V I t : GLASILO OBČINE LITIJA • JUNIJ 1996, ŠT. 6, LETO XXIII. 1 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA PET LET SLOVENSKE AVNOSTI To leto je bilo vse v pričakovanju. Državljani republike Slovenije smo na decembrskem plebiscitu dali slovenskemu vodstvu šest mesečni mandat za pripravo vseh izvedbenih dokumentov, ki so bili podlaga za dokončno osamosvojitev Slovenije iz okvira razpadajoče Jugoslavije. Junijski dnevi so bili nepozabni. Po gričih so zagoreli kresovi, zapeli so cerkveni zvonovi, fantje in možje so prejemali vabila za bran domovine, državni zbor pa je hitel s sprejemanjem še zadnjega paketa osamosvojitvenih zakonov. Upanje in pričakovanje je rodilo našo odločnost, enotnost, vztrajnost, s katero smo zavarovali našo mlado Slovenijo. Zato ne more biti 25. junij samo dan državnosti, ampak naj bi bil tudi dan slovenske enotnosti in sožitja. In ko se danes, po petih letih ozremo na ta čas, ugotovimo, da ogledalo ni več tako sijoče kot takrat. Pomen, ki ga država posveča temu obdobju je sigurno premajhen, še posebno ob dejstvu, da se njeno vodstvo ni sposobno dogovoriti za primerno osrednjo proslavo, kakor tudi ustrezno promocijo tega obdobja diplomatskim predstavnikom v Sloveniji. In kakšna je naša državnost? jPostopoma izgrajujemo dokončne obrise državne ureditve, vendar nam primanjkuje vsaj kanček osamosvojitvenega duha. Premalo cenimo odkritost, poštenost, nedotakljivost slovenske zemlje, odnos do majhnega človeka je zbledel... jPogled v ogledalo preteklosti pa nam daje možnost, da si na izkušnjah izberemo kvalitetno prihodnost, v kateri mora biti cenjeno vsako delo delavcev v podjetju, strokovnjakov, kmetov, državnih uradnikov... Fsi skupaj smo poklicani, da delamo na izročilih osamosvojitvenih dni, namreč po Karantaniji je minilo dolgo obdobje, ko imamo Slovenci svojo lastno državo. Ob peti obletnici velja iskrena želja, da bo država Slovenija dozorela v ugledno evropsko državo po meri njenih državljanov. Franci Rokavec Ob zaključku šolskega leta in počastitev 5-obletnico države Slovenije koncert v geometričnem središču Slovenije Melodije zvenijo tudi v dežju V počastitev 5-obletnice države Slovenije in ob zaključku šolskega leta so izvedli mladi glasbeniki iz litijske glasbene šole koncert v središču Slovenije, Sp. Slivni nad Vačami. Kljub obilnem dežju se mladi glasbeniki niso dali. Plesali in igrali so na odru sredi vasi, kakor da bi sijalo sonce. Sicer pa za dežjem zmeraj posije sonce, mar ne? J. S. Ob minulem prazniku - Dnevu državnosti, ko so se tudi v naši občini zvrstile mnoge slovesnosti,se je številnim čestitkam in dobrim željam pridružilo tudi naše uredništvo. Da bi nam, mlada Slovenija, praznovala zanosno! Da bi Tvoje seme rodilo stoteren sad! Uredništvo Glasila občanov Zasedanje občinskega sveta Svetniki so 9. maja potrdili proračun, o čemer smo že poročali. V maju so se občinski možje sestali že dvakrat, med drugim so govorili o problematiki kmetijstva, o dvorani na Stavbah, o šolstvu in o stečaju KZ Gabrovka. Junija pa je sledila še izredna seja, na kateri so razpravljali o že sprejetem sklepu glede košarkaškega igrišča. STRAN 3 Zdaj se začenja bolj sproščeno obdobje. S psičko Bono se dobro razumeva, še malo in stekli bova po zelenih livadah, brezskrbni in srečni novemu dnevu naproti Spoštovani bralci! Kar nekako neopazno je prišlo k nam poletje. Valovi - rekli bi celo neznosne vročine - so nas oblivali že nekaj dni pred uradnim nastopom. Potem pa so se izpod neba vlile dežne kaplje, ohladilo seje, da je prišlo do prvega vremenskega preobrata. Zdaj, ko berete te vrstice, se je najbrž situacija že povsem spremenila. Koliko vsega seje zgodilo v tem.času. Zaprla so se šolska vrata, potišal je otroški vrišč, učilnice so ostale tihe in neme. Vanje so se marsikje naselili pleskarji, da jih polepšajo za novo šolsko leto. Na Polšniku so slavili 100-letnico tamkajšnje šole. Čudovito slovesnost so pripravili ob tem jubileju, na razstavi so prikazali življenje v tem kraju skozi stoletje. Naše iskrene čestitke! Na Bogenšperku so v zlato knjigo in knjigo dosežkov vpisali novo generacijo učencev. Naj naši mladi talenti dosežejo svoj cilj, da nam bodo načrtovali življenje, ki bo pametno in po meri ljudi! Osrednji slovesnosti ob letošnjem dnevu državnosti sta potekali v Litiji in v Šmartnem. Bilo je lepo in veličastno, kot se za ta praznik spodobi O tem bomo pisali v jesenski številki GO, ker ja tokratna že šla v tisk. Tudi na preteklost nismo pozabli. Na pot se je odpravila Valvasorjeva konjenica, da obudi spomin na slavnega polihstorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Zdaj so že doma, z lepimi spomini na dolgo pot, ki sojo opravili in z načrti za naprej. Na gradu Bogenšperk so sedli znova k skupni mizi člani Valvasorjeve fondacije. Sklenili so, da okrepijo prizadevanje za predstavitev naše lepe domovine, da bi svet zvedel o nas, kje in kako živimo. Zdaj je tudi čas, ko se mnogi odpravljajo na zaslužen počitek, letovanje v planinah ali na morju. Največ jih bo najbrž ostalo kar doma, saj so cene marsikoga odvrnile od te namere. Pa saj so tudi sprehodi v naravo, nabiranje gob, izleti na bližnje vrhove dobrodošle oblike sprostitve. Da se spočije telo in učvrsti zdrava misel! Da človek - kot radi porečemo - znova najde samega sebe. Vsem vam, spoštovani bralci, želimo v teh poletnih mesecih vse lepo, Spočijte se in naberite novih moči Znova se bomo srečali v septembru, tudi za Glasilo občanov nastopa namreč čas počitnic, tako da v juliju in avgustu ne bomo izšli Vabimo Vas že zdaj, da nam jeseni pišete. O vsem, kar boste doživeli lepega, pa tudi o tistem kar vas bo prizadelo. Tako ali drugače. Pa lepo pozdravljeni! Vaš urednik Jože Sevljak P. S. Naj se ob tej priliki opravičimo piscu majskega uvodnika Jožetu Grošlju, ko je tiskarski škrat pomešal črki m in n in se je zapisalo nekaj, kar pisec sploh ni hotel. Tako se predzadnji stavek pravilno glasi: Pravico ima, mi pa dolžnost, daje kmet deležen enakopravnega standarda kot vsi drugi PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 10. SEPTEMBRA 1996! Slovenski krščanski demokrati Valvazorjev trg 1 1270 Liri jo telefon: 0609 637 765 SKD Z roko v roki za blagor ljudi SKD - Slovenski krščanski demokrati, občinski odbor Litija, čestitamo vsem novoizvoljenim članom svetov mestne in krajevnih skupnosti in jim želimo uspešno ter složno delo. Slovenski krščanski demokrati nismo kandidirali strankarskih kandidatov, ker želimo, da bi vsaj v krajevnih skupnostih pozabili na politične delitve in z roko v roki delali za blagor ljudi. Delo svetnikov iz vrst SKD Svetniki izvoljeni na listi SKD - Slovenskih krščanskih de-mokratov-tvorno sodelujejo pri delu Občinskega sveta, kakor tudi pri delu odborov in komisij občinskega sveta. SKD - Slovenski krščanski demokrati-smo in bomo sodelovali pri investicijsko naravnanem proračunu, ki bo omogočil dokončati večino začetih del v preteklem obdobju. S tem imamo v mislih predvsem nujna asfalterska dela na že pripravljenih cestah ter modernizacijo cestnih povezav krajevnih središč z občinskim središčem. R. M. VošČUo Vsem občankam in občanom voščimo ob prazniku "đnevu državnosti * »$. juniju« 00 SKD litija SDS ŠTUDENTSKI SERVIS LITIJA Cankarjeva 1, pri železniški postaji EDINI PRAVI SERVIS NOVO! Odslej tudi v Litiji! Posredovanje dela in izdaja napotnic dijakom in študentom Naročanje napotnic tudi po tel.: <3g>3 -165 Za vse Informacije nae pokličite ali obiščite OBIŠČI NAS ALI POKLIČI tel. &Č3-165 Pri vpisu potrebuješ samo: - dijaško ali studentsko izkaznico (lahko indeks ali potrdilo o šolanju), hranilno knjižico ali tekoči račun katerekoli banke. ajfr Ko žepnina ni dovolj.. Predsednik SDS Slovenije Janez Janša je 23. maja 1996 pri pristojni službi v državnem zboru vložil zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za večinski volilni sistem, za kar je SDS zbrala 43710 podpisov vo-lilk in volilcev Slovenije. Stranka je zbrala tudi dovolj podpisov za zahtevo za začetek spremembe ustave in uveljavitev instituta odpoklica poslanca. S tem dnem je začel teči tudi 30 dnevni rok, v katerem mora državni zbor razpisati referendum. Naslednji korak mora torej storiti državni zbor. ZAHVALA VSEM VOLILKAM IN VOLILCEM V OBČINI LITIJA, KI STE V ČASU AKCIJE ZBIRANJA PODPISOV ZA REFERENDUM ZA POŠTENE IN PRAVIČNE VOLITVE IN SPREMEMBO USTAVE ZA ODPOKLIC POSLANCA OD 23. APRILA 1996 DO 23. MAJA 1996 ODDALI SVOJ PODPIS, SE ZAHVALJUJEMO. VAŠA POMOČ PRI AKCIJI ZBIRANJA PODPISOV JE KORAK VIŠE PO POTI, KI NAS BO PRIPELJALA V PRAVIČNEJŠO IN BOLJ POŠTENO DRUŽBO, KATERE ČLAN STE TUDI VI. S SVOJIM GLASOM STE DOKAZALI, DA NE MOREJO DRUGI UPRAVLJATI Z VAŠIM ŽIVLJENJEM, PAČ PA DA SI PRIHODNOST KROJITE SAMI. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. 00 SDS LITIJA Zavod za izobraževanje in kulturo LITIJA Delavska univerza, Parmova 4 razpisuje za šol. 1.1996/97 vpis v naslednje izobraževalne programe: 1. Trgovec (IV. stopnja) - začetni študij - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti. 2. Trgovec (IV. stopnja) - 3. letnik - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana trgovska ali kakšna druga šola. Šolanje traja 8 mesecev. 3. Prekvalifikacija v trgovca Pogoj je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Ekonomsko-komercialni tehnik (V. stopnja) - poklic: ekonomski tetinih komercialnega področja Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. 5. Preoblikovalec in spajalec kovin (IV. stopnja) - poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Šolanje traja dve leti. 6. Voznik - poklic: voznik (IV. stopnja) Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Šolanje traja dve leti. 7. Prekva I if i kaci ja v voznika (IV. stopnja) - poklic: voznik Pogoj za vpis je končana 3-letna šola. Šolanje traja en semester. 8. Strojni tehnik ■ poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana poklicna kovinarska šola. Šolanje traja dve leti. Pričetek izobraževanja po teh programih bo jeseni 1996. Prijave sprejemamo na delavski univerzi osebno ali po tel. št.: 881-182. Izjava za javnost Slovenska ljudska stranka-podružnica Litija ugotavlja, da postopki za izgradnjo železniškega podhoda v Litiji kasnijo, še posebno pa bi bilo potrebno celovito preveriti objekt, z gradbeno ureditvenega kot tudi finančnega vidika. V sled navedenih dejstev Slovenska ljudska stranka -podružnica Litija meni, daje potrebno na naslednji seji občinskega sveta nujno imenovati gradbeni odbor za izgradnjo železniškega podhoda v Litiji. Gradbeni odbor bo preučil samo projektno zasnovo podhoda in skupaj s slovenskimi železnicami pripravil vse potrebno za izvedbo izgradnje ter varoval interese občanov, kakor tudi občine v celoti in nenazadnje uskladil finančno pokritje investicije. V SLS-podružnici Litija menimo, daje potrebno pri financiranju podhoda vključiti tudi ministrstvo za promet in zveze. Gradbeni odbor pa mora biti sestavljen predvsem strokovno. V njej naj bo poleg predstavnika občine enakopravno zastopana tudi mestna skupnost Litija. SLS podružnica Litija VOŠČILO OB DNEVU DRŽAVNOSTI Spoštovane občanko in občani! Letos mineva pet let od zgodovinskega dejanja slovenskega naroda-ustanovitve samostojne države Slovenije. To Je čas, ko se ponosno ozremo na prehojeno pot in si na izkušnjah preteklosti naberemo novih moči ta kvalitetno prihodnost. Prijetno doživetje kresnega večera in dneva državnosti vam želi Slovenska ljudska stranka podružnica Litija VIDEO, TV, SAT-TV, KAMERE BIAUPUNKT * GRUNDIG • PANASONIC JVC • PHILIPS • PACE * SAMSUNG • SONY Smo edini specializiran servis z izkušnjami iz tujine za navedene znamke aparatov na vašem območju <*■ Servisiramo najnovejše modele VCR; TV in SAT sprejemnikov (100Hz, IDTV, PALPLUS) w Servisiramo video opremo za nadzor (kamere, Time Laps VCR, projektorje) Aparatov ne popravljamo, temveč popravimo! ROMAN GOROPEČNIK s. p. Slamnikarska 5, (pki TOKU) 1230 DOMŽALE Tel/Fax: 061/711-007 Delovni čas: od % do 12. m od 16. do 19. vrb Občani nam pišejo... ■* Občani nam pi&eio... Občani nam pišeio... «* Občani nam pišeio... •> Občani nam Frizerke, ki delajo po domovih Vsi smo se veselili srečnega dogodka v družini - poroke. Bili smo dogovorjeni s frizerko, da nas pride sfrizirat na dom, vendar je ni bilo. Ali si lahko predstavljate, koliko ljudi je bilo živčnih zaradi tega? Menda je imela nekaj bolj nujnega. Ni bila toliko poštena, da bi nas obvestila, da pač enostavno ne more priti. Bi se mi potem drugače organizirali. Ali bi poiskali drugo frizerko, ki bi prišla na dom, ali pa bi šli v kakšen bližnji salon. Ali lahko frizerke, kifrizi-rajo po domovih, delajo kar se jim zahoče? Tudi če obljubijo, potem pa jih sploh ni in to brez obvestila. Ne gre mi v glavo, da se to res do- gaja oz. da si frizerke po domovih to sploh dovolijo, sajjimje to njihov zaslužek. Jaz, osebno, sem prepričana, da me gospodična Zorana Stikovac nikoli v življenju ne bo več frizirala, saj ne bom nikoli prepričana ali bo prišla na dom ali pa je sploh ne bo. Alenka Zupančič Adijo mestne ulice ■ odgovor Razmišljal sem ali bi sploh kot eden od omenjenih v članku Adijo mestne ulice v prejšnji številki Glasila občanov, odgovoril piscu Martinu Brileju. Po razmisleku, da članek vsebuje tako velike pomanjkljivosti in netočnosti, sem se odločil za naslednja pojasnila ne avtorju članka, ampak vam spoštovane občanke in občani, ki imate pravico izvedeti tudi drugo stran resnice. Pri razpravi in obravnavi odloka o proračunu občine Litija je bilo prisotnih 20 svetnikov, za proračun je glasovalo 19 svetnikov, 1 svetnik pa se ni udeležil glasovanja Pri sprejemanju sklepov proračuna pa seje sklep št. 6 glasil: "Občinski svet predlaga županu, da pri pripravi rebalansa proračuna občine za leto 1996 upošteva pripombe, ki so bile podane v razpravi ob obravnavi predloga Odloka o proračunu občine Litija za leto 1996," povzetek zapisnika. Že sam avtor, g. Brilejje ugotovil, da ni dobil podpore niti med svojimi kolegi, mestnimi svetniki, saj so verjetno ugotovili, da država do tega trenutka še ni izdelala merila za komunalno področje, velja pa tudi omeniti, da je v proračunu postavka JAVNA DELA za 100 % višja kot v letu 1995 in je namenjena za programe na komunalnem področju. Sicer pa je osnova usmeritev, da raven vzdrževanja mestnih ulic, kakor tudi krajevnih središč, mora biti višji tudi račun iskanja notranjih rezerv KSP Litija Mislim, da Litija ne bo šla 500 let nazaj, ampak kvalitetno naprej. To napovedujejo tudi letošnje proračunske postavke: Izgradnja železniškega podhoda v Litiji, nadaljevanje adaptacije v Matični knjižnici, adaptacija Osnovne šole, pričetek širitve pokopališča v Litiji, kanalizacija ob Graški cesti, delno sofinanciranje izgradnje prizidka cerkve sv. Nikolaja, izgradnja pločnika ob Grbinski cesti, izgradnja pločnika na Zg. Logu, odkup potreb- nih funkcionalnih zemljišč, intenzivno delo na ustanovitvi gimnazije v Litiji in še bi lahko našteval. Sigurno je, da je potreb v mestu še za deset proračunov, toda denarja je pač toliko, kolikor ga je na razpolago. Če me spomin ne vara, je večino odprtih nalog že iz obdobja , ko je g. Brile/ imel realne možnosti za hitrejšo izvajanje nalog pri razvoju mesta. Mislim, da je za občino Litija zelo škodljivo mišljenje, da se naj mesto ogradi na mesto, podeželje pa na svojo stan. Nujno je sožitje mesta s podeželjem, kakor tudi enakomeren razvoj občine kot celote. Franci Rokavec NADALJEVANJE S 1. STRANI Zasedanje občinskega sveta O kmetijstvu in problemih, ki prizadevajo to dejavnost, se velikokrat govori, žal pa mnoge debate zgolj ugotavljajo stanje, kaj več pa za kmete ne store. Tudi občinski svet se zaveda težav, s katerimi se srečuje ta stan, zato jim je več pozornosti namenil na seji. V Litiji je kar 106 kmetij ostarelih, kar pomeni, da nimajo več naslednikov in da so praktično že zapisane propadu. Te domačije so hribovske, leže v odročnih predelih občine, ki so praktično nedostopni. Oddelek za gospodarske dejavnosti meni, daje treba najprej zgraditi ceste, če hočejo preprečiti odhajanje ljudi s kmetij. Niso pa le ceste in oddaljenost trga vzrok za opuščanja kmetij. Prihodnost kmetijstva je črna predvsem zaradi nizkih dohodkov na kmeuji, drage mehanizacije in visokih cen semen, neugodnih kreditov in nemogočih pogojev za posodabljanje kmetijske proizvodnje. Nasprotno pa so odkupne cene pridelkov prenizke, pojavljajo se zastoji pri odkupu živine, za nameček pa so se povišale tudi prispevne stopnje za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. Za razvoj slovenskega kmetijstva je bila v letu 1993 v Državnem zboru sicer sprejeta strategija, vendar pa so svetniki opozorili, da se ta očitno ne izvaja, sicer ne bi bilo v takšnem stanju kakor je. V strategiji so opredeljeni 4 razvojni cilji: stabilna pridelava kakovostne in čim cenejše hrane, ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in zagotavljanje enakovrednega dohodka nedpovprečno produktivnim pridelovalcem. Daje strategiji "spodletelo", dokazuje tudi upadanje čistih kmetij v občini. Od skupno 1616 kmetij je le 290 čistih, tudi te pa ogrožajo neusmiljeni zakoni trga, katerim so bolj ali manj prepuščene. Svetniki so zato vladi predlagali, naj uvede zaščitne znamke za slo- venske kmeujske proizvode, spremenijo naj se spodbude za rejo živine in prirejo mleka ter naj del bencinskega tolarja nameni za modernizacijo lokalnih cest. Kmetijstvo je tudi panoga, ki jo najbolj prizadenejo naravne nesreče. Svet se je seznanil s poročilom o škodi, ki stajo ob koncu minulega in v začetku letošnjega leta povzročila sneg in led. Po prvi oceni znaša 40 milijonov tolarjev, ocenjevali pa so poškodovane sadovnjaka, gozdove in objekte. Zadnje srečanje svetnikov seje dotaknilo tudi občinske kulture. Dvorana na Stavbah je prostor, ki naj bi povezoval občinsko kulturo, zato so jo preimenoval v Kulturni center in jo predali v upravljanje Zavodu za izobraževanje in kulturo. Ta bo v prihodnje skrbel za organizacijo in izvajanje prireditev, kar smo v preteklosti pogrešali. Dvorana zdaj ima gospodarja, v proračunu pa tudi za-gotovoljena sredstva za najnujnejša popravila in obnovo. Kulturni center naj bi dejansko postal kulturno središče za vso občino. Precej nekulturno in zapuščeno je bilo dalj časa košarkaško igrišče ob šoli v Litiji. Predvsem njegova zanemarjena okolica je dalj časa bodla v oči, zato je občina želela kaj koristnega storiti. Košarkaški klub Iskra Li-tus je predlagal menjavo občinskega stanovanja za igrišče. Občina bi doplačala še razliko v višini 2.9 milijona tolarjev in spet postala lastnica igrišča s propadajočim garderobnim objektom. Slednji je bil še posebno sporen, saj je menda postal zbirališče za narkomane. Svetniki so na zadnji majski seji sklep o menjavi stanovanja za igrišče potrdili, nato pa so na pobudo skupine svetnikov, ki se jim je zdela ta menjava sporna, petega junija znova zbrali na izredni seji. Dvomili so namreč o vrednosti igrišča, ki je bila ocenjena na devet milijonov tolarjev in sicer pred dvema letoma. Objekt pa je očitno v dveh letih izgubil precej vrednosti. Ker so se vsi strinjali, da je treba z igriščem nekaj storiti, so po pogajanjih s košarkaškim klubom sklenili, da izvedejo zgolj menjavo brez doplačila. Svet se je obvezal, da bo v letu 1997 iz proračuna namerni 2 milijona tolarjev za mlade košarkarje. Osnovna šola Litija zdaj namerava igrišče urediti za potrebe telesne vzgoje, saj je menda edina mestna šola, ki nima zunanjih površin, ki bi bile namenjene za telesno vzgojo. O šolarjih in šoli Gradec je na majski seji poročal ravnatelj Vinko Logaj. Poleg opozoril na kadrovsko in finančne težave (ta OŠ nedvomno ni edina, ki jih ima) je bilo poročilo izredno svetlo. Poleg matične šoole OŠ Gradec sestavljajo še šole Kresnice, Jevnica in Hotič, na Vačah pa imajo popolno osemletko. Šolarji in kasneje dijaki iz OŠ Gradec dosegajo nadpovprečne učne rezultate, blestijo pa tudi na raznih tekmovanjih. Na šoli imajo celo paleto izvenšolskih dejavnosti, med katerimi najbolj izstopa računalništvo, kjer izobražujejo tudi odrasle za litijska podjetja in zavod za zaposlovanje. Sejo pa so svetniki končali z bolj mračno temo. Svetnik in direktor KZ Dole Kazimir Močilar jim je poročal o stečaju KZ Gabrovka, kije zaradi nepravilnosti pri razdružitvi s KZ Dole, v težave potegnila tudi slednjo. Koje v letu 1993 prišlo do sporazumne razdružitve, menda nove KZ Dole niso vpisali v zemljiško knjigo ter jim to nepravilnost prikrivali. Tako zdaj pri prodaji premoženja KZ Gabrovka hkrati prodajajo tudi premoženje KZ Dole. Krajani Dol so ogorčeni in pozivajo več strani, naj se najde pravica. To zdaj išče sodišče. Prizadeti pa so tako krajani Dol kot tudi Gabrovke, saj je podjetništvo v teh odročnih krajih slabo razvito, na Dolah pa je Kmetijska zadruga celo edina nosilka razvoja v tem kraju, kije tudi demografsko ogrožen. A. Štuhec SPOŠTOVANI STARŠI, IJVBITELJ1 TENISA! Bližajo se poletne počitnice, zato smo se odločili, da za vaše in naše otroke pripravimo nekaj več. Pripravili smo že 3. teniški kamp za osnovnošolce v mesecu juliju in avgustu, ki pa se bodo še dodatno popestrile in zapolnile prosti čas in hkrati preživljanje šolskih poklic. Poleg tenisa, ki ho nekakšna rdeča nit, se bodo preizkusili še v odbojki na mivki, mini košarki, hokeju, bassebalu, elementarnih igrah, fltnesu, če pa bo povpraševanje veliko vam bomo ponudili tudi pouk oz. tečaj angleščine in nemščine v zabavni obliki, tako da se otroci ne bodo počutili obremenjene s šolo. Kamp je namenjen tako začetnikom kot tudi tistim, ki teniško igro že poznajo in bi jo radi še obogatili. Vse skupaj se bo začelo z razdelitvijo otrok po skupinah, končalo pa s turnirjem, kjer bo vsak lahko pokazal kaj zna. Hkrati bo potekalo tudi tekmovanje v ostalih aktivnostih, na koncu bodo najboljši nagrajeni! Med drugimi aktivnostmi bo teniški kamp obiskal tudi prvi trener ženske teniške reprezentance M. Bukovec, kije hkrati tudi prvi trener v teniškem centru, naše mednarodno priznane teniške igralke Mirne Jaušovec. Kamp bo potekal pod vodstvom abs. fakultete za šport Milje Strmeča in prof. Berta Pav lija. Teniški kamp bo potekal od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 ure! Odločili se boste lahko med termini, in sicer: 1. skupina od 22.07. do 04.08. 2. skupina od 05.08. do 18.08. 3. skupina od 19.08. do 01.09. Cena teniškega kampa znaša 9.500 SIT, v ceno pa je všteta organizirana vadba v eni od zgoraj naštetih skupin in pa prosto igranje v ostalih dveh neizbranih terminih. Prijavite se lahko vsak dan od 9. do 23. ure na tenis parku AS in po telefonu 883-169! Tam boste dobili tudi vse dodatne informacije! PRIJAVNICA ZA 3. TENIŠKI KAMP IME IN PRIIMEK: NASLOV:. DATUM ROJSTVA: TELEFON: Odločil-a sem se za: (ustrezno obkroži) a) 1. skupina od 22.07. - 04.06. b) 2. skupina od 05.05. -16.06. c) 3. skupina od \9.0&. - 0109. - želim si tudi tečaja: a) angleščine ali b) nemščine Ob prijavi postane vaš otrok hkrati tudi član teniškega kluba AS, hkrati pa dobite starši 3 ure brezplačnega tenisa ■ uro igranja izberete sami! Podpis staršev: J Društvo invalidov Litija Društvo invalidov Litija je bilo ustanovljeno na občnem zboru DI, kije bil 23.6.1982 leta. Pred tem smo delovali eno leto v prostorih SZDL-ja. Potem smo si delili prostore s krajevno skupnostjo levi breg. Po pogovorih s skupščino občino Litija smo dobili prostore na Parmovi 7, v katerih delujemo še sedaj. Leta 1990 so bili tudi naši prostori poplavljeni. Zaprosili smo skupščino občine Litija ter zvezo društev invalidov Slovenije, da nam odobri sredstva za adaptacijo doma invalidov. Večino sredstev nam je prispevala Zveza društev invalidov Slovenije, od skupščine občine Litija pa sredstva še pričakujemo. Tajnik DI, Milan Slabe ZAHVALA Občina Litija se zahvaljuje vsem pripadnikom civilne zaščite iz občine Litija, ki so sodelovali v ekipah prve pomoči v okviru protokola papeževega obiska v Sloveniji. Zahvala velja tudi Ministrstvu za obrambo, izpostavi Litija za organizacijo in vodenje izobraževanja ekip prve pomoči. Tajnik občine Zupan Martin Hostnik Mirko Kaplja Občina Litija poziva kmete na območju občine Litija, da oddajo vloge za subvencioniranje nakupa semenske koruze. Vloge oddajte do ponedeljka, 8.7.1996 do 12. ure na naslov: Občina Litija, tajništvo, Jerebova ulica 14, 1270 LITIJA. Upoštevali bomo le pravočasno oddane vloge s priloženim računom o nakupu semenske koruze za leto 1996. Občina Litija IZ OSNOVNE ŠOLE LITIJA Ponovni uspeh mladih košarkarjev Na osnovni šoli Litija uspešno delujejo številne športne zvrsti in med njimi tudi košarka, saj so vključeni učenci in učenke od 1. do 8. razreda v treh starostnih kategorijah. Že četrto leto zapored se mladi košarkarji uvrščajo v finale državnega tekmovanja. Tako so 8. junija letos v dvorani športno rekreativnega centra Jezica v Ljubljani mlajši pionirji Osnovne šole Litija (5. in 6. razred) osvojili odlično tretje mesto v republiki Sloveniji, za kar jim čestitamo, še zlasti pa gredo čestitke njihovemu dolgoletnemu trenerju Džemu Ibišiju... Vodstvo šole ZAHVALA Pionirska ekipa KK Litija se zahvaljuje vsem pokroviteljem, ki soji s svojo pomočjo omogočili sodelovanje na 11. mednarodnem tekmovanju v košarki v Todnu. Tudi zaradi njihove pomoči je ekipa v konkurenci številnih evropskih moštev dosegla na omenjenem turnirju 1. mesto. Še enkrat hvala! Igralci in starši II. državno gasilsko tekmovanje V Hrastniku so v soboto, 8. junija, izvedli II. državno gasilsko tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah. V športno tekmovalnih disciplinah in gasilskih veščinah seje letos med seboj pomerilo 199 ekip iz vse Slovenije. Našo občino so letos zastopale ekipe pionirjev iz PGD Dole ter pionirke in mladinke iz PGD Sava. Naše ekipe so v močni konkurenci dosegle naslednje rezultate: -pionirji PGD Dole so v konkurenci 65 ekip zasedli 47. mesto, - pionirke PGD Sava so v konkurenci 51 ekip zasedle 40. mesto, - mladinke PGD Sava so v konkurenci 40 ekip dosegle 15. mesto. Velika zahvala za tako dobro zavest in usposobljenost pa gre prav vsem mentorjem, vodjem in članom Prostovoljnih gasilskih društev, ki s svojim vloženim prostovoljnim trudom širijo in krepijo požarno varnost v svojem okolju. Gasilska zveza Litija Novice iz Urada za delo Litija Zunanji izvajalec izobraževalnih programov financiranih s strani Republiškega zavoda za zaposlovanje - zasebno podjetje ANONSA D.O.O. iz Ljubljane je zadnji teden maja izvedla učno delavnico "KAKO DO ZAPOSLITVE" v Liuji. Svetovalke zaposlitve tukajšnjega Urada za delo so na dvodnevno šolo učenja veščin za uspešnješe iskanje zaposlitve povabile skupaj 108 iskalcev prve zaposlite, ki so bili povečini brez strokovne izobrazbe. Interesa za tovrstno brezplačno izobraževanje, kjer zavod povme tudi prevozne stroške, žal ni bilo. Tako smo uspeli zagotoviti udeležbo le osmim mladim iskalcem zaposlitve. Navajam nekaj vtisov udeležencev: "Vsebine so zelo poučne", "Zame so bile vse teme zanimive in koristne", "še več takšnih tečajev", in "S tem sem pridobila kar nekaj novega znanja in mislim, da bi morali tak način pridobivanja izkušenj večkrat izvesti v Litiji." Delavke Urada za delo se bomo potrudile motivirati mlade in malo manj mlade iskalce zaposlitve, da ponovimo delavnico res čim večkrat. Skupaj želimo premagati občutek nemoči pri iskanju ustrezne zaposlitve. Osnovni šoli Litija se zahvaljujemo za zagotovitev primernih pogojev za delo. Majda Hostnik §1 FOTOVESTI... & ...NOVIČKE £xf Naj spregovorijo neme priče V nedeljo, 5. maja, je bil za vas Javorje pri Litiji pomemben zgodovinski dan. Simbolično je bilo namreč pokopanih 32 zamolčanih žrtev II. svetovne vojne. K spominski plošči na farni cerkvi je bilo položenih 32 rdečih tulipanov v spomin na pobite domobrance, padle mobilizirance v nemško vojsko in civilne žrtve. Na slovesnosti sta govorila predstavnik domačinov in član Nove slovenske zaveze. Kratek kulturni program, ki se je odvijal pred cerkvijo, so popestrili še Kvartet Šmartin z ubranim petjem in domača recitatorja Manca Medved in Simon Dremelj s Kajuhovo in Balantičevo poezijo. M. B. # ŠMARTNO - Pevsko društvo Zvon se je tudi letos udeležilo tradicionalnega majskega srečanja pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, kije tokrat potekalo v Rodici pri Domžalah. Poleg Šmarčanov so sodelovali še zbori iz Domžal, Žirov, Železnikov, Vrhnike, Mirna pri Gorici in Legna pri Slovenj Gradcu. # LITIJA - V dvorani na Stavbah so se 23. maja predstavili učenci litijske glasbene šole na zaključnem koncertu. Prireditev sta pripravila Zavod za izobraževanje in kulturo ter glasbena šola. Nastopajoči so staršem in drugim obiskovalcem pokazali napredek, ki so ga dosegli v iztekajočem se šolskem letu. # LITIJA - ZIK in Matična knjižnica dr. Slavko Grum iz Litije sta v avli litijske občine organizirala likovno razstavo akademskega slikarja Marjana Smukavca. Odprli sojo 20. maja, na ogled pa je bila tri tedne. Boris Žužek Študentski servis v Litiji Končno smo pričakali odprtje Študentskega servisa (ŠS) v Litiji in s tem prihranili prenekatero pot v Ljubljano. Vesel dogodek za vse dijake, študente, podjetja in obrtnike se bo zgodil začetek julija na Cankarjevi 1 (stara pošta), nasproti železniške postaje. Delo posredujemo vsem dijakom in študentom, ki za vpis potrebujejo samo dijaško/študenstko izkaznico in hranilno knjižico ali tekoči račun katerekoli banke. Vsi, ki pa že imate "službo" ali pa si jo najdete sami, vam izdamo napotnico. Delo preko ŠS poleg izboljšanja finančnega položaja in s tem uresničitev našega slogana "ko žepnina ni dovolj..." omogoča tudi pridobitev praktičnih delovnih izkušenj, kijih šolsko izobraževanje ne more dati. Potrudili se bomo, da vam odgovorimo na vsa vprašanja, ko nas obiščete ali pa pokličite na naš tel.: 883 - 165. Prijetno boste presenečeni! Letos na dopust s polnejšo denarnico! Iz dela Krajevne skupnosti levi breg Spoštovani krajani Krajevne skupnosti Litija levi breg. Zopet je naokoli leto, ne samo leto pač pa 10 let delovanja krajevne skupnosti, na čelu katere je bil svet krajevne skupnosti v sestavi, in sicer: predsednik sveta Ciril Golouh, namestnik predsednika sveta Marjan Jug, člani sveta: Andrej Kralj, Franc Pretnar, Janez Prašni-kar, Janez Uštar, Gusti Grošelj, Zvone Ulanec in Ivan Savšek. To je bil tim, ki je planiral razvoj krajevne skupnosti in vodil aktivnosti in dela, ki so se izvajala v teh letih. Seveda ne moremo biti povsem zadovoljni z uspehi 10 letnega dela, toda v tem času se je le veliko naredilo, čeprav nekateri pravijo, da ničesar, pa vendar temu ni tako. Na kratko vam bom predstavil, kaj je bilo narejenega v tem času: - s samoprispevki je bila zgrajena večnamenska dvorana, katere investitorje bila krajevna skupnost Litija levi breg, - uredilo se je naselje Praprošče (asfaltiranje, pot nad igričem ter tribune, napeljan je bil vodovod), - celotna ureditev Trga na Stavbah (asfaltiranje, javna razsveujava, odvodnjavanje itd), - celotna obnova javne razsveujave ob Graški cesti, - ureditev avtobusnih postajališč ob magistralni cesti Litija - Ljubljana, - ureditev igrišča ter okolice pri osnovni šoli Gradec, - ureditev odvodnjavanja meteorne vode izpod kmetije Zaje na Graški cesti, - ureditev dovozne poti v naselju 25. maja in zavarovanje igrišča v tem naselju z mrežo, - ureditev ceste od Graške ceste proti kmetiji Zaje ter Pregl do Kidričeve ceste in do kmetije Pavla Do-bravca prod Prehudniku, - ureditev ceste na Bobek in del Kidričeve ceste, - ureditev odvodnjavanja meteorne vode izpod kmetije Pregl, - pridobljena je vsa projetna dokumentacija za izvedbo pločnika, javne Vsakdanji pogled na Cankarjevo cesto od restavracije "Pošta" proti železniški postoji Litija. Za avtobuse ni prostora in tudi za tiste ne, ki so se pnpeljali prepozno. Koliko časa še tako? Foro: Ciril Golouh razsveujave, vodovoda v naselju Zgornji Log, toda ker nekateri občani temu projektu nasprotujejo, se še do danes dela niso začela. Izdelana je vsa projektna dokumentacija za posodobitev poti čez Prehudnik, - v izdelavi je projektna dokumentacija za izvedbo kanalizacije ob Graški cesd ter čistilne naprave. Projektna dokumentacija se financira iz sredstev solidarnostnih sredstev iz leta 1994, - ena od najpomembnejših investi-cij, ki se bo izvajala v sedanji krajevni skupnosd pa je ureditev podvoza ter peronov na železniški postaji Litija. Pri finaciranju bo sodelovala tudi občina Litja, s sredstvi od nadomestila stavbnega zemljišča (letos v višini 24.500.000 sit) in s sredstvi občinskega proračuna. - Poleg navedenih del je bilo v KS izvedenih še več manjših del, predvsem s prostovoljnim delom občanov, za kar jim danes izrekamo vso priznanje in zahvalo. Ob zaključku bi vsem občanom rad povedal, da so bila vsa ta dela narejena z denarjem občine Litija, samoupravne komunalne skupnosti Litija, območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava, od 1992 leta pa so se dela izvajala z denarjem od nadomestila stavbnega zemljišča. Pri vseh teh delih, predvsem na Graški cesti in v naselju Praprošče, so ljudje prispevali tako finančna sredstva kot s prostovoljnim delom pomagali uresničiti zadane naloge vodstva krajevne skupnosti v dobrobit vseh občanov. Danes, ko odhajamo iz aktivnega politčnega življenja v krajevni skupnosti, v kateri smo ustvarjali na vseh področjih družbenga življenja in naredili pomembne pozitivne premike v razvoju, bi se rad zahvalil vsem občanom, ki so kakor koli pomagali pri razvoju krajevne skupnosti, posebno še tistim, ki so aktivno sodelovali pri raznih akcijah, zahvala tudi vsem, ki so delovali v raznih institucijah in se zavzemali za razvoj našega kraja. Ciril Golouh Igra in pohod v Polšniku odlično uspela Že tretje Jeto se mladi aktivno vključujemo v kulturno in družabno življenje v Polšniku. Poleg kulturnih prireditev, na katerih sodelujemo, smo s pomočjo krajevne skupnosti uredili nogometno igrišče, kjer prirejamo nogometne tekme. Naredili pa smo tudi koše za smeti, pri čemer so nam pomagali podjetniki iz Polšnika. Vedno znova pa se v nas pojavlja želja po nečem novem. Letos praznujemo v Polšniku 100. obletnico šolanja in mladi smo se ob tej priložnosti še posebej potrudili. K lepšemu praznovanju smo prispevali kar dve prireditvi, pomagali pa smo seveda tudi pri ostalih. Že februarja smo pričeli z vajo In-goličeve enodejanke Našli so se. Na domačem odru že 12 let niso igrali domači igralci, zato se nam je zdelo to še posebej zanimivo. Sicer pa je bilo v preteklosti uprizorjenih veliko iger, nekatere med njimi tudi zelo zahtevne (Deseti brat, Deček z dvema imenoma, Oženil se bom s svojo ženo,...). Največji uspeh pa je bila pred petimi leti izvedena opereta Kovačev študent Moškega pevskega zbora iz Polšnika. Smo začetniki in premagati je bilo potrebno začetniško tremo na odru, vendar smo se kljub ostalim obveznostim vsi potrudili. Čeprav smo mislili, da se bomo glede vaje časovno težko uskladili (sodeluje namreč kar štirinajst igralcev), smo se z dobro voljo in željo po uspehu radi srečevali na vajah, saj je bilo vedno zabavno. V igralske vode smo se podali in upodobili naslednje Ingoličeve junake: starega rav- natelja gimnazije Polajnarja - Evgen Povše, sitno ravnatelj evo ženo Amalijo - Tanja Vozel, starega samca, profesorja Sirca - Tomaž Vozelj, mladega in uka željnega profesorja Osata - Iztok Ribič, prikupno Ivanko, ki jo osvajata oba profesorja Mateja Vozelj, Mateja Kotar, njeno mamo Mileno, ki bo naslednja ravnateljeva žena, če ji bo sreča naklonjena. Vso zmešnjavo pa opazujejo in se ji posmehujejo gimnazijci s popravnimi izpiti: Peter - Peter Juvan, Vinko - Filip Fele in Boris - Uroš Ribič, gimnazijke pa Francka - Lojzka Pire, Marica - Andreja Vozel in Cilka - Ana Majcen. Za vse skupaj pa pri planinski koči skrbita oskrbnika Pavel - Srečo Novak in Neža - Mateja Sladic. Vsi smo se trudili, da bi svoje vloge kar se da uspešno odigrali. Vendar nam brez pomoči gospe Darinke Ribič najbrž ne bi tako uspelo. Za njen trud se ji še posebej zahvaljujemo. Seveda pa ne smem pozabiti tudi naših sodelavcev "izza odra" Tanje Poznajelšek, Katje Bolte in Igorja Poznajelška, ki je zamenjal brata Miha, ki je žal moral v vojsko. Po končani predstavi smo bili igralci res zadovoljni, saj nam je premiera resnično uspela. In glede na aplavz lahko rečem, da tudi gledalcem ni bilo žal sobotnega večera. Dvorana oziroma razred je bil prepoln, kar znova dokazuje, da Polšnik res potrebuje pravo dvora- no, saj je na vseh prireditvah vedno gneča. Ampak pred nami je bila še nedelja in še ena preizkušnja. Že lani se je pojavila ideja o pohodu po okoliških hribih, saj je okolica Polšnika zelo zanimiva. Pohod smo poimenovalfOd cerkvice do cerkvice", obiskali smo Ostrež, Selo in Glinjek, kjer stojijo cerkvice na zelo zanimivih in lepih lokacijah. Priprave so bile dolge in mislim da uspešne. Sodelovalo je 25 mladih in vsi so uspešno opravili svojo nalogo. Zjutraj smo se zbrali pri žup-ništvu v Polšniku, kjer smo pohod-nike postregli s čajem, kavo ali žganjem, vsak pa je dobil tudi ročno izdelan obesek kot spomin na pohod. Najprej smo se podali na Ostrež, vendar je bilo za nekatere kar naporno, saj nismo šli po običajni poti, ampak po pobočju in po strmem grebenu osvojili vrh (Ba-djurova pot). Tam je bila že druga postojanka (prva pri Koširju) in čaj je marsikomu dobro del. Naša naslednja točka je bil Stranski vrh oziroma Selo. Na Temenčevi kmetiji (Renko) so nas spet podkrepili. Na Selu smo imeli daljši postanek, saj smo morali osvojiti le še Glinjek. Za pohodnike smo v vsaki cerkvici pri- pravili po dva plakata: enega z duhovnimi mislimi in drugega z zgodovino cerkvic, tako se je lahko vsakdo tudi kaj novega naučil. Plakati bodo ostali v cerkvicah. Z nami so bili pevci MoPZ Polšnik in nam na vsaki postojanki zapeli nekaj pesmi. Kot zanimivost naj omenim, da so domačini na Selu našli dve mašni knjigi: eno iz leta 1848, druga pa je bila izdana 19. junija 1696, kar je bilo za nas vse presenečenje. Tudi na Cirnermanovi kmetiji (Sladic) niso pozabili na žejne pohodnike. Na zadnji postojanki, Glinjeku smo imeli sveto mašo v naravi, sodelovali pa so kar trije zbori: otroški pevski zborček, cerkveni mešani zbor in moški zbor, vsi iz Polšnika. Šest urni pohod smo zaključili v Polšniku, kjer so se vsi pohodniki lahko najedli in odžejali, saj je bilo res vroče in nam je bilo vreme res naklonjeno. Mislim, da so bili pohodniki zadovoljni, saj smo skupaj preživeli lepo prvojunijsko nedeljo. S tem smo mladi dokazali, da lahko le kot skupnost delujemo uspešno. Seveda pa je potrebna tudi dobra volja, saj brez volje ni uspeha. Mateja Sladic V vročih junijskih dneh so v sredo, 5. junija 1996, učenci in učitelji Osnovne šole Litija izvedli zanimivo triurno prireditev na ploščadi med Restavracijo Mona Lisa in občino Litija. V delavnicah so učenci pod vodstvom mentorjev slikali na svilo, steklo, izdelovali so suho cvetje, okraske iz usnja in papirja, risali s kredo, delali na računalniku, fotografirali. Pripravili so tudi zanimivo razstavo. Mladi košarkarji so se ob mon- tažnem košu pomerili v košarki ("street basketball"). Na stojnici so novinarji iz šole prodajali šolsko glasilo, ki je bilo, prav tako kot sama prireditev, posvečeno praznovanju 850 letnici mesta Litija. V aktivnem delu programa so nastopili učenci dramskega krožka na razredni stopnji in učenci s skeči v angleškem jeziku. Prireditev so popestrili še pevski zbor osnovne šole Litija, posamezni učenci glasbeniki in plesna skupina F. Mimoidoči so lahko na prijeten in neprisiljen način opazovali življenjski utrip šole. Na prireditvi je aktivno sodelovalo preko 100 učencev in 17 učiteljev. Po odzivu prisotnih občanov, učencev in učiteljev je bila prireditev, s katero smo želeli stopiti iz šolskih zidov, zanimiva popestritev kulturnega utripa mesta Litije. Morda se bo ta ideja nadalje razvijala. Ob poletnih večerih bi se tako lahko ob prijetni glasbi, recitaciji ali razstavi na eni strani hladili, po drugi pa ogreli svojo dušo. G. K. S FOTO VESTI.. J & 1 ...NOVIČKE b