OBRTNI VESTNIK
Strohoonl list za pouzdlgo In naprtdeh obrtništva Draoshe bananine.
.OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko In sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40*— polletno	Din 20-— peaamezna številka. . Din 1'—	Gladilo obrtništva Dravske banovine. V t ■ ‘ Uredništvo in npravntttvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.	Netrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrstsjo. PonatisH dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podmiuiei v Ljubljani 10JM0.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 22. januarja 1932.	Štev. 4.
»Perspektive srečnejše obrtniške bodočnosti"
Uvodni članek v 2. številki »Obrt« niškega glasnika« nas navaja na to, da se tudi mi pomudimo nekoliko pri »bojih in sporih«, ki jih pisec članka opaenja samo v naslovu in v zakljtič* nem stavku, dočim je v glavno vse« brno članka zavito le spretno zakrito koketiranje z industrijo in nekako prerokovanje onega »requiescat in pace«, ki ga bo vsaj po piščevem mne« njiu prej ko slej deležno obrtništvo s tem, ko bo pri nas industrija na taki stopnji, da bo mirne duše in brez po« milovanja Jahko zavila obrtništvu vrat. Tedaj seveda bo gospod pisec prav lahko ofioialno in slovesno pre* sedlal k industriji, četudi bi to že da« nes lahko storil ter bi se tako prav spretno in tudi častno izognil »bojem in sporom« meti nami obrtniki, katere poudatjati in podčrtavati s piedestala nekake nadstrankarske obrtniške ari« stokratske vzvišenosti je občutil pisec s tun, da se s teatralnim naslovom postavlja v pozo glasnika boljše obrt« niške bodočnosti pod industrijskim varuštvom. Ves članek je tako spret« no predhodno naznanilo nekakšne »iz« premembe firme«, da se sedaj prav nič ne čudimo. <ia se gospod pisec ni še nikdar postavil na stališče obrtni* ške samozavesti, kadar ga je javnost ob neobrtniških prilikah nominirala za industrialca. Potem je povsem na« ravno, da sili človek preko mej svoje« ga tako nizkotnega rokodelstva in si postopoma postavlja in gradi steber strojne obrti, skratka industrije.
Da se dotaknemo logičnega zmisla omenjenega člamka, nam je nerazum« ljivo, kako more pisec ob zgoraj orne* njenih »perspektivah obrtniške bo« dočnosti« trditi, »da je rokodelec ostal na svojem mestu, vztrajajoč kljub vi* harjem današnje dobe kot vojak na braniku svojih življenjskih dolžnosti«, če pa nam obrtniška bodočnost (po pisčevem naziranju) obeta, da bo tre« ba prav nečastno vreči puško v koru« *o ter dezertirati bodisi k industriji a*i Pa k cestnim pometačem. Zadnji slučaj bi seveda prej ko slej prišel v poštev	za	večino,	ki	nima toliko
gmotnih	sredstev, da	bi	industriji po«
ložila svoj obulus.
Bojev in sporov se torej straši pi« sec. Mi pa se bojev ne bojimo, ker pač brez bojev n; zmage. Spori pa so mogoči	le	tam. kjer	je	iz stvarnosti
prehod	na	osebnosti	in	zato mi mo*
ralno krivdo na sporih prav odločno zavračamo, ker dobro vomo in tudi pisec dobro ve, kje jim je izvor.
V	omenjenem članku naštete točke od. 1 do 4, ki naj očividno veljajo za obrtniški katekizem,, so nam prav všeč, prav posebno pa nam ugaja 3. to&ka, ki govori o vzgoji in izobrazbi zanesljivih funkcijonarjev obrt« niških organizacij, ki bodo seveda s svojo vzgojo in izobrazbo ob prvi ugodni priliki poleteli preko mej svo« j^Sa rokodelstva in pustili ubogi obrt« niški stan na cedilu. Sploh smo iz vse« ga tega mnenja, da smatra pisec obrt* ništvo le za nekak kader, iz katerega se rekrutirajo sem pa tja prav dobri kandidat je za industrijo in za kar bi jim bil najboljši pripomoček iz obrt« niških žuljev osnovani Obrtno*pospe* ševalni zavod zbornice TOI.
Pri vsem tem pa nam je seveda se* daj tudi povsem jasno, zakaj.je pisec v največji meri iz principa zaveden obrtnik, četudi je prav gotovo danda* nes obrtniška zavednost v danih prili« kah mnogo bolj potrebna kakor pa princip, ter nas je tudi z ozirom na to država več ko dovolj moralno podprla
z novim »Obrtnim zakonom«, ki daje obrtniški delavnosti in obrtništvu kot eni najvažnejših nacijonalno*gospo* darskih panog dovolj konkretnih vi« sokovrednih smernic po gospodarski kolektivizaciji v močnih organiziranih in samostojnih korporacijah kot pra« vočasno zavarovanje proti nadvladi razvijajoče se industrije.
Tudi mi, gospod pisec, pravilno raz* umevamo vrednost naših organizacij toda še bolj razumevamo vrednost in pomen bodočih naših obrtniških združb in korporacij, ki nam jih bo prineslo uveljavljenje novega obrtne* ga zakona, in baš radi tega se hočemo že danes pravočasno iznebiti vsakega nepotrebnega balasta in vseh neobrt« niških priveskov, da bodo osnove no« vih obrtniških organizacij zares čiste in samo obrtniške, v katere bode mo« gel imeti sleherni obrtnik neomejeno zaupanje, kakor v resnično le čisto njegovo delo. Tudi nam je pri našem idealnem prizadevanju po združitvi vsega jugoslovanskega obrtništva, po združitvi resnično le obrtniških sil v skupno duhovno m gospodarsko ujedi« njeno celoto »nepreračunljiva škoda cepljenja naših vtsU povsem nerazum* Ijiva in smo mnenja, da je s tem pisec gotovo m is K! na cepljenje naših vrst z industrijo in trgovino.
S tem upamo, da smo dovolj objek« tivno in stvarno izrazili naše mnenje o omenjenem članku, ki bi š svojo .bo« gato a vendar skrajno neprcjačunlrivo frazeologijo mogel vzbuditi mod obrt* ništvom več nerazumevanja kakor pa koristi za ono stran, Jcatero gospod pi« sec zastopa kot obrtnik iz principa.
Samopomoč!
Skoraj povsod čujemo danes bese* de, ki nas popolnoma nič ne razvese* ljujejo; kamor pogledamo, povsod vi* dimo, da se nahajamo v takšnem sta* nju. kot ga niti mi niti zgodovina ne pomni.
Vzrok vsemu temu je splošno zna* na ali. da ne trdimo tega prav za na* še razmere, tako imenovana kriza. Mi pri nas govorimo vedno in že na ustih vsakega je mesto pozdrava že zopet kriza. Naša država je agrarna in pri nas govoriti o krizi je — bi skoraj rekli, greh. vendar je pa tudi pri nas že dokaj tovaren skrčilo ali pa celo
ustavilo svoje obrate, ker nimajo kon« ziima ali odjema za svoje izdelke. Temu so kajpada sledili tudi odpusti delavcev in sploh pomožnega osebja. Tem huje pa je, da sc je pojavilo to stanje baš na jesen, ko gre gradbena sez;ja h kraju in ko so morale tudi gradbene stroke zaradi prezimovanja ali p« že tudi radi splošnega denarne« ga zastoja svoja pričeta gradbena de* Ja ustaviti. To se sicer tudi redno po« javlja vsako leto po gradbeni sezoni, toda tako izrazitih kontur še to doslej ni nikdar zavzelo. Sezonski delavci odnosno dela so bila temu kot že re* čeno podvržena, ali letos odnosno je« seni lansko leto so «e pa tem pridni* žili tudi drugi, ki jim, recimo, konzum ne dopušča, da bi mogli še nadalje vztrajati pri svojem dosedanjem za« šluzku, ker ni odjema od dosedanjih odjemalcev.
Nimamo namena raziskovati, kje tiči vzrok tega, vendar je pa jasno, da Zaznamujemo pri nas prve početke tega stanja — zastoja že v onem času. ko je začela preje tako krasno uspe* vajoča lesna trgovina pešati zaradi tu« je konkurence na drugih inozemskih tržiščih, kjer je imelo do tedaj naše blago, posebno lesni produkti, pred« nost.
Temu so sledili drugi produkti, predvsem agrarni, za katere nismo
našli v inozemstvu več onega zanima* n ja, ki je bilo do tedaj običajno. Raz* umljivo je, da so se zaradi tega poka« zale posledice tudi pri nas doma in je lahko Umljivo, da če ni mogel naš kmet svojih produktov več tako vnovčiti, tudi ni mogel biti več tak odjemalec naše obrti in industrije. V naših obrtnih delavnicah in tovarnah proizvajamo različne produkte, ki jih v glavnem dobavljamo za direktno porabo kmetu ali pa kot pomožna sredstva za razne druge sloje našega prebivalstva.
Radi tega pa tudi. mi obrtniki danes ne moremo več v takšni meri proizva« jali svojih izdelkov, kot smo jih še nedavno. Tudi mi smo morali skrčiti delo in odpustiti svoje delovne moči, da moremo vsaj sebe in svojce preži« viti z zaslužkom, ki se nam še nudi.
Nam je treba pomoči, potrebuješ' pa pomoči tudi naši pomočniki, ki smo jih morali pod silo razmer odpu« stiti. ker ni bilo dela. Zato pa, ker se zavedamo, da je naš stan tudi eden onih, ki zelo občuti sedanjo krizo, moramo vsi brez razlike seči po sa* mopomoči, da z njeno pomočjo vsaj delno ublažimo krizo, ki zadeva ves naš narod.
Velika obrtniška konferenca v Brodu ob Savi
V nedeljo, dne 24. t. tn. se bo vršila v Brodu na Savi konferenca predstavnikov vseh obrtnih zadrug in Zvez v državi, katero sporazumno s savezom hrvatskih obrtnikov v Zagrebu sklicuje Zemaljski savez zanatskih udruženja in esnafa iz Beograda.
Kakor je znano, se je vršila pred dvema letoma v Brodu prva vse-obrtniška konferenca, na kateri je bila sprejeta znana Brodska resolucija, katere principi so v novem obrtnem zakonu vsebovani. Sedaj je poleg tega potreben skupni dogovor o nadaljnjem delu.
Dnevni red konference je naslednji: 1. Brodska resolucija in vse-bovanje njenih načel v novem obrtnem zakonu. 2. Principi odredbe o zbornicah in principi statutov obrtnih zbornic. 3. Principi uredbe o organizacijah in principi uredbe o izpitih v obrti. 4. Razno.
Na tej konferenci bodo zastopane vse obrtniške organizacije po svojih zastopnikih. Poleg tega pa naj bodo zastopane vse organizacije, ki so prejele vabila od bratskega beograjskega Saveza.
Pravilno bomo pa razumeli to sa* mopomoč le tedaj, ko bomo vsi cenili naše lastno delo in se. prepričali, da inozemski obrtniški in industrijski produkti niso boljši od domačih in da smo si krize krivi delno tudi sami. Naša samopomoč naj obstoji v tem. da zaupamo sami v sebe in da za* upamo mi delu svojega tovariša obrt* nika, a on nam!
Bodoče posebne obrtne zbornice
V	tretji številki zagrebškega »Otortničkega vjesnika« je napisan članek pod gornjim naslovom izpod peresa g. »M-akc, ki ga prinašamo radi pomembnosti v celoti.
Parkrat smo že poudarili, da je novi obrtni zakon prepustil gospodarstvenikom samim, da odločijo o sietetbu zbornic in zato so naše posebne obrtne zbornice v glavnem zasigurane.
O vseh prednostih posebnih pred skupnimi zbornicami ni naša namera v tem članku govoriti, ker smo to vprašanje že vsestransko obdelali in se to' danes ne more več tre tira ti kot neko vprašanje, ker je popo}nqn)ft dokazan
po'	j.	.
Predvsem stojimo mi danes prat izvajanjem zakona, v življenje, torej tudi pred osnovanjem posebnih obrtnih
zbornic. Kar se tiče teritorija teh zbornic, sedaj ne bomo govorili, ker je to stvar medsebojnega obrtniškega sporazuma, ali eno je sigurno, to je, da bomo v Zagrebu imeli brezpogojno posebno obrtno zbornico. To (kot ostale) zbornico čakajo velike naloge in odgovornost, ker mora ona dejansko dokazati vse one prednosti, katere smo mi stalno dokazovali in ona mora biti žarišče obrtno zaščitne delavnosti, odločen čuvar zakonsko zajamčenih obrtnih pravic, iskren tolmač zakonskih odredb, popoln poznavalec obrtniških prilik in potreb, vrhovni obrtniški iriciativni organ in odločen obrtniški stanovski vodja.
Zelo velike naloge čakajo otortno zbornico. Obrtni zakon je predpisal tem zbornicam široko področje. Te bodo morale skrbeti za osnovanje, delo in pravilno vršenje vseh poslov področnih prisilnih obrtniških združb (zadrug) in okrožnih odborov. Isto tako bodo dajale inicijativo za jačje in uspešnejše delo teh združib. Dajale bodo inicijativo za osnovanje koristnih obrtnih ustanov kakor: strokovnih šol in tečajev, obrtnih zadrug, muzejev, izložb, fondov za pošiljanje mladih mojstrov v inozemstvo itd. Njena dolžnost bo, da takoj v začetku prične z delom na tej veliki praznim, katera nam je v naši stanovski borbi kot najvažnejši argument vedno manjkala, to so statistike kakor v pogledu obratovalnic, njihovih vrst, števila, prirastka, upadka, števila pomožnega osobja in vajencev, njihovi porazdelitvi po delavnicah in vrstah, ekonomski moči strok, njih produktivni sposobnosti in vsem, kar je potrebno za obde-lanje vsestranske statistike svojega področja.
Posebno poglavje bo treba posvetili delu za racionalizacijo obrtnih proizvodov in predmetnemu zbiranju podatkov iz izobrazbe, proučitev domačih in inozemskih tržišč obrtniških produktov v svrho plasiranja obrtniškega blaga, iskati virov obrtnišikih surovin itd.
Zbornica bo treti rala vsa direktna ali indirektna obrtniška vprašanja, zbirala bo material, v to svrho prejet od združb na področju in odborov odnosno ostalih obrtniških ustanov, katerega bo predelala in zagovarjala upravičene obrtni-
ške zahteve in potrebe. Izvrševala bo vse predstavke in predloge iz lastne iniciative pristojnim oblastem v vseh pravcih, a prav posebno pažnjo bo pa ■posvečala pravilnemu ,tolmačenju odredb zakonov, pravilnikov, uredb itd. — Posebno skrb mora posvetiti povzdigi nivoja kvalitete obrtniških produktov in strokovni izobrazbi obrtniškega naraščaja. Današnji zavod za pospeševanje obrti se mora pod upravo obrtne Zbornice razviti do močne ustanove, katera bo mogla razpolagati vsak čas s kadrom sposobnih strokovnih učiteljev s srednjimi in edinstvenimi vzgojnimi .osnovami, ker dvignjeni nivo obrtniških proizvodov pomeni usposobiti našega obrtnika za borbo proti industrijski konkurenci, katera mu je danes že opa-sen nasprotnik. Biti pa ne sme tudi vprašanja obrtniškega porekla, pri katerem ne bi imela svojega vpliva tudi ta naša vrhovna obrtniška ustanova.
Zgornje smo navedli, ne da bi mislili s tem, da postavljamo kakšen program dela zbornice, Rio smo poudarili zato, ker vse to pričakujemo obrtniki od svoje zbornice. Mar je še potrebno spominjati na delo o davčno-obrtniških vprašanjih itd., da sploh niti ne pomislimo na ogromno interno delo zbornične uprave, katero že Obrtni zakon sam predpisuje zbornici. In če ocenimo to veliko bodoče delo, lahko razumemo, da ne moremo pričakovati že takoj prva leta čudežev. Vse to je potrebno, da gre mirnim sistematskim korakom naprej, t. j., da se zlaga opeka ,fia opeko, dokler se ne zgradi solidna ia stabilna ustanova, kakršna je obrtnikom tudi potrebna.
V	tej zbornici bo potreba mnogo dela, ne samo administrativnega, temveč tudi inicijativnega ter bo zaradi tega potreba postaviti v upravo tiste ljudi — svetnike, kateri so prvi med prvimi v obrtniškem po&retu; kateri so že preizkušeni in poznani s svojim delom, a katero delo mora biti tudi garancija za njegovo pozitivno nadaljevanje v obrtni zbornici. Ista stvar velja tudi za samo personalno vprašanje, katero igra odlično vlogo v delu slične ustanove, a kaj še v zbornici, katera bo imela gotovo v rokah usodo obrtništva. Tu bo potreba mnogo volje, razumevanja in srca, prav pri pričetnih delih, t. j. kadar se bodo polagali temelji tej najvišji obrtniški ustanovi, za katero so oni vodili desetletja težko borbo. Naša zbornica ne bo in -ne sme biti neko suhoparno administrativno telo, ona se ne sme birokratizirati vr kakršnemkoli pogledu; biti mora živ inicijativni organizem, hiša in dom obrtniški in vsega, kar obrtniško misli.
Mi hočemo o tem v glavnem voditi račun, ker smo v borbi za naše zbornice nepoučenim ob vsaki priliki jasno povedali, kaj pričakujemo od naših zbornic in kakšne morajo biti in sedaj, ko je obrtništvo te zbornice izvojevalo, morajo njih vodje znati, da iz teh zbornic tudi stvorijo take ustanove, kakršne so faktično našemu položaju in delavnosti potrebne. Ne plašimo se nobenega dela in ko se postavi vsak na svoje mesto, bodo naše zbornice ono, kar smo od njih pričakovali.
Zahvala
Podpisana Frančiška 'Peterlin iizre-ikam 'Obrtniški samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani .najtoplejšo zalivalo za prejeto posmrtnino, ki sem jo dobila po pokojnem očetu Antonu Adamiču. iter 'to ustanovo vsem slojem toplo priporočam.
Frančiška Peterlin,
Dolčake 7. p. Rob, Dol.
Franc Havliček:
Kako smo prižigali električno luč v mestu Skender-begov
Pot za delom me je zanesla v tujino, in sicer takoj po končani svetovni vojni, in še celo kam: v mesto Skender-begov, v Albanijo. Tu sem se s pomočjo italijanskega jezika pogodil in prevzel zapuščeno mesto obratovodje mestne električne centrale, če jo smem tako prav imenovati. V boljše razumevanje in spoznanje jo nekoliko opišem. Na koncu dvorišča v zapuščenem skladišču za staro železo, temnem prostoru, tesnem in podoigastem, je stala na štirih kolesih od avstroogrske vojske zapuščena stara parna lokomobila. Iz njenega velikanskega zagonskega kolesa je šel dolg, precej močan jermen direktno na elek-tro-dinamo stroj. Na strani stene, nekako v sredi imenovanih je bila na lesenih drogeh neke vrste električna stikalna plošča. Vse primitivno urejeno. Za pomočnika sem dobil tamkajšnjega domačina, ki je bil nekak kurjač ter sva bila vsega skupaj tako dva. K sreči je znal ta kurjač nekaj italijansko in sva se tako polagoma sporazumela. Naprava in vse je bilo v desdlatno zapuščenem stanju in za obrat treba največjega pregleda in preizkusa.
Prva dva dneva sem uredil električni stroj in stikalno ploščo, dočim je kurjač čistil zanemarjeni prostor in parni stroj lokomobilo. Za pogon, odnosno poizkušnjo nisem imel na razpolago niti primernega kuriva — drv. Tretji dan se je pa že oglasil v centrali visok turško uniformiran človek z velikimi navzdol obrnjenimi’ črnimi brkami in z revolverjem za deset nabojev za pasom. Ker ga jaz nisem razumel ničesar, se je začel razgovarjati s kurjačem ter sem talko šeJle od kurjača zvedel ali razumel, da mora še ta dan električna razsvetljava funkcionirati, ker je bil drugi dan nekak njihov praznik. Seveda sem odgovoril preko kurjača, da to ni mogoče, ker še nisem preizkusil parne lokomo-bile. Kurjač mu je pojasnil, ali mislim, da človek (bil je županov prvi osebni sluga — čuvar, klicali so ga pa »Zotni baščauš«) ni hotel tega razumeti, kuc-jač mu je pa v nameri, da se ga odkriža povedal, da tudi potrebnega kuriva ni na razpolago. Komaj je sliiga to razumel, jo je tudi že odkuri'1 s pripombo, da se brzo vrne s potrebnim kurivom. Razume se, da nisva tega s kurjačem vzela za resno. Čez čas nato pa je že pridrdral voz, naložen z drvmi in z njimi neki občinski vojaško uniformiran gasilec, ta je imel tu menda že prakso in je kar meni nič tebi nič naložil ogenj in zakuril pod kotli lokomobile. S kurjačem sva kar strmela ali oni se ni dal pregovoriti ter je venomer trdil, da dela to na povelje »Baščuša«. Kurjač mi je nato dopovedal, da je vsakršna odklonitev obrata v tem slučaju riskiranje službe. Kaj mi je torej preostajalo, hočeš — nočeš, moral bi poizkusiti prej ali pozneje. Tako sva končno ostala s kurjačem sama ter s kurjenjem pripravila paro, ki je bila potrebna za pogoto lokomobile, kar se je razvidelo na nameščenih merilnih pripravah za najvišje dovoljeni pritisk pare. Ko sem nato še enkrat pregledal celo napravo in premislil natančno, ako je vse v redu končno sam, ker je kurjač okleval, sem spustil lokomobilo v obrat. Ker so bili obrati, odnosno smer vrtenja lokomobile nasprotni vrtenju električnega stroja, sem moral ustaviti. Zlezel sem na stroj in preuredil 'smer vrtenja tako kot je bilo potrebno. Med tem se je pa že tudi para dvignila na najvišje dovoljeni pritisk. Ko sem uredil smer vrtenja, da je bilo pravilno, sem dal znak za pogon in
kurjač je moško potegnil za ročaj ter s tem naenkrat odprl ves dotok pare, posledica je bila ta, da je radi prehitro dvigajočih se obratov pogonskega stroja jermen zdrčal z zagonskega kolesa. Seveda je pa lokomobila nato kar prazna zabrnela v okretajih tako, da je bila nevarnost za razletenje zagonskega kolesa, skočil sem hitro in zaprl dotok pare. V tem se je tudi že znočilo in sva s kurjačem tako že v temi poiskala jermen in ga namesitla nazaj na jermeni-ce. Nato pa hajd znova v obrat, kontrolne luči so se zasvetile, napetost je bila v redu, kurjaču sem pa zapovedal, naj pazi na zreguliranje obratov, nakar sem vklopil prvo linijo, menda mestni okoliš. Kaj se je zgodilo? V liniji kapitalen stik, varovalke najbrže premočne niso pregorele in s tem povzročile nekako zavoro obratov eiektričnega stroja. Vzrok temu je sledil takoj in je jermen z veliko silo zdrčal z lokomobilnega kolesa daleč v kot mimo kurjača. Ta misleč, da pride eksplozija, je napol zaprl dotok pare in hotel zbežati na pro-> sto. Jaz sem ga s skoro zverinskim glasom zadržal, da sva našla in namestila zopet jermen na kolesje.
V	tej temi, ki je nastala in ko je lokomobila mirovala, so začeli varnostni ventili močno puščati paro. Kurjač mi je hotel parkrat uteči ali sem ga vedno zadržal, dokler nisva namestila jermena. Zrak okoli naju le para, sama bela para, da sem moral zelo globoko dihati ako sem se hotel vzdržati. Tedaj, ko je bilo vse tudi pri stikalni plošči urejeno, sem pa naenkrat začul glas roga, dvakrat, trikrat, kar naprej, kakor pri nas, kadar trobijo gasilci ko gori — gori — gori. Prijel sem se za glavo ter jo otipaval, ako je sploh še čutim in če jo imam in ali sem še sploh na zemlji, ter če sem že morda skupaj s staro lokomobilo pognan v zrak. Občutil sem grozne trenutke, z neznansko brzino so se mi podile skozi glavo misli, a v duhu sem videl Ljubljano, starše, ženo, otroka, med njimi pa zmes elektrike, strojev in kaj vsega še se sam ne vem spominjati.
Iz tega momentanega zamaknjenja so me vzdramile rjoveče, nerazumljive besede kurjača, kateri me je moledoval in rotil, da naj zapustiva obrat in ■ zbeživa na prosto. Jaz občutivši sebe zdravega, sem dal na mestu z nič manjšim glasom znak za obrat in zapovedal kurjaču, da otvori oziroma spusti lokomobilo v tek. Pri tem sem pa skočil in. v temi k sreči tudi sam ujel ročaj, da ga zadržim, da bi se mi v ‘tej zmedi zopet kaj takega ne zgodilo kot prvotno in da kurjač zopet ne bi prehitro odprl dotoka pare ter mi tako s prehitrim zagonom zopet spravil jermen z lokomobilnega 1.60 m velikega zagonskega kolesa.
Silnemu brbranju varnostnih ventilov se je pridružil še šum lokomobile, ki sem jo stavljal v pogon in glej, že so se zasvetile skozi belo paro kontrolne luči. Hitro sem opozoril kurjača na uravnanje obratov, da sem nato s primerno obtežitvijo lokomobile ji odvzel odvečno paro. Skočil sem k stikalni plošči in uklopil linijo za občinsko poslopje in pisarne, nato cestno razsvetljavo, dočim linij za okolico isti večer sploh nisem mogel uklopiti. Brbranje varnostnih ventilov se je radi porabe pare polagoma umirilo, toda meni pa le ni šel iz glave glas roga: gori—gori. Zopet se je rog oglasil. Skočil sem k oknu in se popel nanj, da vidim, kaj je zunaj. Videl sem vojaštvo, katero si je delilo v neposredni bližini okna menažo, neki
Mojster Grča
%
Iz življenja in delovanja slovenskega obrtfcniika.
Navadil se je hitro, vseh običajnih za-četmih vojaških formalnosti, Jcair mu je (bilo zelo lahko, saj je iznal nemško, česar se je dobro navadil na cehovskem potovanju.
Skazal sc jc hitro koristnega tako pri vojaških vajah kot v delavnici, kjer je prebil večino svojega vojaškega služ* bovanja, ker se je izkazal mojstra v svojem poklicu. Ni mu bilo treba pre< več trpeti pred raznimi šikanami, saj ga je baš delavnica tega rešila. Napre« do val sicer v činu ni, toda to ga ni mo* til o, biil je vesel, da je zamogel vztra* jati tako, kot si sicer ni predstavljal. Leta aktivne vojaške službe sg mu hi* tro potekla in smo ga nato kmalu na* šli v Ljubljani, kjer si je iskal pravic in primernega lokala, kjer bi mogel pričeti obrt. Imel je srečo, dobil tudi primeren lokal in obrtni list za izvr*
ševanje samostojnega obrta, skratka —; postal je Franc mojster, r
Kot dober delavec je kmalu zašlo* vel v vsem mestu, saj so bili izdelki njegove delavnice najpopolnejši in vsestransko dovršeni. Pridobil si je od* jemalcev v vseh krogih in vsi so ga spoštovali. Pozabil pa mojster Franc ni na strokovno izobrazbo; niti malo prostega časa ni imel, da ne bi našel strokovnega časopisa ali knjige pred njim. Pa ne samo to, bil je tudi svojim pomočnikom dn vajencem pravi učitelj in vzgojitelj. Kot uvideven strokov* njak je tudi takoj pristopil k strokov* ni zadrugi, kjer so ga izvolili tudi za odbornika . in je funkcijo odbornika vršil v splošno zadovoljnost. Uredil si je seveda tudi gospodinjstvo in po* ročil za ženo hčerko svojega učnega mojstra g. Uraniča.
Tako je živel in deloval mojster Franc za svojo delavnico in družino v popolni harmoniji z vsemi in je vedno tudi vse zadovoljil s svojim prikupnim vedenjem in strokovno kvalifikacijo.
Svetovna vojna — leto 1914. je pa poseglo 'S svojo >roiko vmes ■ ter pretrgalo mahoma vse. Tudi mojstru Francu ni prizanesla ter se je moral udeležiti ikrvavega plesa tudi on, odkoder se je vrnil navidezno sicer zdrav, toda resno bolan ob konou vojne domov:
Zavedel se je hitro — kljub slabemu zdravju ter je pričel s ponovnim urejevanjem delavnice, kar se mu je 'tudi dokaj hitro posrečilo. Dobil je dela do-vollj itn njegova delavnica je biila ena i'zmed onih, ki je bila vzor vsem 'bližnjim v okolici, skratka, poznalo se je, kdo je mojster in kaj zna.
Lotil se je pa mojster Gtrča ponovno tudi dela v lastni strokovni zadrdgi, Ikjer so ga .kmalu izvolili za načelnika in na 'katerem mestu je pokazal vse. zmožnosti, da je 'kos svoji nalogi. A prav posebna skrb mu je pa bila vzgoja vajencev, katerim je ibil pravi oče,- ker se je dobro zavedal, kolikega pomena je dobra in pravilna yzgoja narodovega obrtnega naraščaja. Kolikor se je trudil in dvigal svojo stroko kot tako,
vojak je pa ob o kinu stoječ trobil v rog in s tem klical moštvo k menaži. Oddahnil sem se in zdrčal ob zidu navzdol brez moči ter se sesedel na kup drv. Dodobra sem se odpočil in zbral novih moči za nadaljno delo.
Naš denarni trg prehaja v normalne razmere
Po težkočah, ki so nastopile ob koncu septembra pret. leta, se razmere na našem denarnem trgu v zadnjem fasu vidno zboljšu-jejo. To nam zlasti potrjuje pihanje žirovnih vlog pri Narodni banki, ki predstavljajo takoj razpoložljiva in brezobrestno naložena sredstva naših denarnih zavodov. Privatne žirovne vloge so pri Narodni banki 15. t. tu. dosegle že višino 567 milijonov Din. Oe upoštevamo, da so te vloge v prvi polovici oktobra padle na ‘214 milijonov Din, tedaj je jasno razviden velik napredek' v. teku . zadnjih treh mesecev. Od srede oktobra so se pri Narodni Imnki naložena razpoložljiva sredstva denarnih zavodov povečala žn pre-.. Wt»M. 350 milijonov Din. Enak razvoj opaža-ijrfL tudi pri Poštni hranilnici, kjer so brezobrestne čekovne vloge od konca oktobra <m> konca decembra narasle za 100 na 800 milijonom Din in so dosegle zopet povsem normalno stanje. Gibanje žirovnih vlog pri Narodni banki in čekovnih vlog pri Poštni hranilnici, ki predstavljajo glavni del razpoložljivih sredstev našega gospodarstva, je razvidno iz naslednie primerjave (v milijonih Din);
žir. vloge ček. vloge pri N. B. pri P. H. skupaj 31. decembra	1929	1250	914	2164
3k decembra	1930	667	979	1646
31. julija 1931	538	816	1354
31. avgusta 1931	353	807	1160
30. septembra	1931	287	703	990
15.oktobra 1931	214	ca 700	911
31. oktobra 1931	274	7.)1	975
30. novembra	1931	344	768	1112
31. decembra	1931	326	800	1126
15. januarja 1932	56”	ca 800	1367
Kakor je iz gornje primerjave razvidno, so žirovne vloge pri Narodni banki sredi te-koiega meseca že prekoračile stanje, ki >*■ bilo zabeleženo ob koncu julija preteklega leta in so le za 100 milijonov Din manjše nego ob koncu decembra 1930. Skupaj s» pn Narodni banki in pri Poštni hranilnici naložena razpoložljiva sredstva gospodarstva od srede oktobra preteklega leta do srede Ja nuarja t. I. narasla od 914 ua 1367 milijonov Din, torej za okrog 450 milijonov.
Kar nam povedo gornje	številke,	nam
potrjuje tudi razvoj razmer pri naših denarnih zavodih. Likvidnost ljubljanskih bank m hranilnic se je v zadnjih tednih izredno izboljšala. Mnogi zavodi imajo na razpolago že prav znatna likvidna denarna" sredstva, ki gredo v desetine milijonov. Nekateri zavodi so tudi znova mričeli dajali višje kredite, zlasti menične. Če pa se še vedno opaža rezerviranost pri kreditiranju, je temu na eni strani vzrok skrb za čim večjo likvidnost, na drugi strani pa bojazen, da ne bt Narodna banka, kakor se je to zgodilo lani 8. avgusta, nenadoma restr.ingiirala dane kredite. Ta negotovost glede kreditne |K>liti-ke Narodne banke znatno ovira denarne zavode pri njihovi politiki kreditiranja ...gospodarstva in bi bilo v interesu omiljen ja gospodarske depresije nujno želeti, da " bi Narodna banka dala denarnim zavodom zagotovilo, da se ne bodo ponovili ukrepi, kakor smo jih doživeli avgusta, kar bo bankam omogočilo večjo aktivnost v dajanju kreditov za produktivne namene. To bi bilo končno tudi v korist Narodni banki, ker bi denarni zavodi, čim bi vedeli, da' lahko računajo v primeru potrebe na zaslombo, vrnili Narodni banki del izkoriščenih kreditov. Iz izkazov Narodne banke je razvidno, da smo krizo preboleli in ni nevarnosti, da bi menični portfelj nadalje naraščal, saj kaže ta portielj že od konca pret. leta nazadujočo tendenco.
¥
•	— Prodaja zabojev. Dne 25. t. m. se bo
vršila pri upravi dravskega intendantskega skladišča v Ljubljani prodaja 512 komadov starih zabojev. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. |>ogoji pa pri isti upravi
toliko mu tudi ni nikdar primanjkovalo časa. da bi se ne zanimal tudi za širše gospodarske organizacije in satpoodlo-čevanje svojega stanu. Skratka, bil je ,morž na mestu, kateremu so bili'interesi svoje stroke prvi, a interesi celokupnega obrtništva naše narodne države pogoj in cilj za uspešen napredek.
Toda kal bolezni, ki mu jo je prizadejala vojna ni usahnila; še s podvojeno silo se je uprla v do zadnjega močno kljubujočo osebo spoštovanega mojstra Grče, kljub vsej zdravniški vedi in pomoči.
Mojstra 'drče ni več med nami: 'tudi značajev kot je bil on ni več med nami: itoda ne! Še vstajajo novi, da začno nadaljevati delo taim, iki ga jim je mojster Grča zapustil, ko je zatisnil svoje blaige oči. Zadnje besede so mu bile: .»iPHjatelji — tovariši pomagajte si sami, vztrajajte, bodite značajni* ker le ;tedaj ste si s vesti 'lahko boljše bodočnosti!«
(Konec)
• »NATIKA BANKA KAAUEDIHE JUGOSLAVIJE D. d. podružnico Ljubljana]
Danajska centa Hlev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	R*£un	poštne	hranilnice ttev. 14.008.
Centrala: KEOGSAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge s ali bres odpovedi.	Kupuje ln prodaja device In valute aa račun'
nlkom, vsem kreditnim zadrugam, ki poaojujejo	Otvorja tekoče ln ilro račune. Izdaja kavcije ln	obrtnikov ln obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuj«
t«U »rtMtom i- 'omtaj«™ dri.™,
Huj je novega J
Borze
Ljubljuua. Amsterdam 2263.06 — 2260.90, Bruselj 783.21 - 785.57. Curih 1097.25 do
1100.55, London 193.81—195 41. New York kabel 5621.98 — 56:18.98, Newyork Jek 5699.98-5616.98, 1’ariz 221.23—221.89, Praga 166.56—167.06. Trst 281.54—283.94.
Zagreb. Amsterdam 2263.06 —, 2269.90, Bruselj 783.21 - 785.57. London 193.81 do 196..41. Milan 281.54 — 283.94, NewyorK kabel 5621.98 — 5638.98, Newyork Jek 5599.98 — 5616.98. Pariz. 221.23 — 221.89, Praga 166.56 — 167.06, Curih 1097.25 do
1100.56.
—	Ivan Mohorič pomočnik ministra ra
trgovino In industrijo. Narodni poslanec in generalni tajnik Zbornice TOI v Ljubljani Jvan Mohorič je postal pomočnik ministra za trgovino in industrijo. To vest bodo z veseljem pozdravili gospodarski krogi Sirom naše države, pa tudi v inozemstvu, kjer imamo gospodarske stike, bo napravilo to imenovanje najboljši vtis. Novi pomočnik ministra za trgovino in industrijo je gospodarski strokovnjak dajširšega obzorja in če kdaj. ga potrebuje država na tem odgovornem mestu baš zdaj. 0. Mohorič je pomočnik ministra že drugič. Prvič je bil pred leti pomočnik pokojnega dr. Žerjava kot ministra za šuntie in rud* nike.
»Elektrotehničnega vestnika« prvo številko letošnjega letnika smo pravkar prejeli. Vsebina-.'je naslednja: Elektrifikacija Dravske banovine, Pravilno zavarovanje motorjev, Poglavja iz tehnike jakega toka, Nezgode na električnih napravah in varnostni ukrepi proti njim, Pogoj za izvedbo električnih instalacij po zam»bnih tvrdkah na omrežjih elektrarne Fala,d. d., Razno, Tabeja o debelini in teži gole bakrene in NGA žice, Iz uredništva in uprave, Iz Strokovne zadruge konc. elektrotehnikov in Dopisni kotiček. Revijo, ki je mesečna in katere članki so zelo potrebni tudi marsikomu, ki se ne bavi direktno z elelctrotehniko, toplo priporočamo. Izhaja enkrat na mesec, stane letno Din 60.— in se naroča pri upravi: Ljubljana. Borštnikov trg št. 1.
Sjospoda\btvQ
Povišanje uvozne carine na tanko železno pločevino
V	»Službenih Novinah od 15. 1. m. je objavljen odlok finančnega ministra glede ;hv višanja uvozne carine na tanko pločevino.
podlagi zakona od 18. novembra 1931 s katerim se spretnima čl. 15 nredloga zakona o splošni carinski tarifi, tako 'a je mogoče spreminjati carinske postavke narert-benim |>otom, je finančni minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal naslednji odlok:
Stopnja carine na pločevino iz zelrzn in jekla (črna pločevina, pa tudi dekapiraua In dresirana) v debelini izpod 1 mm iz tarifne številke 537, točka 1 e. s* spreminja i»-ko. da *e minimalna carina na tako pločevino izpod 1 mm poviša od 10 na 16 zlatih Du> pri 100 kc. maksimalna pa od 12 un 20 zlatih Din. Ta odlok je stopil v veljnco na ilan objavljenja. to je 15. t. m.
S l>ovi5aniem carine na tanko pločevino (izpod 1 mm) 6e ustvari zadostna carinska zaščita zn produkcijo te pločevine v naši državi. Doslej take pločevine pri nas nisnin izdelovali in je znašal uvoz na leto okrog 30 milijonov Din. Kakor znano, pa je Kranjska industrijska družba z velikimi investicijskimi stroški zgradila '«• valjarno za lako rinko pločevino, ki bo prišla v obrat ir mala meseca I. I. in bo lahko krila vso potrebo po tanki pločevini v naši državi. V zadnjem času težko preizkušenemu jeseniškemu delavstvu bo na tj 'način v nekaj mesecih ustvarjena možnost za večje zaposli-nje.
-- Poziv izvoznikom lesa v Francijo in Alžir. Na podlagi sklepa gospodareko-fi-nančnoga odboru Tniimi®trov so od skupnega kontingenta lesa. ki se sme izvoziti v Francijo in Alžir v prvih treh mesecih tekočega leta določena za področje ljubljanske Zbornice za TOI naslednje količine: 1. v Francijo; 185 ton hrastovine. 185 ton bukovine in 368 ton jckvvtoe; 2. v Alžir; 140 ton hrastovine, 140 ton bukovine iti 845 ton jelovtne. Izvoz v Francijo in Alžir je , dovoljen samo po predložitvi potrdila
Zbornice za TOI, da gornje količine niso še izčrpane in da ni v tem ozaru ovire za Izvoz. Zbornica vabi vse izvoznike lesa, da ji v lastnem interesu nemudoma sporočijo količine lesa. ki jih nameravajo v mejah gornjega kontingenta izvoziti v prvem četrtletju t. 1. v Franoijo in Alžir. Izvozniki, ki so se v tem oziru morebiti že obvezali s sik lepi, naj sporočijo ’0 Zbornici posebej. Gospod minister za gozdove in rudnike je prosil g. finančnega ministra, da brzojavno obvesti vse carinarnice, da ne prevzemajo lesa za carinjenje in o '.pravo v Francijo in Alžir brez predpisanega potrdila pristojne zbornice, r.akar opozarja zbornica vse interesente, da ne bi imeli zaradi tega nepotrebnih stroškov.
—	Devizni kliring z Avstrijo. Včeraj je stopila v veljavo pogodba med našo državo in Avstrijo gleoe deviznega fclimga. Naši uvoznika iz Avstrije bodo odslej poravnavali obveznosti za uvoženo blago v dinarjih Narodni banki, izvoznici pa bodo od naše Narodne banice prejemali za poravnavo terjatev plačilo v dinarjih, isti postopek bo v Avstriji._ Kakor poročajo z Dunaja, bo avstrijska Narodna banka preračunavala v okviru kllringa dinarske terjatve in dinarske obveznosti v šil-nge po tečaju, ki odgovarja zakonski pariteti (100 dinarjev — 12.516 šilinga odnosno 100 šilingov — 798.947 Din). Terjatve in obveznosti v drugih valutah, ki bi nastale po 20. t. m. iz blagovnega prometa, se bodo sporazumno preračunale v dinarje aili šilinge, vendar sl’'avstrijska Narodna banka pridržuje pravico, da odobri tečaj, po katerem je 'billa terjatev ali obveznost preračunana v dinarje ali šilinge.
3$ o*8«M
Redni letni občni zbor Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne 31. januarja 1932 ob pol 14. uri v restavraciji »Zvezda, na Kongresnem trgu v Ljubljani. — Dnevni red: L Nagovor načelnika; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročilo tajnika; 4. iporočilo blagajnika; 5. poročilo računskih preglednikov; 6. odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1932 ; 7. odločitev za ločeno ali skupno zbornico; 8. poročilo o novem zakonu o oBrtih; 9. raznoterosti. — Ce bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se 'bo vršil eno uro pozneje na istem mestu, ne oziraje se na število navzočih članov. Lvent. predloge za občni zbor je pošla ti načelstvu najkasneje do 25. januarja 1932. Z ozirom na težko gospodarsko in denarno krizo, načelstvo izjemoma letos ne bo kaznovalo z globami članov izven Ljubljane, ki se občnega zbora ne udeleže. vendar je pa v njih interesu, da posetijo občni zboT že z ozirom na važni dnevni red. - Za ljubljanske člane (Vič, Moste. Šiška) je pa ud.eležba obvezna in se bo naložila globa kdo .300 dinarjev vsakemu, kdor bi se brez tehtnega opravičila zborovanja ne udeležil. — Milko Krapež. 1. r.. načelnik.
Obrtno društvo v Brežicah priredi dne 31. januarja 1932. ob pol 10. dopoldne v dvorani Narodnega (doma v Brežicah obrtni§ko^zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika; 2. razprava o obrtnem zakonu; 3. socialna zaščita delavcev in obrtnikov; 4. o davkih: 5. o splošnem gospodarskem položaju. — Debata o sistemu zbornic je izključena. Vsi tovariši obrtniki se vabijo, da se poučnega zborovanja gotovo udeleže.
(tečaji in predavanja
Preiskušnje! Zadruga krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče. Podpisana zadruga naznanja. da se vrše vajeniške in pomagal ske preiskušnje za krojaško in živilsko stroko, dne 7. februarja 1932, kje se bodo preiskušnje vršile, se bo udele-
žencem pravočasno naznanilo. Preiskušnje so praktične in teoretične. — Prošnje, ki so kolka proste, je vlagati najkasneje do nedelje dne 31. januarja 1932. pri zadružnem načelništvu v Ponikvah, ali pa pri zadružnem podnačel-niiku v Gorenji vasi pri Ribnici. Vajenci in vajenke, ki so zaposleni pri zadružnih članih in članicah in so prosti pred 30. junijem 1932, se naj teh pre-iskušenj udeleže. Prošnje morajo biti 'lastnoročno spisane. — Načelstvo.
Strokovna zadruga konces. elektrotehnikov za Dravsko banovino v Ljubljani je priredila letos drugič specialni elektrotehnični tečaj za vajence IV. letnika.i Tečaj se je pričel 11. t. m. na Tehnični srednji šoli in bo trajal mesec dni vselej ves dan. Ob zaključku tečaja bodo izpiti za vse one vajence, ki dokončajo učno dobo do konca aprila. Za ostale vajence bodo pa izpiti maja, avgusta in novembra. Ta tečaj obsega 42 vajencev, kakor že omenjeno vsi zadnjega letnika učne dobe. Na tečaju poučujejo profesorji Tehniške srednje šole.	v;	>•	,	. ,
Jožef Lamovec, kolar.
Obrt na deželi
Prišli smo obrtniki na deželi v stiske za delo in s tem seveda tudi v stiske za denar. Morda si kdo- predstavlja obrtnika na deželi drugače kakor v mestu, kateremu je morda bolje. Toda ni tako, tudi mi smo pod obrtnim zakonom in tudi mi moramo istotako zadostiti vsem predpison^ kajti tudi nas obiskujejo komisije, da si ogledajo naše delavnice in delovanje. Davke imamo kot mali obrtniki istotako kot oni v mestu in jih težko zmagujemo vkljub temu, da bi jih radi iažje. Lahko rečem, da velikim kmetom ne prede tako huda glede davkov kot malemu obrtniku, ki velikokrat plača večji davek kot dober premožen «kmet. Poleg davkov nas pa tarejo tudi druge dajatve in mnoge žrtve, preden si priborim'6 delo za svojo obrt.
Nastopili so slabj časi, ki nam dajo mnogo misliti, belijo nam glave, ker je zaslužka vedno manj, a dajatve iste. Največ ji udarec za nas podeželske obrtnike je pa prekomerno šušmarstvo. Pri nas prideta povprečno na vsakega obrtnika po dva šušmarja, na nekatere stroke celo deset na enega, šušmarji delajo prav lahko ceneje, ker jih nobeden ne vpraša za davke, ker skrivaj delajo. Kakšni so pa njih izdelki, je pa drugo vprašanje. Ako takega človeka šušmarja naznanijo, nimamo popolnoma nič od tega, samo veliko jeze si nakopljemo. Kaznujejo jih prav milo, v največ primerih še celo ophoste, ker se znajo pri zasliševanju zelo dobro zagovarjati in izgovarjati. Potem se nam pa še smejejo, rekoč:	»Nič nam niste napravili
škode,« če pa le mora plačati majhno kazen, te pa zopet zna in skuša tak šuš-mar zafrkniti. Skratka, šušmarji nam naredijo zelo veliko škode in bi bilo treba njih prestopke strože kaznovati. Priznamo, da je marsikomu res težko preživljati rodbino, če se izkaže, da je potreba res nujna in stvar pomilovanja vredna ter se tudi obrtnik ne bi jezil, če ga oproste. Pomočniku namreč, ki je potreben, ako nima zaslužka, se tudi lahko izpregleda toliko, da se mu dopove, da si naj poišče zaslužka. Podeželski obrtnik je prav v sedanjih časih zelo revež in si skoro že ne bo mogel več vzdrževati vajencev, kaj šele pomočnikov, ker že vsak šušmari doma kot bi delal pri mojstru ter je tudi verjetno, da bolje zasluži, poleg tega je pa tudi še sam svoj gosipod. Če bo mali obrtnik plačeval davke kot sedaj in ako se ne bo bolj pazilo na šušmarje, ki jih je polno za vsakim oglom, nam ne bo mogoče imeti pomočnikov, ki bi jih sicer lahko zaposlili.
Mi zelo dobro vemo, da je za vse sloje v dana&njih časih težak položaj, priznamo tudi, da je kmet velik revež in prav, ker njega tare, radi tega tudi obrtnik nima zaslužka. Vendar pa je velika razlika med obrtnikom in kmetom. Kmet, če je trezen in dober gospodar,
ima vsaj jesti ter si more na stara leta izgovoriti vsaj skromen košček svojega kruha. Obrtnik ima pa na stara leta razbito orodje ter mu ne preostaja drugega, da si ureže palico in gre od hiše do hiše. Poglejmo si tudi našega podeželskega peka. O njem govore, da peče slab in majhen kruh, nikdo se pa ne domisli, da mu na vseh koncih njegov zaslužek odjedajo drugi, posebno gostilničarji. Seveda pravijo oni, mi lahko pečemo kruh, ker ga porabimo za gostilno, dasiravno ga tudi drugam prodajajo. Tako ni prav, kruh spada le peku -mojstru, pa nikomur drugemu. Dokler bo pa pek plačeval davek, šušmarji bodo pa pekli kruh, bo njegov seveda majhen in jako grenak.
Prišel je čas, ko se nam ponuja boljša bodočnost, ne dremajmo, ker se lahko zgodi, da bomo zaspali, pri belem dnevu in nas ne bo nikdo klical h kosilu. Stopimo iz naših delavnic na plan in povejmo si vsi in vsem, da si kruh, katerega sami služimo z iuljavimi rokami, lahko tudi sami režemo, t. j. da bo-<Jjupp,,vsi za ločeno obrtno zbornico. Lahko so trije gospodarji v eni hiši, če je prostorna in so si lahko tudi prijatelji ter drug drugemu v najboljšo pomoč, kajti vsakemu je želeti dobro. Je pa gotova resnica, da vsak stan pozna svoje težave sam najbolje in je radi tega najbolje tudi za nas obrtnike, da si postavimo svoje gospodarstvo. Torej obrtniki stopimo na plan sedaj, ko je čas, da se nam ne bo treba kasneje pritoževati, da se nam slabo godi. Bodimo zavedni — veliki zvon nas kliče!
Obrtniško društvo v Celju nam je poslalo v objavo Članek, katerega v naslednjem priobčujemo:
Celjski damski frizerji snujejo novo organizacijo »L Klub damskih frizerjev za dravsko banovino v Celju«. Pravila so vložena in je pričakovati, da bodo v kratkem potrjena, nakar se bo kiub konstituiral. Za ustanovitev kluba so bila med celjskimi damskimi frizerji dolgotrajna posvetovanja in celo prav hude borbe. Klub obeta imeti zelo obsežno delavnofet, v svojem okrilju želi nuditi mojstrom kakor tudi naraščaju teoretičen in praktičen poduk o vseh važnih delih te panoge. Malo je mojstrov, ki bi imeli priliko, da bi posečali velike mednarodne prireditve in tekme, predavanja in razstave za frizersko stroko, ki daje leto na leto mnogo študija. 2e striženje damskih las je zelo važno poglavje, v katerem je treba ved-nega napredovanja, sicer postane vse delo šablonsko. Omenimo naj ondulira-nje z železom, trajno ondulacijo z ne-broj sistemi in kombinacijami, vodno ondulacijo, ki zahteva veliko pažnje, da se preparacija ne pokvari. Zelo važno že iz higijenskih ozirov je barvanje las na glavi, da se ne uporabljajo zdravju škodljive barve, izmivanje glave proti izpadanju las, kako in s čim naj se pe-re. Kak način pranja naj se uporablja proti prhljaju, mastnim in cepljenim lasem, kako naj se pere glava pred in po trajni ondulaciji in kako se umivajo že barvani lasje. Mnogo koristnega in potrebnega dela razen navedenega še čaka novo organizacijo, ki pa bo to delo zmogla le tedaj, ako bodo vsi kolegi složni in uvidevni. Zal pa moramo ugotoviti, da nekateri kolegi nimajo pravega razumevanja za to stvar. Navajeni smo, da svečane obljube in častne besede držijo in upamo, da se bodo tudi v tem pogledu razmere spremenile. Prav odkrito moramo povedati, da ljudi, ki hote sami sebi škodujejo, ne moremo razumeti. Glavni temelj vsake organizacije je in ostane: vsi za enega, eden za vse. Ako se bomo držali tega gesla, bomo napredovali, sicer pa zlasti v današnjem težkem času propadali.
Pristopajte k Obrtniški Samopomoči!
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 28. januarja t. I. ponudbe glede dobave 2500 kg t ročnikov.
One 25. januarja t. 1. se bo vršila pri Komandi dravske’ divizijske oblasti v 'Ljubljani licitacija glede dobave 8000kg svinjske masti.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. januarja <t. 1. [ponudbe glede dobave 950’ kilogramov sive in rujave barve, 400 kilogramov gorske krede in 500 kg gra-ifita.
Direkcija državnih železnic Subotica
sprejema do 26. januarja t. L ponudbe glede dobave 15 komadov drižavjiib zastav.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 27. januarja 4. L ponudbe glede dobave 50 komadov sirkovih metel.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. januarja .it,, :L. ponudbe glede dobave 6 nekremočljivlh rudarskih oblek, 380 komadov raznih ipil 300 držajev za pile in 20 rašpel.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. januarja t. '1. ponudbe glede dobave 3000 kg koruze in 600 kg dodatka za ikavo.	•,/,<
Oddaja zakupa restavracije na postaji Snpske Moravice se bo ‘vršila potom ofertalne licitacije dne 1. februarja t. L pri Direkoiji državnih železnic v Zagrebu.
Direkcija državnega rudnika Senjskf
rudnik sprejema do >1. ifebruarja L 1. ponudbe glede dobave manesmanovih cevi. tflariš in šiber.
Predmetni oglasi ž natančnejšimi' por datki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
ave
Tvornica ZA DUŠIK D. D
Že v M urah
kemično sna«, plialra in barva obledele obleke, ptaiče, Mobuke Itd. — flkrobl In ■vetio-lika srajce, ovratnike ln zapestnice. Pere, »uči. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
(Prijeten
radio .sprejem #• *	* •
nudite nah
radie aparatiI
adratene jjugoelov. tvnrniee neetilenn In :	okaigčHU	d.	d.
vrč*?'" P-i x
• V;:
•, ,,y .<•>"' " '	"V.	V	v‘V-	•
/,a<l* voljnfetn * «vo
DNEVNO SVEŽ.E PRAŽENA *.
V KAV/
NajmodemejČe tipe Radio aparati brez an • tene na električni tok
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Zahtevajte ponudbe in
avtosenskih varilcev
L_3LJE3L-t3 AN
-VODNIKOV TRS »T.O,—
in nudita tisočerim mirna, lepa in aolnčnbbelo	.	''
acetilensko luč
iIvan •Mihelčič
elektr. koncee. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
liha na zalogi vsakovrstni električni materi jal, Samice ln svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Jagosport r. z. z o. z.
Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 13.	•
Izkoriščajte tudi Vi te mibove proizvode v svojo korist!
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Glavni la odgovorni medalk Ivan Miheflč« art. Za tapnaorotj »Obrtnega VmtmtlMK ®mn M4heM». Tiska Narodna Tlakama. Predstavnik Pr. Jeaoršek. Vsi v Ljubljani