvečer ob 19. uri pa je pevski zbor izvedel v do- mu kulture Crešnjevec prvi kon- cert v okviru gostovanja po bistriški občini. Na sam dan praznika so gostje obiskali novo mariborsko letališče v Slivnici. V Mariboru pa so si ogledali muzej NOB in mesto, na- to pa so se z žičnico odpeljali še do hotela Belevue, od tam pa obiskali še smučarsko rekreativni center AREH.Ta dan popoldne pa so gostje preživeli s svojimi gostitelji na njihovih domovih. Zvečer ob 19. uri so izvedli še slavnostni kon- cert v domu kulture Slov. Bistrica in s tem zaključih svoje tridnevno bivanje v pobrateni občini Slov. Biotrica. V. Horvat 8- NASI DOPISNIKI 17. februarja 1977 - TEDNIlt 8. FEBRUAR V ŠOLI MAJŠPERK v ponedeljek nam je tov. Lah po zvočniku povedal, da na.slednji dan ni pouka, moramo pa priti v šolo, ker bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Naslednjega dne smo se zjutraj ob osmih zbrali v telovadnici. S .seboj smo prinesli stole iz razredov. Ko so bili vsi stoli postavljeni v vrste in smo se pomirili, so pričeli s programom učenci nižje stopnje, ki so zapeli Zdrav- Ijico in še dve pesmi. Potem sta dva pionirji iz prvega razreda zapela Prešernovo ,,Po železni cesti", dve pionirki, prav tako iz prvega razreda pa sta deklamirali pesem. Renata, Sonja, Darja in Dušan so nam zaigrali kratko igrico o teti Speli. Zatem je bil na vrsti recital, ki ga je pripravil hterarni krožek. Prebrali so nam Prešernov življenjepis in delo ter odlomke iz proze. Po končani proslavi so za nižjo stopnjo predvajali risane filme, višja stopnja pa se je pomerila v kvizu iz znanja slovenske literature. Tekmovali so peti razredi proti šestim in sedmi proti osmim razredom. Na koncu so zmagali peti pred šestimi razredi, sedmi in osmi pa sta v znanju enaka.' Vsem udeležencem kviza je tov. Megličeva podelila čokolade. S proslavo smo počastili spomin na našega največjega pesnika; Franceta Prešerna in tudi pokazali, da nam slovenski kulturni praznik veliko pomeni. Tatjana Kovačič 6. b razred os nov ne šole Maj šperkj To smo mi člani dopisnega krožka na osnovni šoli „ Vinko Jurančič' v Vitomarcih. Z desne proti levi: Dragica Toš, Vida Pucko, Vida Nedeljko, Marjana Ploj in Zvonko L ovrenčič. Vso priznanje mladim in krajanom Kidričevega Poročali smo že, daje v nedelo 6. februarja v dopoldanskem času nastala večja okvara na nizko- napetostnem omrežju za vse bloke in četverčke v naselju Kidričevo. Takoj po tem dogodku so stopili v akcijo delavci DES Ptuj, pa tudi Miro Kovač, predsednik in Peter Gegič, tajnik krajevne skupnosti Kidričevo, ki sta v razmeroma kratkem času organizirala akcijo v tej smeri, istočasno pa sta poskrbela, da so stanovalci dobili v rekordnem času na dom obvestila o vzroku izpada električne energije, prav tako pa sta povzala vse stanovalce, da prihit^o na pomoč če bo potrebno. Kot prvi so prihiteli na pomoč mladi iz naselja, ki so pomagali čistiti transformator in opravljali najnujnejša zemeljska dela. S tem so dokazali, da so vedno in ob vsakem času voljni priskočiti na pomoč komurkoli. Nič manj pohvale pa niso deležni tisti krajani, ki so še po 22. uri zvečer prihajaU na kraj dogodka in povpraševali če je potrebna še njihova pomoč. Mladi so stopili ponovno v akcgo v torek 8. in v nedeljo 13. februarja. Kopali so jarek za kabel proti osnovni šoli. Saj je bil prav zaradi večje okvare odvodnega kabla za OS v ponedeljek pouk na tej šoli precej okrnjen. Pouk so sicer imefi, ni pa bilo šolske mahce in kar je seveda najnujnejše, razsvetljave. Krajevna skupnost Kidričevo se toplo zaliva^uje vsem, ki so priskočili na pomoč, največja zahvala pa gre seveda mladim in večjemu številu krajanov Kidriče- vega. Cicibanova šola Pod vodstvom lov. Silve Hertiš cicibani izpolnjujejo navodila pri igri. V Apačah so dobili cicibanovo šolo, katero obiskuje 28 cicibanov od 5. do 6. leta starosti. Cicibano- va šola je edina v KS Kidričevo in menda tudi v ptujski občini (na vasi). Da se malčki prijetno poču- tijo skrbi Silva Hertiševa, ki je tudi zaposlena v otroškem vrtcu v Ki- dričevem. Od začetka je cicibanova šola ,,domovala" v mladinskem klubu. Toda kmalu je bil klub pretesen za vse večje število cicibanov, zato so jih sedaj preselili v lepo urejeno dvorano prosvetnega društva. Tu je tudi več prostora, da lahko cici- bani nemoteno izvajajo svoje igre. Na mizah imajo precej slikanic, igrač, skratka rekvizitov, ki jih ci- cibani potrebujejo. Te rekvizite so kupili za denar, ki so ga prispevali starši in sicer po 100 dinarjev. Otroci si prinašajo malico s se- boj. Vendar bodo sedaj dobili ma- lico iz trgovine, zato, da bi dobili vsi enako matico. Skraja je bilo malo cicibanov, da- nes pa jih je 28, kljub temu je v Apačah še veliko cicibanov, toda zaradi samovolje staršev ne morejo obiskovati te šole, čeprav znašajo stroški samo 100 din. Cicibanovj šola traja do 3 ure tedensko, zg. ključih pa jo bodo koncem junija. Besedilo in .slika D. Klajnšeli Poglobitev v delo že pri naših cicibanih. ZIMSKE POČITNICE Končno je nastopil tako željno pričakovani dan. Vsi smo se zjutraj zbrali v šoH, ki je imela ta dan še posebno svečano podobo. Tovariš učitelj nam je razdelil izkaze o polletnem uspehu. Odprli smo jih in radovedno pogledah, kako je bilo ocenjeno naše pol- letno prizadevanje. Eni smo to sprejeli z bolj nasmejanimi obrazi, dirugi manj, nekateri pa so bili celo žalostni. V takem razpoloženju smo tudi odšli domov. Tako se je začel naš prvi dan počitnic. Tudi jaz sem se veselil počitnic, ker mi je mamica obljubila smuči, če se bom pridno učil. Res, želja se mi je izpolnila. Tudi zima in sneg sta bila letos nekoliko bolj naklonjena smučarjem kot pa lan- sko leto. Samo kaj, ko pa je vse tako hitro minilo. Zopet nas je po- klical šolski zvonček. Počitnic je konec, torbe na rame in spet gre- mo drgnit šolske klopi. Igor Petelinšek, 3/a OŠ Videm pri Ptuju ZIMSKO VESEUE Vse poljane sneg prekriva, vse poljane in gore. Tukaj je vesela zima, vsi prihajamo na sneg. Sneg veselje je za nas, naš potep je na saneh, ki se spuščajo v dolino. Tudi smučamo se radi, kepamo in drsamo, saj je sneg za nas veselje, da le ne bi šel ves skopnel. Andrej Haložan 6. b. osn. š. Majšperk PUST Rdečih lic in belega nosu velikih ušes in korastih hlač, pisanih nogavic, plastičnih čevljev, v vseh mestih je znan, najbolj pa v našem Ptuju, to je vsem znani pust. Darja Tominc, 6. b OŠ Majšperk ZA NAŠO LEPŠO BODOČNOST 2elim si novo veliko šolo. Učim .se zelo rada. Rada bi postala učite- ljica. Želim si, da bi vsi starši bili srečni, ker bi se njihovi otroci prid- no učili v novi šoli, kjer bo veliko lepih učdnic. . Daniela Bela, 2/b, OŠ Toneta Znidariča, Ptuj - danes ob 16. uri minut Pionirji zdravo Pravi šolski živ-žav in prešeren smeh razposajenih otrok, nam je dal vedeti že pred vrati šole, da smo prišli ravno v času malice. Šolska kuharica je hitro razdelila pripravljeno hrano in tudi naju s sodelavcem so prijazni učitelji povabili, da sva prisedla. Bila sva že pošteno lačna in po pravici povedano, kar nekam bolj prijazne so se nama zazdele že nekoliko odslužene stene stare šolske zgradbe. In o kateri šoli govorim, dragj pionirji? Seveda ste uganili - o vurberški štirirazrednici, kjer smo minuli četrtek, torej točno pred enim tednom, posneli oddajo „PIONIR- JI ZDRAVO". V .šoli ni veliko otrok, bUzu 100 jih trga hlače na šolskih klopeh, pa vendar imajo svojo pionirsko organizacgo, mla- di sodelujejo v organizaciji Rdečega križa, radi pojejo in recitirajo, radi so veseli in nasmejani kot vsi otroci njihovih let. Obljuba dela dolg in tako smo obljubo držali mi in vurberški pionirji, ki so skupaj s svojimi tovarišicami in vodjem šole - učiteljem Emilom Vilčnikom, pripravljah že dalj časa to in ono za današnje radijsko srečanje. Razposajeno veselje je v šolski jedilnici kmalu pojenjalo, zvonec, tisti nebodigatreba, je zabrnel konec odmora in magnetofon - priiM-a>ijen za snemanje, je neslišno beležil.,. . „Kaj 2^ beležil?" boste vprašali. Ce bi res radi zvedeU in če bi radi spoznali Srečka, Branka, Jožeta, Marjanco pa Komada in druge vaše vrstnike iz Vurberga, nam prisluhnite danes ob 16. uri in 30 minut. Pa lepo pozdravljeni in na svidenje do takrat - vaš urednik. mš Konrad Bezjak in Valerija Žižek učenca 2. in 3. razreda sta nam zaigrala na frulici. Foto: R Mali pevci vurberSce šole so se takole predstavili našemu fotografu. Foto: R Pustni torek v Ormožu Turistično društvo pripravlja na pustni torek ob 14. uri po mestnih ulicah pustni karneval. Upajo, da sc bo karnevala udeležilo čim več občanov, prav tako pa Turistično društvo vabi, da sc pohoda po me- stnih ulicah udeleži čim več mask in organiziranih pustnih Sem. To- rej po veselju v Ptuju, še skok v torek v Ormož. Tudi tam bo vese- lo, zk DPM - PTUJ Prireja 21. februarja 1977, ob 15. uri pustno rajanje za predšolske otroke, v športni dvorani MLADIKA - Čučko- va ulica (pri stadionu). Otroci s starši vabljeni! Najboljše maske bodo nagra- jene! Za gradnjo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju so darovali: ŽTP LJUBLJANA - PROMETNA SEKCIJA PRAGERSKO 2.000 OBČINSKO SODIŠČE ZA PREKRŠKE PTUJ, namesto novoletnih čestitk 500 Darovalcem iskrena hvala! Bilo je nekoč... Bilo je nekoč - tako se začenjajo pravljice in bajke, jaz pa sem dala svoji pripovedi name- noma tak začetek. Fantje so ob večerih pred pustom veselo rožljali s kravjimi zvonci in ta tak način oznanjali skorajšen prihod „fašenka". Obenem so si mlade- niči krpali in šivali svoje pustne obleke,, ki so bile največkrat kurentovi kožuhi, picekova opra- va, pa oprema za rušo, orače in kopjaše. Shši se kot pravljica in v resnici bo morda vse to kmalu pravljica, ki jo babice pripovedujejo svojemu vnučku, ta pa bo za pusta vse kaj drugega kot straJi vzbujajoči kurent. Čeprav živim na vasi, zdaj pred pustom le malokdaj sušim rožljanje zvoncev. Tako so se fan^e v soboto, 5. februarja letos med sankanjem (na snegu) pogovarjali, da bi ŠU zvečer od šestih do osmih rožljat z zvonci, da bi tako naznanili ^orajšen prihod pusta. Sama si že pripravljam ,,masko" za pust Za nasvet, v kaj bi se te pustne dneve spremenila, sem vprašala svojo staro mamo v Markovcih, torej prav v kraju najstarejšili pustnih mask. Prav gotovo boste presenečeni nad njenim odgovorom, s^ sem bila tudi jaz- ,,Veš, ko sem bila jaz mlada, so se na fašenk_ pripravljah skoraj samo fantje. Šivali so si pustne obleke, ampak ne za kavbojce in indgance, kot si sedaj vi, oni so si pripravljali obleke za k oran te, piceke, ruse. Dekleta smo jim pri tem pomagale, same pa si pustnih oblek nismo šivale. Pripravile smo nekaj žepnih robcev, te smo nato podarile korantom, ki so nas „obiskali" s s-vojim podcako- vanjem. No, da ne boš mislila, da dekleta nismo bila nikoh pustne maske. Oblekle smo se v čarovnice, liikarice, nekakšne indijanke, to nismo bile nikoh!" Tako mi je povedala stara mama. Pa danes? Prav vesel si lahko, če vidiš koran ta ah piceka, orači in rusi pa so prava znamenitost Za tolažbo pa po vasi švigajo sem ter tja „indijanske puščice'. Pred strašilnimi streh iz pištol, „kavbqj- cev" pa je najbolje, da se skrgešv najbolj temen kot hiše. Čarovnic, ki letajo na svojih metlah po cesti, se ustraši celo ,Jiudiček", sprem^evalec korantov. Nam mladim je vse to všeč, vseh teh »modernih ' mask smo v^eni in se jih ne bojimo. Starejši l|udje pa se raje zaprejo v svoje hise m odprejo duri samo za današnji čas ,,staromodnim" šemam, ki pa se jih bojimo mi in nismo nič kaj veseh, ko prirožlja v hišo korant in žeh od dekleta robec. Največkrat ga dobi, včasih pa tudi ne. Mogoče ne veste, zakaj mu služqo robci. Fan^e, koren ti namreč, tekmujejo med seboj, kateri bo imel več robcev. Robci pomengo število fantovih občudovalk. Tako si nekateri ,,naprosijo" tudi po petdeset in še več robcev, seveda ne en sam dan, ampak skozi ves pustni čas. Pa še to za konec: včeraj sem prisluScovala pogovoru med mojo sestrico in sestrično Jožico. Ta se je pohvalila, da bo za „fašenk" oblečena v ,,gobico", moja sestra pa je oporekala: „Ja, kaj ti bo „gooica' , ko boš pa pred korantom zbežala!" Jožica jo je zavrnila: ,,S^ bo korant misfil, da sem goba in me bo pustil pri miru." Janja pa me je navihano pogledala in rekla: „Slavica, veš kaj, korant bo že videl gobico, samo Jožica bo pozabila, da je gobica in jo bo med jokom ucvria v najbhžje zavetje." Vse tri smo se zasmejale. Slavka Pičerko 8/b, OŠ Markovci Hajdina Pričetek javne razprave o kmetijstvu Na skupni scji seKc^e za družbenoekonomske odnose v kmetgstvu pri KK SZDL H^dina, ki je bila v četrtek, 10. februarja, so bih prisotrri seznanjeni z informacijo o sklicih javne razprave o kmetgstvu v občini Ptuj, hkrati pa so tudi določili roke za skhcevanje zborov občanov in delovnih ^udi v KS Hajdina. Beseda je tekla o pripravah na izvajanje in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbe vasi v srednjeročnem obdobju 1977-80. O tem sta obširno poročala že Delo in Kmečki glas, nujno pa je, da se z rgimi seznanijo predvsem nepo- sredni kmetgdci proizvajalcu Določeni so bili tudi datumi za skhc zborov občanov in delovnih hudi in sicer: Za krajane naselij Draženci, Sp. in Zg. Hajdina bo zbor občanov v četrtek, 17. februarja 1977 ob 18. uri v gasilskem domu v H^dini, prebivalci vasi: Skorba, Hajdoše, Gerečja in Slovenja vas pa se bodo sestah v petek, 18. februarja 1977 ob 18. uri v gasilskem domu v Hajdošah. Glede na dosedanje precej plodne razprave o kmetgstvu v KS H^dina, je pričakovati, da se bodo delovni ljudje in občani, še predvsem pa kmetje, aktivno vključili v to javno razpravo, saj ima KS H^dina, ki zajema še naselji Kungota in Njiverce iz KS Kidričevo, vse ekonomske, kra- jevne, prostorske in tudi kadrov- ske pogoje, da v smislu zakona o združenem delu postane samo- stojna TOZD v okviru Koopera- cije, Kmetgskega kombinata iz Ptuja. S. B. Predavanje za kmečke žene v pretekhh dnevih so se v raznih krajih ptujske občine vrstila predavanja za kmečke gospodinje, ki so bila dobro obiskana. Poprečno jih je bilo okrog 40 na vsakem predavanju. Kmečke žene so poslušale predavanja o higijenskem pridobivanju, kontroh, predelavi in prodaji mleka. Najbolj so jih zanimale cene in kontrola mleka ter čistilna in sredstva za razkuževanje, kijih uporabljamo pri molži. Zadnje predavanje s to vsebino je bilo v torek na Medvedcah. Ob koncu tega ah v začetku prihodnjega tedna pa se bodo pričela predavanja o ureditvi kmečkega vrta in načinih krmljenja. 1. k. - 17. februarja 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 pivo mesto med modcimi ekipami - kartisti AMD Ptuj, priznanje je sprejel Jože Čeh Foto: Langerholc Predsednik 10 TKS Ptuj, Jože Štrafela in Miki Preteč, dmgouvrščeni med posamezniki Foto: Langeriiolc Izbrali smo najboljše športnike v avli osnovne šole dr. Franja Žgeča v Dornavi je vse prisotne najprej v imenu družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Dornava po/dravil predsednik TVD Parti/an Konrad Vertič. Sledil je govor pred- sednika i/vršncga odbora TKS" Ptuj Jožeta Siratele. Med drugim smo slišali, da se je telesna kultura pričela hitreje razvijati z uveljavljanjem Jcicuatskcga sistema in sadovi so že vidni. Trenutno deluje v naši občini 51 osnovnih tclesnokulturnih organizacij. Športnih panog imamo okrog tride- set in to od splošne telesne vzgoje in rekreacije do vrhunskih športov, v katerih prevladujejo v naši občini predvsem tehnični. Aktivno se s športom ukvarja preko H(K)0 članov oziroma čez deset odstotkov prebivalcev. Vendar v vseh krajevnih skupnostih ni tako. Še vedno imamo sedem krajevnih skupnosti, ki še nimajo svojih tclesnokulturnih organizacij. Tem txi potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. Osnova za prihodnji ra/voj je množičnost. Ob koncu je zaželel vsem športnikom veliko uspehov. i/vršni odbor TKS je imenoval posebno komisijo, ki je na podlagi prcdlogcv osnovnih tclesnokulturnih organizacij, določila najboljše. Od šolskih športnih društev so priznanja prejele osnovne šole Juršinci, Tone Znidarič, Cirkulane in Franc Osojnik ter gimnazija Dušana Kvedra. Priznanja za aktivno delo na področju množičnosti in za aktivno delo na področju telesne kulture so dobile naslednjeosnovne telesnokulturne or- ganizacije: športno društvo Bratstvo iz Zavrča, TVD Hajdina in TVD Partizan Dornava. Najuspešnejše ženske ekipe: 5. mesto — mladinska ekipa košarkarskega kluba Drava; 4, mesto — pionirska ekipa strelske družine Turnišče; 3. mesto — mladinska ekipa rokometnega kluba Drava; 2. mesto — ekipa atletske sekcije pri TVD Partizan Ptuj; 1. nle:^lo — pionirska ekipa nainiznoteniškega kluba Petovio; Najuspešnejše moške ekipe: 5. mesto — šahisti §D Izbira; 4. mesto — atletska sekcija pri TVD Partizan Ptuj; 3. mesio — člani strelske družine ,,Jože Lacko"; 2. mesto — ekipa padalcev Acrokluba Ptuj; 1. mesto — ekipa kariistov AMD Ptuj — lanski državni zmagovalci; Za marljivo in vestno izvrševanje načel in sklepov svojih osnovnih tclesnokulturnih organizacij so nagrade prejele naslednje posameznice in |x:)samezniki: Helena Dobrijevič, Sanja Džankič, Nada Skok, Tatjana Vaupotič in Marjana Vidovič ter Janko Rožmarin, Alojz Šegula, Branko Novak, Franc Tominšek, Jernej Somen, Aleksander Kilibarda, Ivo Emeršič, Milan Baklan, Danilo Polajžar in Jurij Šmigoc. Med posameznicami je tretje mesto in bronasto plaketo prejela mlada in nadarjena igralka rokometa Milica Krivec, članica rokometnega kluba Drava. Drugo mesto in srebrni pokal jc pripadlo članici atletske ekipe TVD Parti/an Ptuj Tatjani Butoicnovi. Naslov najboljše športnice naše občine v leiu 1976 in zlati pokal je konnsija dodelila članici Acrokluba Ptuj, sekciji za padalstvo Zdenki Gla- /;irjc\ i. rrctje mesto med posamezniki in bronasto plaketo je prejel član AMD Ptul, sekcije za karting Slavko Pislak, lanski državni prvak v kategoriji do 125 ccm. Miki Prstec, član TVD Partizan Ptuj, republiške in državne ekipe in najboljši tckmosalcc republike na kratkih progah, je drugi in dobil je srebrni pokal. Za najboljšega športnika pretekle sezone je komisija zbrala Otona Velunška, člana Acrokluba Ptuj, sekcije za modelarstvo, najboljšega jugo- slovanskega letalskega modelarja in državnega prvaka v več kategorijah ter enega najboljših v Evropi. Prejel jf zlati pokal. Priznanja, plakete, pokale in praktična darila so prispevali TKS Ptuj in ptujske delovne organizacije ter zasebni obrtniki. Kot gostje so na prireditvi sodelovali trener jugodistov Impola iz Slovenske Bistrice PliberSek in znana jugoslovanska atletinja Breda Pcrgarjeva s svojim trenerjem. V kulturnem delu prireditve sta sodelovala mešani pevski zbor iz Dorna\e in tamburaški orkester DPD Svoboda iz Ptuja pod vodstvom Frat^aHribernika. Zbrane jc zabaval tudi znani humorist Franček Vičar. V avli osnovne šole je prireditvi prisostvovalo okrog 200 športnikov, krajanov Dornavc in gostov. Ob koncu naj napišemo, da je prireditev, kljub manjšim napakam, uspela in dosegla svoj namen — popularizacijo športa. 1. kotar ZIMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO CELJA 3 Mladinska reprezentanca Ormoža-Celje 12:17(7:11) V nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva v Celju je mladinska reprezentanca Ormoža osvojila polovičen izkužiček. V prvi tekmi so se pomerili z ekipo Celja, ki je prikazala boljši in lepši rokomet in .la koncu osvojila dve točki, ki jo uvrščajo trenutno na prvo mesto; Najboljši strelec pri mladinski reprezentanci Ormoža je bil Krstič s šestimi (6) zadetki. Pri Celju je dosegel največ zadektov Rovšnik in sicer 10. Mladinska reprezentanca Ormoža- Minerva (Griže) 10:0 b.b. V drugi tekmi 4. kola v Celju se je mladinska reprezentanca Ormo- ža srečala z ekipo Minirca iz Griž. Ekipa Minerve, ki nastopa v republiški ligi, je igrala z igralci, ki niso več mladinci in tako je mladinska reprezentanca Ormoža dobila tekmo brez borbe 10:0. Za mladinsko reprezentanco Ormoža je dosegel največ zadetkov Zabavnik in sicer 5. Mladinska reprezentanca Ormoža je nastopila v postavi: Gaberc, Krstič, Vukan, Roškar, Hebar, Topbčar, Rajšp, Erlatič, Cvetko in Majcen. Rezultati v članski konkiuenci: Velika Nedelja - Trim Team (Celje) 21:23, Velika Nedelja- Leskovec 25:14, Velika Nedelja- Tehnomercator 14:20, Velika Nedelja-Radeče 18:19, Velika Nedelja-Radeče (veterani) 16:21. Ekipa Velike Nedelje je igrala v postavi: Zemljak, Meško J., Kumer, Majcen, Lah, Skok, Slana, Kvar, Trofenik, Kace, Kovačec, Kosi in M. Meško. D. Cvetko ZIMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO VARAŽDINA Velika Nedelja-Središče 21:20 (12:12) V nadaljevanju zimskega roko- metnega prvenstva v Varaždinu so se rokometaši Velike Nedelje sečaM z ekipo Središča iz Središča ob Dravi. Tekma je bUa razburljiva skozi ves čas trajanja z napakami na obeh straneh. Ekipi sta se na čas menjavali v vodstvu in tako še nekaj sekund pred koncem ni bil znan zmagovalec. Igralci Velike Nedelje so v zadnjih sekundah dali zadetek in osvojili dve novi točki, ki jih uvrščata na solidno mesto na prvenstveni tablici. Strelci za Veliko Nedeljo: Kumer 6, J. Meško, Lah in Majcen po 4, Slana 2 in Skok 1. Pri ekipi Središča je bil najuspešnejši Mlakar s 5 zadetki. Mladinska reprezentanca Ormoža-Varteks 10:14(5:10) Mladinska reprezentanca Ormoža je v nadaljevanju prvenstva igrala z mladinsko vrsto drugoUgaša Varteksa in doživela poraz. Igralci Varteksa so bili boljši nasprotnik skozi ves čas tekme. III. mladinska reprezentanca Ormoža se z maksimalno borbenostjo ni mogla priboriti boljšega izida tekme. Strelci za mladinsko reprezentanco Ormoža: Cvetko 3, Krstič 2, Vukan, Roškar, Zabavnik, Hebar in TrpUčar po 1. D. Cvetko Tretje mesto za NTK „PETOVIA" v soboto in nedeljo, 12. in 13. februaija je bilo v Kranju repubUško ekipno prvenstvo pionirjev in pionirk v namiz- nem tenisu, katerega se je udeležila tudi ženska ekipa NTK ,J'etovia" iz Ptuja. Igrale so Džankičeva, Udo- vičeva, Kampuševa in Meško- va. Ekipa je po težkih bojih na koncu osvojila 3. mesto za ekipama ,,Fužinarja" iz Raven na Koroškem in ,JCemičarja" iz Hrastnika. M. J. KKDrava-KKRuše 85:107(40:51) v drugi tekmi so bUi „dravaši" zasluženo poraženi. Kako in zakaj bodo razčistili sami, očitno pa je, da imajo premalo treninga. Ta poraz ni potrebno jemati tragično, saj so tekme izven košarkaške sezone, le za pripravo igralcev na spomladansko hgo. Da bodo spomladi pokazah bolj sigurno in kvalitetno igro, kot smo je bdi navajeni, bodo morali trenirati več kot le dvakrat tedensko. Zato jim je potrebno zagotoviti še en termin v športni dvorani Mladika. Uspešni so bih: Dobrijevič, Kihbarda 14, Srečkovič 12, Satler 11, Šerona Zlatko Marčič 9, Neudauer 6, Miran Marčič, FiMpič 4, Cobl 2. O delu KK Drava in o njihovem občnem zt)oru bomo obširneje poročaU prihodnjič. V. K. KOŠARKA KK Drava v finalu Košarkarji Drave so v nedeljo, 13. februarja sodelo- vali na III. turnirju za Dravski pokal v Rušah. Srečale so se štiri ekipe: Dravograd, Pod- četrtek, Ruše in Drava. Dravaši so odigraH dve tekmi, prvo z Dravogradom, drugo pa z Rušami. KK Drava-KK Dravograd 85:82(47:37) V tej tekmi so „dravaši" pred vsem v prvem polčasu igrali zanesljivo, hitro in dobro organizirano, saj so ves I. polčas vodih in si zagotovili 10 košev prednosti. V drugem polčasu je nasprotnik z igro mož moža znižal razliko v koših, a premalo za svojo zmago. Najboljši strelec je bil Kihbarda, saj je v tej tekmi dosegel kar 34 košev. Drava je nasprotnika premagala za 3 koše. To ni veliko, a dovolj za zmago. Kurenti - gostje zagrebške televizije v pustno obarvani nedeljski oddaji zagrebške televizije „nedeljno poslepodne" so se širši jugoslovanski javnosti predstavili tudi ptujski ku- renti in kopjaši. Nastopih so Franc Bolcar (kopjaš), Rado Hohl in Janez Klinger (godca) ter kurenti, bratje. Drago, Jožek in Marjan Strafela. Z enim izmed voditeljev oddaje, Sašom Zalepuginom seje o že tradicionalni pustni prireditvi v Ptuju, pogovarjal, predsed- nik pripravljalnega odbora, Jože Strafela. Prepričani smo, da si je z nedeljsko predstavo, prireditev pridobila nove prijatelje. MG Kurentovanje s karnevalom 77 ZBORNA MESTA: Odbor za pripravo kurentovanja s karnevalom 77 Sporoča, da je zborno mesto za ostale karnevalske skupine v Prešernovi ulici - prihod na zborno mesto po Raičevi ulici; medtem, ko se bodo etnografske dcupine, pustne skupine šdskih otrok in pešci, zbrali pri športni dvorani Mladika. Seneški gasilci so imeli občni zbor v soboto, 5. februarja so seneški gasilci na občnem zboru pregledah sadove dela v društvu v zadnjih štirih letih. Pred štirimi leti, ko je bd izvoljen dosedanji upravni odbor, so si zadah nalogo, da nabavijo in v štirih letih izplačajo gasilski avto. Po obširnih poročilih na občnem zboru so ugotovih, da je bil uspeh dela v zadnjih letih več kot zadovoljiv. Avto so izplačali pred rokom, izven plana pa so asfaltirali prostor pred domom in uredih tam tudi avtobusno postajo in ob domu plesišče za prireditve na prostem. Poleg doma so zgradih garažo, stari dom pa preuredili v večjo dvorano, ki jo v zimskih mesecih uporabljajo poleg gasilcev tudi Rdeči križ in drugi. Po izvohtvi novega UO so sklenih, da tudi ne bodo držali rok križem, saj bodo v letošnjem letu praznovah petindvajsetletnico, za katero se hočejo temeljito pripraviti ter dom in okohco še lepše urediti. S. R. Predstavljamo Blanko Milošič Nogomet je trenutno v središču pozornosti. Se vedno se slišijo razpravljanja glede reorganizacije nogometa v Sloveniji, toda ne samo v naši ožji domo- vini, marveč se to nanaša na celo Jugoslavijo. Veliko govorimo o nogometaših oz. o nogometu športu, ki bi ga naj ,,gojili" samo možje, zato pa veliko manj po- zornosti posvečamo ne samo ženskemu nogometu marveč celotnim tekmovanjem, na katerih sodelujejo ženske (nogomet, košarka). Tokrat bom predstavil predstavnico nežnega spola, žensko, ki je na ženskem nogometnem področju star znanec. Blanka Milošič, rojena 1954 v Njivercah, tukaj tudi danes živi, je članica ženskega nogometnega kluba Maribor, ki pa trenutno miruje, prav tako njena vTatarka Blanka Milošič. Izvira iz takorekoč športne družine, saj sta tudi njena brata zapisana nogometu trenutno kot sodnika, prej pa aktivna igralca NK Aluminija. Zanimivo je, da Blanka ni začela športne kariere med vratnicami, marveč je bila izredno dobra roko- metašica RK Drava. Vendar je kaj kmalu začela vaditi pri ZNK Maribor, to je bilo leta 1970. S svojimi lovarišicami je potovala po vsej Jugoslaviji od Splita, Zagreba, Banja Luke in še drugih krajih. Obiskala pa je tudi Italijo in sicer Palna Novi, kjer je ekipa doživela najhujši poraz. Blanka je prejela tudi laskavo priznanje na turnirju malega nogometa za ženske, kjer je bila proglašena za najboljšo igralko skupaj z znano rokometašico Loko- motive Milko Veinovič. Poklicana j