ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8*-, ZA DIJAKE KRON 6'-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIK 2. * 20. APRILA 1916 SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 34 ialoslinko za veliki teden. mm ...................................IIlMTf *TT-----[■-■■"........................m................................................. .......................................................................................................I.....IIIIIIUMItlllllHIlllMIIHMMNilHIMimillllMHIMI STRAN 334. .........................................................Ml,I............................I,........,..,,.,,,,...........................Illlllllllllllinil..........................................................................imun.. .........uuuiuuu.uuu«..............HM.UUUH ILUSTRIRANI GLASNIK ŠTEVILKA če tudi jaz grem, ker se na"rusko nekoliko razumem. Urno skočim v svoj šotor, vzamem seboj nekaj patron in obvezil ter hitim z Ivanom do poročnika. Ta je odbral še tri sanitejce z vso opremo in šli smo precej narazen eden od drugega, bili smo namreč izpostavljeni sovražnemu ognju. Urno kolikor je bilo mogoče smo zavili v gozd. Težko smo si v temi delali gaz skozi zaraščeni gozd; z nožem in žago smo si čistili pot in tako smo prišli do velike bukve, kjer smo se za hip odpočili in posvetovali, kam bi jo ubrali, da bi bolje in varnejše hodili. Tipal sem na vse strani, da bi zasledil kje kako stezo. Na tem potu sem se večkrat prevrnil čez mrliče, zadel ob puške in tornistre, naposled sem vendar našel stezo, ki so jo pred nekaj dnevi Rusi nasekali. Hotel sem ravno nazaj k tovarišem, kar me tuja roka zgrabi za nogo. Skoro sem okamenel od strahu, vendar se kmalu zavem, zgrabim za puško in namerim. »Milost, milost, zakliče nekdo pod menoj na tleh. Šklepetali so mi zobje od razburjenosti, kar ganiti se nisem mogel in tudi nič odgovoriti. »Oj vojni tovariš, usmili se me, reši me, da ne poginem, deco imam doma in ženo in ubogi smo, vse je redila moja žuljava desnica !« Poročnik, ki je čul govorjenje, se mi je približal in me pomiril. Sklonem se in tipam, da bi dosegel ranjenca. »Pazite, če ni to kaka past, ne bilo bi dobro za vas,« me opozori poročnik in nategne revolver. »Dajte mi roko,« rečem ranjencu po rusko. Mrzla, potna, tresoča roka se me je že oprijela. »Kje imate orožje?« ga vprašam. Ničesar ni imel, gotovo se je z bojišča sem v gozd privlekel z zadnjimi silami. Takrat pa nam je zopet za-zvenel na ušesa znani glas, ki smo ga poslušali na straži. Takega groznega ječanja še nisem nikdar slišal v svojem življenju. Naš ranjenec nam je povedal, da njegov tovariš leži tam na njivi izven gozda in že od včeraj zjutraj tako ječi. Hitro pregledamo korporala ležečega pred nami. Bil je nevarno ranjen na roki in nogi, ki sta bili že zelo zabrehli. Vat no kar se je dalo smo ga položili na mehko odejo in ga ogrnili s plaščem. »Sedaj imamo enega,« pravi častnik, »pa ta nas ni klical. — Kaj misliš kor-poral, ali me bodo vaši videli, če ga grem zopet so prenašali večerjo, tobak. Vse je šlo križem, noč kakor da se je izpreme-nila v dan. Nakrat se je vse posvetilo, sovražnik je s svetilniki iskal naše postojanke; v hipu smo bili vsi na tleh mirni kakor bi bili začarani. Stražniki so bili nemirni, streljali so na vsak grm, ki se je v vetru zamajal. V našo veliko nevoljo so se to noč tudi topničarji prezgodaj vzbudili in pričeli z divjim streljanjem. Ob osmih sem zopet nadzoroval straže. Ranjeni Rus je še vedno klical na pomoč, a glas mu je bil že slabejši. »Sedaj bo kmalu konec, pravim Ivanu.« »Vrag vzemi Ruse, da ga ne rešijo, saj ga morajo tudi slišati,« huduje se Ivan. »Pa se ravno tako boje iti ponj kakor ti,« mu odgovorim. »Ne, pravi Ivan; jaz tega več ne prenesem. Dovolite, da grem k poročniku prosit _ dovoljenja, ce ga smem iti rešit. Brat moj pride takoj namesto mene na stražo.« Ivan je odletel kakor bi ga bil veter nesel in v par minutah je bil že njegov brat mesto njega na straži. Čez kakih deset minut pride Ivan nazaj, ves vesel mi sporoči, da je dobil dovoljenje in da tudi poročnik sam gre ž njim. Vpraša tudi, Poroča T. S. Ranjenec v sovražnem ognju. Na ruskem bojišču smo bili. Prejšnji dan smo se krvavo udarili; ta dan smo imeli oddih. Bilo je v decembru, pravi ruski mraz. Posel sem imel ponoči pri straži. Ob enajstih ponoči je prišel straž-nik-vojak in zaklical: »Menjajte se!« Truden sem šel s stražniki v gluho noč in postavil stražo na prostore kakor so stali včeraj. Na naši strani je vladal popoln mir. Dalj časa sem se mudil pri raznih stražah, da si prikrajšam noč. Ko pridem do stražnika Ivana, opazil sem, kako nemirno hodi po določenem prostoru semintja, kakor da je ves razburjen nekaj opazil. »Kaj pa imaš, I van, da si tako nemiren na straži?« mu zašepetam. »Ali nič ne slišite?« Ta glas, sedajle čujem neprestano. »Saj res,« pravim, »kakor bi nekdo stokal tam ob robu gozda. »In ta glas sem slišal že sinoči, ko sem ravno tukaj stra-žil,« reče Ivan. »To mora biti kak Rus, ki je že na begu dobil kak drobec od granate.« No, pa kaj to nas briga. Mi gledamo, da v varnost spravimo prvo svoje ranjence, naj pa še Rusi skrbe za svoje. Saj mora ležati prav tam za robom gozda tik pred ruskimi jarki.« Čas je hitro minul, šel sem v svoj brlog in se jezil, da sovražnik tako grdo dela s svojimi lastnimi ljudmi , pa truden sem hitro zaspal. — Drugi dan opoldne sem zopet šel nadzorovat straže, Ivan je zopet stal na istem mestu. »Revež še vedno kliče na pomoč,« mi reče. Kaj hočemo, mi mu ne moremo pomagati, kdor od naših se tam za robom gozda pokaže, gotovo tudi tam ostane ali mrtev ali ranjen. A ječanje se je vedno ponavljalo in če je veter potegnil proti nam, sva čisto razločila, kako je siromak jokal in vzdihoval. Vsak vzdih mi je kakor nož zabodel v srce in vesel sem bil, ko sem moral zopet po opravkih v svoj šotor. Zvečer je naenkrat v gozdu vse oživelo. Vojaki so donašali strelivo, patrulje so se menjavale, ordonanci so dirjali, pi-jonirji so nosili kole in bodečo žico, drugi «r-IUMIIIIIHIIIIIIIimUllttlllMIMIIUmillllllllllllllli: ŠTEVILKA 34. iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu iMiiiaiiniiaiiiaaiiiiiif aiiiaiiviiiiiiiiiiiiiiliilf llllifiliiiitiiM aaiiaiaiiaiiiiiiaaaaiaaiaiaaiiaiiaaaai na njivo iskat,« vpraša poročnik po tolmaču korporala. Ta je molčal, a ko mu je poročnik namignil, da ga rešimo na vsak način, dejal je odkrito: »Da, tam vas vidijo!« Par vojakov z nasajenim bajonetom postavi častnik h korporalu, mi pa gremo naprej skozi gozd, včasih po dveh, večjidel po vseh štirih. Tako smo prišli na polje in Ivan ga je kmalu opazil. Prijel ga je za roko in ranjenec je zacvilil kakor kužek, ki zagleda svojega gospodarja. j>0j Bog, ali ste vendar prišli,« za-jeclja, a takoj smo videli, da je jako slab. Varno mu po-tipam roke in noge ; ko sežem po levi nogi, se prestrašim, pod kolenom je noge kar zmanjkalo. Bila mu je odstreljena, le za kožo se je še nekoliko držala. Ker je bil od snega ves moker, nisem mogel dognati, ali mu noga še krvavi. Začutil pa sem, da je koleno ovito z neko cunjo. Urno smo ga položili na nosil-nice in hiteli ž njim proti gozdu; prav ko smo bili že v gozdu se je na njivi razpočila prva sovražna granata in za njo še več drugih , ki so vršale tudi po gozdu. Vendar se je po ILUSTRIRANI GLASNIK iaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiai(iii»NiiiiiiiiiiMHNiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiaia< neizmernem trudu posrečilo, da smo se z ranjenima prerili skozi gozd in brez nesreče tudi čez travnike. Parkrat ko so švigale nad nami svetlobne rakete, morali smo počakati vsi na tleh. da se ne izdamo. — Poročnik nam je ukazal nesti ranjenca v neko 'dolinico in tam z njim 335. STRAN aiaialiiaaiiiiiiiaiiiiiiiiiaiaiiiiiiaiiiliiiiniiiialillllii; Po bitki. počakati, sam pa je hitel naprej, da po telefonu pokliče zdravnika. Z vinom in čajem smo okrepili reveža, ki sta bila mirna in vesela, da sta bila med ljudmi. Korporal mi je pravil o svojem domu, drugi ranjenec pa ni mogel govoriti. Med tem je zopet naletoval sneg in težko smo čakali zdravnika, ki je vendar le prišel in obvezal ranjenca toliko, da smo ju mogli prenesti v našo bolnico. Nikdar ne bom pozabil, kako iskreno .sta mi pri slovesu ranjenca stisnila roko, kako hvaležno sta mi zrla v oko. »Bog plačaj!« zakliče korporal za menoj. »Kmalu se pozdravita!« mu odvrnem in grem v šotor. Brez večerje sem padel na ležišče in do smrti truden takoj zaspal. Tako lepih sanj pa kakor to noč še nisem nikdar sanjal v svojem življenju. Ivan je dobil za to svoje junaštvo hrabrostno svetinjo in stotnik ga je pohvalil pred vsem moštvom, rekoč : »Takih junakov nam je treba, da sovražnik in prijatelj spoznata, kako plemenit in pošten je naš boj, kako naš vojak spolnuje dolžnost vojaka in če treba tudi pri nasprotniku dolžnost usmiljenega Samari-tana.« — Crednik. (Iz Bele Krajine. — Spisal Stanko Bor.) II. (Konec.) »Ne da,« je vpil kmet Marko in obraz se mu je nabral v jezne gube. »Ne da,« je ponovil strahoma črednik in se bal, da ga še enkrat pošljejo. »Da bi ne dal! Hudiča, bomo videli!« In kmet Marko je odločno vstal, vrgel klobuk na glavo in odločnih korakov odšel iz sobe. »Kam misliš ?« je vprašala žena in ga skušala pridržati. »Naravnost k njemu! Bomo videli, če bo dal ali ne!« »Nikar ne hodi! Revež je!« »Kaj mu nismo odločili zastonj stanovanje in hrano ? Za plačilo, imamo trdo vratnost !« »Ne hodi, boljše bo tako, če ne greš! Smili se mi!« of Podlistek. o» Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »In ženska? Gospa? Ali je prej nisi nikoli videl?« »O, moj Bog, ne! In na to bi prisegel. Če ni bila tujka — mogoče iz Indije — potem si je obraz počrnila.« To se je glasilo sprejemljivo. Gospod Maxwell je vendar pomišljal, ali bi vsaj polovico tega verjel, kar je dejal Darby. Slednjič je dejal: »Kolikim si že pripovedoval to isto-rijo?« »Niti enemu še ne!« »Tudi Noney ne?« »Ne, Saj se pač ženski ne more vsega zaupati,« »Torej veš za gotovo, da nisi ničesar povedal? « »Prav gotovo!« »Potem ohrani stvar zase. Če je vse to res, kar praviš, tiči za zadevo skrivnost. Ali si kdaj pripovedoval komu, da te je gospod Outram vrgel v vodo?« »Nikomur,« je odvrnil Darby. »Toda, kaj pravim? Moj Bog, pol župniji sem povedal in tudi dejal, da mu bom nekega lepega dne plačal.« »Tako, tako! Le pazi, Darby, in jezik za zobmi! Lahko bi te prijeli. Že marsikoga drugega so obesili radi manjšega vzroka.« In gospod Maxwell je vedel, da so usta Darbyju za večno zaprta. Popoldne je šel doli v hotel in poizvedoval. Izvedel je, da sta tu gospod in gospa Outram. Javil se je, sprejela ga je sama gospa. Bila je zelo v skrbi in grozi in ni zamolčala vzroka. Pripovedovala je, da je njen mož odšel prejšnji dan po večerji in se ni še vrnil. Zadnje dni je bil zelo potrt in nemiren. Ona sama ne ve, zakaj. Gnalo ga je iz enega kraja v drugega. Zdi se, da se ga je polastil velik strah, ki mu ona ne ve vzroka. Boji se najhujšega. Ves hotel je bil pokonci, V vseh srcih je tičala grozepolna mora. Nekaj se je zgodilo. Vsaj ena oseba je trpela silne muke. Ona pa, najponosnejša in najbolj zaprta, se ni ponižala, da bi komu rekla najmanjšo besedico. Bil je zelo zanimiv slučaj. Gostje so se zbirali v majhnih gručah in se skrivali po kotih in zakotjih, šepetali si na uho in skrivaj kazali na nesrečno gospo. Tako delajo zmerom fini ljudje, če je kdo izmed njih v stiski. Nekaj gospodov, na čelu gospod Max-well, se je napravilo iskat. Niso šli daleč, in v trsju so našli prevrnjeni čoln. Malo pozneje so naleteli na plavajoča vesla in klobuk, ki je brez dvoma bil gospoda Outrama, Gospod Maxwell je moral ravno v istem vhodu sporočiti gospe Outram žalostno novico, kjer je bil pred dobrim letom pokazal gospod Outram občudujočim gostom talisman. milim iiiiiiiiii iiiiiiiiiiitiimiiiiimiiui STRAN 336. IMIllllllllllllllllllllllllllllllNIIIMIHII IIHIIIIIIMIIIIIIMIIIMIIIIMIMIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIHMIII« ILUSTRIRANI GLASNIK n.................................................. »Če pa ne da! Bomo videli, če bo dal ali ne! O, bomo videli!« In je šel . . . Jure je sedel še zmiraj na tleh ob peči. »Prišel sem po rog!« je rekel Marko z negotovim in neodločnim glasom, zakaj Juretov obraz je kazal neizmerne bolečine. Jure je molčal in ni okrenil glave. »Kaj ga res ne maraš dati?« Jure je molčal. »Jure, če ga nočeš dati izlepa, ga boš izgrda!« Jure je molčal in ni okrenil glave. VfMarku je vzkipelo. »Jure, daj izlepa!« Ni dobil odgovora. »Bomo ga dobili pa izgrda! Rog je naš!« In se je ozrl po koči in zagledal na mizi rog. In se je zveselil v srcu in si mislil! Vzamem ga in grem! Kaj mi vse drugo mar! Jure pa je stal in oprt na palico napeto sledil pogledom Markovim. Marko [je stopil ;k mizi in segel po rogu. »Ne boš! Tako se™nismo zmenili!« In Jure je bil pri mizi — kakor da se mu je rana hipoma zacelila. »Kako, ti se upiraš nočeš dati izlepa?« »Sploh ne dam! Roga ne dam!« Roga ne daš . . .« »Nikdar! In če pridete vsi iz vasi! Kaj sem vam storil, da ste mi vzeli čredništvo ? Kaj bo ono fante bolje znalo pasti vašo živino ko jaz? Kaj sem to zaslužil s svojo dvajsetletno službo . . .« »Saj si bolan, saj ne moreš, saj . , . « »Kaj zato slabše opravljam čredništvo, če sem bolan ? Kaj se je že katero ži-vinče poškodovalo ali izgubilo pod mojim varstvom ? Kaj . . .« »Čast ti, Jure ne moremo se pritoževati, ali mi ti hočemo samo dobro! Kaj se boš mučil s svojo bolno nogo po pašnikih ! Zaslužil si si s svojim vzornim čre-dovanjem da se oddahneš, da stopiš ta-korekoč v pokoj! Dobro ti hočemo, usmiljeni smo s teboj . . .« »Nikar mi ne želite na ta način dobrega, nikar ne bodite na ta način usmiljeni z menoj!« »Jure ti ne razumeš tega! Hej, to bi se vsak drugi [zahvalil, nam bil iz dna Slovenski fantje pred odhodom na bojišče. Mnogi izmed njih gredo že drugič in tretjič. duše hvaležen, če bi mu prepustili kočo in mu še hrano dajali povrhu — zastonj namreč!« »Nikar zastonj, ne moram zastonj! Zaslužil si bom, pošteno zaslužil! Pustite mi čredništvo!« »Vidiš Jure, ne moremo, ker . . .« »Ne morete ? Potem hvala za vašo dobroto! Pridite in spodite me iz koče ...« »Jure ! . . .« »Ne maram take dobrote! Marko, kaj naj delam vse dolge poletne dneve sam, sam, brez dela, brez dolžnosti v tej koči? Hrano mi boste nosili, me pitali kakor otroka in čakali, da me odnesete na pokopališče in se me na ta način iz-nebite . . .« »Ne bodi čuden, Jure!« »Nič čuden! Pustite mi čredništvo, zadovoljni boste vi z menoj, zadovoljen jaz; zaslužil si bom, da prebivam v tej koči, zaslužil hrano.« »Jure, črednik ne moreš več biti!« Če pa povem, da lahko s svojo bolno nogo še deset let črednikujem! Kaj bi se nato ozirali! Moja je noga, mene boli, jaz trpim; če ne bi mogel, bi že jaz vedel! Drug vzrok mora tičati za tem!« »Kaj bi se prerekala! Koča ti je prosta, da ne boš lakote poginil, bomo že skrbeli, črednik pa ne boš! Daj sem rog!« »Ne dam!« »Rog je naš!« »Roga ne dam in ne dam!« »Kako se moreš ustavljati in ne dati tega, kar ni tvoje, pravemu lastniku ?« Jure je molčal. »Torej ne daš ?« »Križ božji, to imamo od svoje dobrote ! Rog sem!« Marko je prijel rog. Jure se je vzpel, oči so mu zažarele, na lice je vstopila rdečica. »Proč!« Jure je pokazal nenavadno moč; sunil je Marka, da se je opotekel. »Ha, še pretepal se bo! Berač nadležni, boš ti mene suval! Rog daj!« In se je zagnal proti Juretu, ki je naskok odbil in udaril z rogom po njegovi glavi. »Berač smrdljivi,« je zasikal Marko. »Ven, gospodar mogočni!« se je izvilo [iz Juretovih ust, in z vzdignjenim rogom se je bližal Marku. klica s popolnoma temno poltjo. Bila je vsa belo oblečena, izvzemši rdeči pas in rdeči trak v laseh. Dama je postala in izrekla gospe Outram nekaj sočutnih besed. Tudi deklica je obstala, in gospod Maxwell je imel priliko proučiti temne, nepremične poteze v obrazu Satare. Satara se je mirno, umerjeno ozrla in resno uprla pogled svojih velikih oči v gospo Outram, dočim je brezbrižno pogledala gospoda Maxwella. Ta je bil tako zatopljen v opazovanje Satare, da je popolnoma preslišal pogovor dam. Zdramil se je iz svojih misli šele, ko so mu prišle na uho besede: »Da, bil je močan, nevaren veter! Moja pestunja iz Indije je šla na izprehod in se vrnila vsa mokra. Bojim se, da oboli, ker ni vajena tega venomer se menjajočega vremena.« Satara se je nasmehnila, pokazala svoje bele zobe in šla s svojo gospo dalje. »Kaj so ti ljudje?« je vprašal gospod Maxwell. »V Vzhodni Indiji živeči Angleži,« je odvrnila gospa Outram s tiho grozo. »Prišli so šele včeraj.« »Deklica je pač tam rojena?« »Da, pestunja je in zelo vdana svoji gospe.« »Vsekakor boš ti takoj potovala domov,« je ljubeznjivo dejal gospod Maxwell. »Da bi dalje tu ostala, nima pomena.« »Jaz bi rada ostala, dokler je sploh še kaj upanja, da izvem kaj podrobnega o nesreči,« je dejala. On je molčal. Čez nekaj hipov je rekla: »Včeraj te je hotel Ralph obiskati, deloma iz vljudnosti, deloma radi neke d/uge zadeve. Ali morda veš, zakaj?« »Prav gotovo radi tistega nesrečnega prstana. Outram mu je pripisoval čisto praznoveren pomen.« »Če bi ga bil rešil?« je ona dejala zamišljeno. — »Večkrat je dejal: ,Da bi ga spet imel! Da bi ga spet imel! Jaz bi ga ne bil smel nikdar dati od sebe!'« »Jaz ne vem. Mogoče bi mu ga bil lahko poslal! Zame tako ni imel nobene vrednosti. Toda ti pač veš dobro, Mabel, kako je on s svojimi zahtevami in pozivi lahko razžalil. Imel je nekaj zaničljivo- visokega v svoji naravi, česar se je bil vsekakor navzel v Indiji.« »Da, čisto prav!« je dejala tiho. »Kadar boš hotela odpotovati,« je nato dejal gospod Maxwell, »to se pravi, kadar boš prav gotova, da moraš opustiti vsako upanje, mi boš povedala, ali ne?« »Seveda. Prosila te bom za pomoč.« Po premolku je dejala: »Jaz nisem še niti vprašala po tvoji ženi? Kaj ne, da se dobro počuti?« »Da, hvala lepa. Toda že par dni ni nobene vesti od nje.« »Potemtakem je novica o tvojem tastu v časopisju pomota.« »Kakšna novica?« »Jaz bi je ne bila smela omeniti. Pred nekaj dnevi je stalo v časopisih, da se je smrtno ponesrečil gospod Hamberton — saj se tako imenuje tvoj tast? — ko je junaško poizkušal rešiti dva potapljajoča se otroka.« »Moj Bog, o tem nisem slišal niti besedice. Temu je krivo moje nezanimanje za časopise. Kakšen časopis pa je bil? In da mi Claire ni nič sporočila!« tiii'NMflMtlVOT9M9fflVM4MtfflftltMVMllMfttVMMMIVBVVVMiVtVVIil VI Vffllllfllllllll llttlll Vllllllllltlll Vlllllll II lllll f 1IIIIIIIII llllBllllllltlllllllttllfllllllllVllllllllltllllVltlllllllllllVMtfVllt1lltlllllltttlfVIM4fW#IIIIKIIIIIVIIHtfltV1fMtllllllfllllVIIIIIIIIflllltlllllVlltllllllltllllltltlltf ItflltllllVIfll ŠTEVILKA 34. ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIUIMIMmiHIMM««HIII»IIIIIIIIIIIMIIIIIIin 337. STRAN Franc Bertoncelj iz Lajš pri Selcih, padel junak 19. nov. 1915 na gori Sv. Mihaela. Bil je načelnik selškega Orla. Naj ti je bila mila tehtnica sv. Mihaela! Jožef Plajer iz Podsinje vasi v Rožni dolini na Koroškem, padel 12. marca 1916. Na svidenje nad zvezdami Ivan Zupan od Begunj na Gorenjskem, je padel 4. sept. 1915 v Galiciji. V miru počivaj, dragi bratec! Starešinič Niko iz Preloke, padel kot četovodja pri Jablonki v Galiciji. Bog s teboj v večnosti! Janko' Kumprej s Štajerskega, padel v Karpatih. Na svidenje nad zvezdami! Tomaž Mrhar iz Britofa, padel 3. junija 1915. v Karpatih. Spavaj v Bogu! »Čakaj, berač!« Marko je odšel s kletvijo na jeziku, Jureta je zapeklo in zažgalo na nogi, da se mu je tema delala pred očmi. Znova si je položil jazbečeve masti na rano, položil rog poleg sebe in se zazrl vanj. Rosno jurjevo jutro; vesela svatba v naravi; vriskanje, petje, veselje, tiho pričakovanje, rog pa se ne bo oglasil . . . Živina bo vsa vesela hitela na sredo vasi -— Jureta ne bo . , . Krenili bodo v stel-nike — Jureta ne bo . . . Komu se bi ljubilo misliti na Jurjevo neveselih misli? Ah, Juretu! Šel bo šepet skozi gozd, drugi ga bodo poslušali, Jure ga ne bo; sanjale bodo breze, Jure ne bo sanjal z njimi; dehtela bo resa, Jure ne bo pil njenega dehtenja; modrovali bodo hrasti, Jure jih ne bo poslušal; smreke se bodo objemale in govorile zaljubljene besede, Jure ne bo prisluškoval! . . . Škrjanček bo hotel prekositi vse druge tekmece, pa se mu ne bodo dali . . . tekma bo huda, strastna drugi jo bodo uživali, Jure je ne bo , . , Prišle bodo krave-vodnice pod okinčane breze in bodo iskale Jureta, da jim podari rdeče soli, Jureta ne bo. III. Jure, ali ne greš pred kočo ? Danes je god sv. Jurja! Ali ne greš pred kočo, da vidiš svetli voz svojega patrona in se mu zahvališ, za vse dobrote, ki ti jih je naklonil od zadnjega godu ? Jure I . . . Zdaj, zdaj , , . Juretovo telo se je zvijalo v neizrečenih bolečinah. Ta morska granata je treščila v zvonik pri Sv. Luciji. — Ob straneh sta podčastnika Kerševani in Rauker, zadaj je f župnik Fabijan. Zdaj, zdaj . . . Jure je planil pokoncu, se zadel z bolno nogo ob steno, iz prsi se je izvil glas, ki ni bil ne tožba, ne obup, pretresljiv je bil glas in zamolkel. Temno se mi je naredilo pred očmi, mravlje so za-gomazele v rani in se po bliskovo raz-hitele po životu, hitele k glavi , . . In tedaj je šel zlat voz, v katerega so bili vpreženi zlatogrivi konji in je na njem sedel sv. Jurij nad črednikovo kočo... Odšel je in izginil za gorami. Na vzhodu je pustil sled, po katerem so se premikala zlata kolesa njegovega voza. Ko se je Jure nekoliko dvignil in zapazil na vzhodu sled zlatih koles, je omahnil na ležišče in zaprl oči. Tedaj . . . Ni se odprlo nebo, ni zagrmelo iz jasnega jutranjega neba, ni treščilo v vas, ni se zemlja zamajala — na vasi je zatrobil črednik. Mili Bože, črednik je zatrobil na vasi . . . Jureta je vrgla neznana sila iz ležišča, zadel je zopet z ranjeno nogo ob steno, mravljišče v rani je završelo in zašumelo huje in živeje in hitreje kakor poprej, z najhujšo naglico se je razhitelo po životu, po glavi. Ali mravlje v glavi niso naklonile volje. Hotelo ga je vreči zopet k tlam, pa se je šiloma ohranil in pretipal do roga. Da, glej, rog je tukaj, čredniški rog je tukaj! »Bil je lokalen list. Zelo mi je hudo, ker si moral ravno od mene izvedeti to vest. Zdi se, da nas zasleduje hudobna usoda.« * Strašna vest gospodu Maxwellu ni pustila druge misli. Takoj se je pripravil za odhod. Gospa Outram je ostala cel dan v sobi. Samo parkrat si je upala iz nje, ko je sprejemala pisma in novine in ko je sama poročala očetu. Ona se je popolnoma vdala in zrla v nesreči voljo usode. In dogodek ni prišel nepričakovan. Življenje, v katerem je imela glavno besedo lažnivost in licemerstvo, če že ne zločin, se ni moglo drugače končati kakor z grozepolnim, tragičnim zaključkom. Prerojena ljubezen gospe Outram do moža je bolest nad njegovo nesrečno smrtjo še podvojila. Bila je razočarana v želji, da bi osrečila življenje, ki ga je bila rešila večje nesreče kot je smrt, v želji, da bi ga osrečila in mu podelila vzvišenejši smoter, V njenem srcu je živel občutek plemenite boli, ki jo je težil; povzročala jo je misel na izgubljene mož- nosti, K sreči, tako si je mislila, se je vse naravno zgodilo. On se ni ločil od življenja niti v sramoti, niti po lastni roki, niti v tajnostnih okoliščinah. Nepričakovan vihar, lahek čoln: to je ves vzrok nesreče. Risje oči družbe ne morejo odkriti niti najmanjšega suma. V sočutje, ki ga je brala v mnogih očeh, se ni moglo umešati škodoželjno veselje. Ko se je nesrečni dan bližal zatonu, je gospo Outram nekaj prav posebno razburilo. Opazila je, da ni mogla nikdar stopiti iz svoje sobe, da bi je ne srečala deklica iz Indije. Enkrat se je igrala z otroki, drugič je bila sama na hodniku in tiho mrmrala predse indijsko pesem, Toda vedno ji je bila napoti in obračala svoje velike črne oči ter upirala svoj žareči pogled v lepe, bele poteze, ki so hotele z resnim izrazom prikriti notranjo bol. Gospa Outram jc postajala vedno bolj nemirna. Ona ni vedela, kako si naj razloži obnašanje deklice. Ko je enkrat šla po stopnicah, ji je Satara prišla navzgor naproti. Umaknila se ji je, a zrla jo je z nepremičnim pogledom. Skozi okno je padala na njen obraz bleda svetloba, in gospa Outram je videla, da je izraz njenih potez star, čudovito star — kakor odrasle ženske, dasi se je zdela od daleč šele otrok. Kar je prav posebno opazila, je bil vprašujoči, napol zmagoslavni izraz njenih oči. Bil je izraz osebe, ki jo je pač mogoče zaničevati, toda ne biti brezbrižen do nje, izraz osebe, ki si je očividno lastila pravico deliti njeno bolest, ki ji pa njen stan brani, da bi to željo razodela. Ko se je znočilo, se je gospe Outram naenkrat vrinila misel, da morebiti deklica na katerikoli tajnostni način kaj ve o smrti njenega moža. Z bolestnim vzdihom se je spomnila besed; »Moja pestunja je bila šla na izprehod in se je vsa mokra vrnila.« Kaj je nagnilo deklico, ki je celo na solncu trepetala mraza, da se je izpostavila nočnemu hladu? Toda misel, da bi imela deklica pri njenem možu kaj opraviti, je bila pre-neumna. Gospa Outram se je bala, da je njena domišljija vsled neprespanih noči in žalosti premagala razum. Toda v človeku živi čudna podzavestna slutnja, kakorkoli .............................................................|,||,|,MIHIIIIIIIIIHHIIIIMMIIIIIIIIIimillllllHimillllinilHIIIIIIIIIII^ STRAN 338. ILUSTRIRANI GLASNIK 34. ŠTEVILKA lpfllig||||B||||||lll||||||||||||a||||lf||||||flf||||||l||||l||f1||llllllllllltl*llttlllllll>llllllllll1lllltftlllllt>lllll1ll11IIIIIVtll1IIIIIIIIEIIIIItlllllllVt>lllltlll>IIIIBVIfflllffllBIBl-U U. za drugo, z drugo roko jim ponuja zemlje, prahu in govori: »Na čada, rmenka, liska, na soli, na!« Pes iz vasi, ki je hodil prejšnja leta z njim na pašo, mu pa liže raz-jedeno rano. Ozrli so se gospodarji in pogledali eden drugega, a Marka ni bilo med njimi . . . Ko jih je pa Jure zapazil, je pobesnel, udaril z rogom po kravah in oddivjal v ložo. Hrastje so strmeli nad svojim znancem in se čudili, smreke so se stisnile v strahu, breze so ga pomilovale, ptički so nehali peti in so bežali pred njim . . . Jureta pa ni videl nihče več razen vaščana, ki je šel po drva in ga našel z razbito glavo ležati pod hrastom — rog je krčevito pritiskal na prsi. rr=llllllll=ii 3E P. Frančišek Ambrož. Pater prijor usmiljenih bratov v Gorici, pri katerih je P. Frančišek zadnji čas prebival in opravljal svoj duhovn. poklic, je 13. t. m. tukajšnjemu frančiškanskemu provincialu sporočil: S solznimi očmi Vam naznanim žalostno sporočilo, da je danes 11. aprila ob 10. uri zjutraj našega dobrega p. Frančiška v njegovi celici zadela sovražna granata in ga težko ranila. Kos granate mu je prebil jabolko v grlu, ga ranil na plečih in na rami na levi strani in mu oddbil levi kazalec. Naš primarij dr. Weinlechner je prišel nemudoma in ga ukazal takoj pripeljati v divizijsko bolnišnico, kjer so ga takoj operilali. Stanje veleč, g. p. Frančiška je zelo nevarno, vendar zdravniki upajo, da bo morebiti ostal pri življenju, ako ne pridejo vmes komplikacije. Sprejmite moje iskreno sožalje pri tej nepričakovani nesreči, katera nas je toliko bolj zadela, ker je nam bil veleč, p. Frančišek v vsakem oziru zvest in ljub prijatelj. Fr. Longin Horak. — Od druge srani se nam piše: Strašna vojska je zagrabila s svojo želežno roko najpogum-nejšega nevojaka ob fronti, Vašega dopisnika p. Frančiška. — Stanoval je pri usmiljenih bratih v Gorici, opravljal službo angelja tolažnika bolnikom in čč. bratom, varoval svetišče na Sv. Gori, in pomagal jo že imenujejo, ki prehiti odkritje vsake skrivnosti in sklepa na svojo lastno pest. Gospa Outram se ni mogla otresti strahu, da se ne bi izkazalo, če se pojasni smrt njenega moža, da je deklica bila kolikor toliko udeležena. S to mislijo je šla okoli enajste ure, ko so že ugašali luči po hodniku, po stopnicah navzgor; na ovinku se je skoraj zaletela v deklico. Vsled čudnega občutka nevolje se je naglo umaknila, kar je deklica dobro opazila. V istem trenutku so se odprla na bližnjem hodniku vrata in slišal se je pritajen ženski glas: »Satara! Satara! Hitro! Luči bodo ugasili in ti boš morala iskati pot v temi!« Gospa Outram se je z eno roko prijela za ograjo, drugo je položila na razbijajoče srce. Deklica je opazila to kretnjo in njeno lice je preletel režeč smehljaj; njeni zobje so se zasvetili v temi. Okoli njenih ust sta ležali dve globoki črti, ki sta se gospe Outram zdeli kot črti stare čarovnice. Toliko da je Mabel imela še toliko moči, da je dospela v svojo sobo, kjer je omahnila vsled strahu popolnoma brez moči na naslonjač. * Drugo jutro je gospod Maxwell prejel od svoje sestričine pismo, da si je vse pripravila za odhod v Killarney, od koder jo bo brzovlak peljal v Dublin. Takoj se je podal k njej. Tudi on je bil že pripravljen za pot. Peljala sta se s poštnim vozom v Kil-larney. Med vožnjo sta izpregovorila samo par besedi. Molče je stopila gospa Outram v svoj voz. Ko se je gospod Maxwell poslovil, mu je pogled ostal za hip na njenih nepremičnih potezah. In ni ga presenetilo, ko je videl, da so se zbrale v njenih očeh solze in polzele po licu. Vedel je, da so solze ponosne žene solze žalosti in nesreče. In nista se videla nikoli več. » Čez nekaj tednov težkega trpljenja se je tudi stari major podal k počitku. Vedno in vedno je ponavljal željo, da bi rad videl »Boba«, »ubogega Boba«. Gospa Outram je odpotovala v tujino. V velikih hotelih Veveya, Montreauxa, Kap. Martina je bila visoka, molčeča, pred časom osivela gospa, ki se je obnašala tako resno in dostojanstveno in ni z nikomer izpregovorila besedice, predmet radovednega opazovanja od strani gostov. In gotovo jim je bilo mnogo na tem, da bi zimske večere preživeli prijetno, če je kdo predlagal ugibati, ali ima »svojo zgodbo«, XXXVIII. »Quasi per ignem « Pri padcu s pečine se gospod Hamberton ni ubil. Toda ribiči, ki so na vso moč priveslali, da bi rešili otroka, so ga z največjo težavo izvlekli iz vode, ki je pljuskala okoli njega. Bil je popolnoma nezavesten. Edino, kar so mogli storiti, je bilo, da so ga odnesli na varno, dokler ni prišel voz iz Brandon-Halla. Nosili so ga oprezno kakor junaka, ki je brezdvomno daroval svoje življenje, da bi rešil otroka strašne smrti. (Dalje.) iiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimihiiiiiiiimiiiiiiiiimiimmiiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiimmimiiiiiiiiiiii (Razširjajte Jlustrirani glasnik'! Na vasi trobi črednik, trobi. . , Iz Juretovih prsi je prikipelo zariplo hropenje, planil je proti mizi, se zadel ob stol z ranjeno nogo — nov roj mravelj se mU je pojavil v rani — zagrabil rog in ga pritisnil na usta. Pihal je in pihal — glasu ni bilo iz njega. Jezno ga je vrgel za vrata. Trobenje črednikov še se zmiraj čuje. Znova je planil k rogu in pihal, pihal v njega — glasu pa ni bilo iz njega. In gaje zagnal ob tla in ga pohodil, pa ga vzdignil in objemal in poljuboval in pritiskal na prsi. Tedaj je čredniški rog utihnil. — Juretov ni hotel vkljub temu peti. In je šel za kočo in natrgal cvetja in okinčal rog in vrvico, obesil rog na ramo in stopil pred kočo. Ozrl se je na vzhod in zrl dolgo v njega, ozrl se je na ložo in zrl dolgo nanjo, ozrl se je na polje in prisluškoval, ozrl se je na vas, jo motril nekaj trenutkov, nato pristavil rog in iz-kušal zatrobiti, pa je tako nerodno pihal, da je izvabil le glasove, ki niso Jbili pravim' podobni. Tedaj se je prijel za sive lase in si jih začel puliti, in s povzdignje-nim rogom je odhitel v vas. Otroci so se plahoma in s pritajenimi klici groze razpršili izpod vaške lipe, ko so zagledali hite-čegačrednika s povzdignje-nim rogom, razmršenimi lasmi in z grozo na o-brazu, ženske so se križale, ko so ga videle, in če so bile same doma so varno zapahnile vrata. Markova žena se je skoraj sesedla od groze, ko je videla, da hiti proti njihovi hiši, on je zapahnil vrata._ »Jezus, Marija . . .« je ječala žena, ko je Jure razbijal po vratih. »Molči!« je rekel mož. »Jezus, in ti si kriv . . .« je dostavila, ko je Jure odhitel — brez palice in z bolno nogo — pod vaško lipo, kjer je izkušal trobiti, a ker ni šlo, odhitel proti stelnikom. »Molči« Kaj bom jaz kriv ? !« Marko je odšel v skedenj mračnega obraza in zaprl z ropotom vrata za seboj. In ni minulo pol ure, ko je prihitel iz paše novi črednik — gologlav, na pol živ, ves trd od groze in povedal, da ga je Jure zapodil. »Živino nam pokvari!« so menili gospodarji, stisnili gorjače v pest in odhiteli proti stelnikom. Pa so videli prizor, ki jih je osupnil. Jure stoji pod belo brezo, okoli njega krave-vodnice; z eno roko Jih boža drugo S turškega primorskega mesta. . ....................................................................................................................................................................................................................................................illlllillllllll tlllltUtlCIlCIltlllltll VflSfl IliBVIftlllll I lllillfltlllMVnsaaiiMlllitf I ttBMVAUtVI^I ti .............................................................................................................. ŠTEVILKA 34. ILUSTRIRANI GLASNIK 339. STRAN llllllllllllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllItlllllllllllMHHHIMIIIIlin^............................................................... ob nedeljah vlč. g. župniku v Grgarju. V ponedeljek, 10. t. m. se je sprehajal po vrtu — dve granati sta mu leteli čez glavo in pokvarili več sob v bolnišnici, — »Pojdite z vrta!« ga kličejo, — »Pa saj vidite, da je tam bolj nevarno kot tukaj«, je dejal hladnokrvno. V torek je bil zopet na vrtu do pol enajstih dopoldne; prišel je v svojo sobo, nekaj trenutkov, že je pri-žvižgala 10 cm granata od Kalvarije skozi okno in vrata neke prazne sobe na hodnik pred vrata p. Franca, je tam eksplodirala, in prodrla v pritličje. Kosci železa pa so prebili njegova vrata in ga ob mizi podrli na tla, Goltanec mu je bil gladko prerezan, kos železa še v vratu, na levi strani tik ob rami velika luknja v prsi in plečna kost zdrobljena; na levi roki odtrgan kazalec in sredinec za en člen krajši. Našel sem ga pred operacij sko sobo na hodniku v krvi — preoblačili so ga za operacijo. Spoznal me je. »Kje sem, kaj se je zgodilo, kedaj je bilo to ?« Vse je brž razumel. »Ne morem se spovedati.« Kri mu je vrela iz ust. Mirno in zastopno je z menoj obudil kesanje in spremljal podelitev sv. poslednjega olja ter papežev blagoslov. Prišel je njegov sobrat P. Aleksander iz Kostanjevice, ni ga več poznal. Prepeljali so ga v žensko bolnico. Bog ga je poklical na plačilo. Priporočamo ga v molitev. P. Frančišek je bil zvest sotrudnik našega lista in nam je poslal on slike ruševin na sv. Gori. at 9o svetu, of mm Svetovna vojska. Zadnji teden se na bojiščih ni dogodilo nobenih posebno važnih vojnih iz-prememb. Povsod so se vršili manjši boji, ki pa niso prinesli nobenih odločilnih uspehov. — V Besarabiji se Rusi pripravljajo za nove napade in še vedno žive v tej misli, da je tam mogoče prodreti našo fronto. Govori se o velikih novih ruskih armadah, ki se pripravljajo za ta poskus. Z ruskega severnega bojišča ni nobenih 8. aprila. Nemške čete so pri Verdunu osvojile grič Termiten in ujele 700 sovražnikov. — Na laškem bojišču so naši na Doberdobu pregnali iz nekaterih naprej potisnjenih podkopov. — Južno od Mrzlega vrha so naše čete vzele Lahom neko postojanko in privedle 43 ujetnikov. 9. aprila. Laški topničarji so na Goriškem obstreljevali naše kraje za našo bojno črto. — Naši topovi so uničili pri Ločniku veliko laško letalo, ko se je iz-krcavalo. Na Tirolskem se je sovražnik ustalil ob cesti Ponale v nekaterih jarkih Cesarjeva pisarna. Sv. Petru, na Koroškem Jerberg in Ukve, na Tirolskem Levico in Roveredo. — Nemci so pri Verdunu ujeli 1540 Francozov in odbili vse francoske napade. 12. aprila. Pri Rivi so naše čete zopet pregnale sovražnika iz postojank južno od Sperone. Napad Italijanov je popolnoma odbit. wmmm (Ra^no. mmmmm Balkan. Notranjost Solimanove mošeje v Drinopolju. Novi čas. Na Nemškem bodo ponoči od 30. aprila na 1, maja premaknili uro od enajstih na polnoč, 1. maj se bo torej začel pravzaprav 30. aprila ob enajstih ponoči. Skoro gotovo bomo nemškemu zgledu sledili tudi mi že iz vojaških ozirov. Kakor Nemci, upeljejo novi čas tudi Francozi in Angleži. Ravno tako bomo pa 30. septembra ponoči ob polnoči in ob eni šteli polnoč. Noč od 30. aprila do l.maja bo za eno uro predolga. Kakšen je namen? Dvojen: zdravstven in denaren. Navajeni smo doslej pozimi in poleti sporočil. Zdi se, da so Rusi utrujeni vsled velikih izgub na tem bojišču, — Na laški meji venomer pokajo topovi; hujši boji so bili pri Rombonu in okrog Kerna. Bolj živahno je bojno gibanje na Tirolskem. — Okrog Verduna se krog nemških čet vedno bolj tesni, ker nemške čete vedno bolj pritiskajo, a vsled silnega sovražnega odpora le počasi napredujejo. — Iz rusko - turških bojišč ni novic, ker baje neugodno vreme zadržuje važnejše dogodke. — V Mehiki Ame-rikanci zasledujejo čete generala Villa, vendar vse kaže, da združene države ne kažejo posebnega veselja zasesti severno Me-ksiko, ker se boje kaj bi na to rekli Japonci. — Na Kitajskem pa divja meščanska vojska. Cele pokrajine so nezadovoljne s sedanjim predsednikom, ki bi se bil rad dal oklicati za cesarja, pa Japonci tega niso dovolili. Sedaj pa splošno govore, da bo moral predsednik odstopiti ako hoče, da se mir vrne v državo. Uporniki dobivajo podporo od Japoncev, ki na vsak način hočejo svetovno vojsko izrabiti in si važne dele Kitajske saj gospodarsko osvojiti. južno od Sperone, — Nemci so pri Verdunu odrezali Bethincourt, ujeli 800 sovražnikov, dva topova in 14 strojnic, 11. aprila, Lahi so hudo obstreljevali Devin, južni del Gorice, bolnišnico pri ,s 21! (»VvvvL S O 0 NIIIMMIlMIllllllllllllllHIIIMIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIMIlirillHHMHIIHIIlUNIIHin mHiiiHiiHiiimiiiiiHHMnHniniiiiiniiHmiinHiiiiHiiiiHtiuiiiiHiiiiinM* stran 340. IIIIIIIIIIIMIIIMHIIIIMMINNHMMIlllUMUlIlllllllilllllllllllMIlllllllillllllllllllilMIlIHItllllllllllllllllllllllllllllllll ilustrirani glasnik iiiiiiiiiiminiMiwiiMnniiiiimiiiiiiininiiiiiiiiMHniiin»iin»i««M^ ■llllllllllllllllllllllll 1 ZMES | r ....................... I Založnik. Mlad pesnik je ponudil knjigarju-založ-niku svoje pesmi, da mu jih odkupi, založi in izda. — Čez mesec dni pride pesnik po dogovoru k založniku, ter vpraša, kaj je z njegovimi spisi. — Založnik išče in brska dolgo časa med skladanicami raznih rokopisov. Ko vkljub dolgemu iskanju pesmi ne najde, se opraviči pesniku rekoč: »Oprostite, ne morem jih najti, sem jih — založil.« Dobro je sklanjal. Pesnik in satirik Saphir se je nekoč izpre-hajal po Dunaju. Ko je ob voglu zavil, je pljunil in je s pljunkom zadel na obleko pocestne ženske, ki mu je prišla nasproti. — Ogrožena je zaupila nad njim: »Izvržek iz-vržka !« Saphir pa je mirno rekel: »Le sklanjajte naprej«; »izvržku izvržek I« Kanibali (ko so požrli meščana iz Monakovega): »Kaj, ko bi mi sedaj imeli še pivo, ki je poteklo skozi to-le grlo!« Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »EISAFIUID" odpravi bolečine v udih. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahvalnih pisem. Gospodarska zuEza centrala za skapni nakup in prodajo v LinDljani registrooana zadruga z omejeno zaoezu Dunajska cesta [uradni prost I. nadstr.] priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in špecerijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih izdelkovt sira, masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in Dalmacije, najboljše domače slivovke, tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Strojnik vedno na razpolago; zalogo raznih možnih krmil, gnojil in modre galice. ■IIBIUIŠHIHIM^ IALQJZIJ TRINKI | STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO | 1 LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 8 1 i | 5 SE PRIPOROČA CENJEN. OBČINSTVU V LJUBLJANI = g IN NA DEŽELI ZA IZVRŠITEV VSAKOVRSTNIH DEL IZDELOVANJE ŽNIDERŠIČEVIH PANJEV fllHlIlM spati do eneiniste ure, delo naše se prične ob šestih, sedmih ali osmih, vedno enako. Koliko časa izgubimo na ta način poleti, koliko svetlobe in s tem koliko zdravja! Z novim časom bo pa cela srednja Evropa pridobila zjutraj uro svetlebe za delo. Ker bo to le poleti, ne bo treba nobene luči, nobenih stroškov. Kaj pa zvečer? Delavec, ki je delal dosedaj do šestih, bo odslej samo do petih, zopet bo prihranil čas zase in za svoje zdravje. Podjetja, ki so zapirala svoje prostore ob desetih, jih bodo sedaj ob devetih, namesto ob eni, že ob polnoči. Seveda pa bo naša ura kazala deset oziroma eno, ker bo ves čas premaknjen. Koliko se bo prihranilo na luči. Za Nemčijo so izračunali v peterih poletnih mesecih 130 milijonov kron, za nas 100 milijonov prihranka. Prvi se je s tem vprašanjem bavil znameniti angleški stavbenik in član angleške astronomske družbe Viljem Willett. Že 1. 1909 je predložil poslanski zbornici načrt, naj bi se v svrho boljšega izrabljanja solnčne luči vsako aprilovo nedeljo pomaknil kazalec za 20 minut naprej, ravnotako pa vsako septembersko nedeljo nazaj. Že so mislili, da bo šlo, a zadnji treno-tek so predlog zavrnili, češ, da bo preveč dela in sitnosti. A Villett ni odnehal. Stopil je s svojim načrtom pred zbornico zopet 1. 1910, potem 1911, 1912 in 1913. Leta 1913 je bilo za vpeljavo novega poletnega časa 285 poslancev in 50 lordov. Podpirale in zavzele so se za predlog štiri gro-fijske zbor- niče ter okoli ^^flfl^^H^ 900 mestnih JMr^^HBfc zastopstev, nadalje 78 trgovskih zbornic in »združene trgovske zbornice«, 400 političnih in gospodarskih društev itd. Tudi angleške kolonije Kanada, Nova Zelandija , Nova Fundlandija in Novi Južni Wales so se izrekle za novi čas. Vojska je pokopani načrt zopet privlekla na dan, in da prihranijo luč, bodo vpeljali Angleži izpremembo, a ne popolnoma po 20 minutah, ampak kar za celo uro in sicer 3. nedeljo v aprilu in septembru. Ko so se na Angleškem še posvetovali, so na Francoskem že sklenili, a z izpremembo, da novi čas ne velja samo do oktobra, ampak dokler traja vojna. Sledila je Nemčija. Glavi zagovornik premaknjenega časa je tajni svetnik pl. Bot-tinger. Podpirale so ga zlasti razne trgovske zbornice. V seji pruske gosposke zbornice dne 18. maja 1912 je vložil na vlado, zlasti na ministra javnih del prošnjo, naj se poletni čas nanovo uredi. Istega leta 24. avgusta se je odsek trgovske skupščine Bernardo Maharna novi predsednik portugalske" republike — angleške sužnje. Jj izrekel v tem smislu. Bottinger je na podlagi Willettovih brošur izračunil, da bi prihranili v petih mesecih za Nemčijo 154 ur dvevne svetlobe, in če računimo ceno umetne luči na uro poldrugi vinar, je 130 milijonov kron. Doslej smo uravnavali svoje ure po 15. meridianu vzhodno od Greenwicha, sedaj jih bomo pa po 30. Pri nas v Ljubljani se je dosedaj solnčna ura skoro natančno vjemala z železniško, sedaj bo solnce stalo na najvišji točki ob eni. Največ pomislekov so imeli zaradi voznih redov na železnicah; a pruski železniški minister je izjavil, da bo tudi to šlo brez posebnih težkoč, zlasti še, ker stopi 1. maja drug vozni red v veljavo in ker potujočega civilnega občinstva sedaj itak ni veliko. Francoski poslanec Andrej Honnorat je poleg drugega v svojem predlogu za vpeljavo novega časa rekel tudi to: V primeri z lanskim letom moramo poleg splošne draginje plačevati tuji denar za 12 do 14% dražje nego letos. To in druge okoliščine nas silijo k največji štedljivosti. In ta namen ima tudi premaknjenje ure, prihranili bomo veliko na svetlobi in kurjavi. Ker pa nihče ne bi hotel biti samod-sebe tako požrtvovalen, zato je najbolje, če odredi država splošni blagor. Pri vsemtem se seveda niti od daleč ne more izračunati, koliko bodo ljudje vsled prikrajšanega dneva manj zapravili. ■■•lllilll«(lllllllttlliaillll)lllllltllllllr^*«lllMllllllliaitllillilf llllilllllllll ttlMllllllllllltlllllllllllllillliailllllllllltllllll)lllll*lllllllllllll ........................................................................................................................................................................................................................... ŠTEVILKA 34. ILUSTRIRANI GLASNIK 341. STRAN .mitiiiiiiiiiituniimmilliliiiMiiiMiiiiiiiuiiiiiMun'1'illliiniiiiiiiiiiiii Jil iii=n oš