Zakon o zemljiškem katastru s komentarjem in napotki za prakso. Zbirka predpisov s področja geodetske službe št. 1, CZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1975 Zbirka obrazcev DEVO, MOP-Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 1996 Zemljemerski zakon o deželni izmeri in mejnem katastru iz leta 1968, neuraden prevod Željka Zlobca Prispelo za objavo: 1998-01-07 Tomaž Kocuvan Območna geodetska uprava Novo mesto, Novo mesto Obraz kranjske dežele Henrika Freyerja iz leta 1846 Henrik Karel Freyer, Karte des Herzogthums Krain, M=l:113 500, 4 x 4 listi, zal. A. Mueller. litogr. Graf, 4-barv. litogr., Dunaj 1834 -1836 1 Slika 1: Naravoslovec, farmacevt, preparator in geograf Henrik Karel Freyer (7 julij 1802 21. avgust 1866) Sto let za Florijančičevo karto Kranjske, Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica iz leta 1744 smo Slovenci dobili nov, kartografsko in vsebinsko popolnejši zemljevid dežele Kranjske. Leta 1843 je dunajski založnik geografskih in topografskih kart A. Mueller v tedanjem kranjskem časopisju objavil naznanilo, da namerava natisniti geografsko karto Kranjske, ki jo je za tisk pripravil kustos deželnega muzeja Rudolfinuma v Ljubljani, Henrik Karel Freyer. Besedilo naznanila je bilo nemško, v njem pa je Mueller opozarjal, da bodo krajevna imena na zemljevidu natisnjena v slovenskem in nemškem jeziku. Poleg tega je Mueller navedel tudi okvirno topografsko vsebino zemljevida. Razglas o natisu Freyerjevega zemljevida Kranjske je leto kasneje, 1844, objavil tudi ljubljanski založnik F. Kleinmayr v slovenskem jeziku. Obe naznanili sta najavili natis prvih štirih listov Obraza kranjske dežele - kot je zemljevid najprej naslovil avtor Freyer - ter vzpodbujali k prednaročilu zemljevida, saj je založnik Mueller potreboval vsaj 200 naročil, oziroma odkup, sicer se ne bi podajal v tveganje natisa take lokalne karte. Zemljevid z uradnim naslovom Karte des Herzogthums Krain je v obdobju 1834-1836 izšel v ovitkih s po štirimi listi zemljevida v merilu 1:113 500 v najmodernejši kartografski podobi z dosledno slovenskimi oro-, hidro- in toponimi v tedanji inskripciji. Topografsko je Freyer upošteval le ozemeljsko območje uradne Kranjske, zemljevidu je dodal shemo listov ter shemo cerkvenoupravne razdelitve Kranjske na dekanate. Geodetski vestnik 42 (1998) 1 2 Henrik Karel Freyer je bil doma v Idriji, kjer sta bila njegov ded Henrik1 in oče Karel provizorja - lekarnarja v upravi tamkajšnjega živosrebrovega rudnika. Rojen je bil 7. julija 1802, osnovno šolanje je končal v Idriji (1815), gramatični oddelek gimnazije pa v Ljubljani (1819). Retoriko je absolviral na Reki (1820), nakar je kot lekarniški praktikant prebil štiri leta v Ljubljani. V letih 1824-1827 je bil zaposlen kot botanik in farmacevt v očetovi lekarni v Idriji. Po dveletnem študiju na Dunaju je postal leta 1828 magister farmacije. Naslednja štiri leta je preživel v idrijski lekarni in proučeval okoliško floro, leta 1832 ga je Karel Deschmann sprejel za kustosa v Deželni muzej v Ljubljani. Urejal je prirodoslovne zbirke, sestavljal popis kranjske flore in faune ter planinaril. Med službovanjem v muzeju je začel zbirati tudi geografsko in topografsko gradivo za zemljevid Obraz kranjske dežele. Leta 1853 je odšel v Trst in služboval kot naravoslovni kustos v tamkajšnjem muzeju Ferdinandeo-Maximilianum do leta 1866, ko se je bolan vrnil v Ljubljano, kjer je 21. avgusta 1866 tudi umrl. 3 Freyerja poznamo predvsem kot botanika in naravoslovca, čeprav se je po službeni dolžnosti kustosa v kranjskem deželnem muzeju Rudolfinumu zavzeto ukvarjal tudi s preparatorstvom. Kot botanik je uredil zbirko kranjskih rastlin (herbarij), pomembna je tudi njegova zbirka kranjskih žuželk, obe sestavljata pomemben del ljubljanske muzejske prirodoslovne zbirke. V idrijskem obdobju svojega delovanja je proučeval kamenine, raziskoval kraške jame na Notranjskem ter se posebej posvetil študiju človeške ribice. Njegovi pogosti izleti v naravo in gore so bili predvsem zbirateljske in študijske narave bil je prvi, ki je dosegel vrh Mangarta, bil je na Stenarju in Triglavu in še nekaterih vrhovih Julijskih Alp. Poleg številnih naravoslovnih zapiskov je s teh izletov prinašal polne skicirke odličnih risb rastlin, žuželk, gorskih vršacev in jam 2, kar vse mu je kasneje odlično koristilo pri znanstvenoraziskovalnem delu. Svoje izsledke je obširno objavljal v takratnem strokovnem časopisju in revialiki (Flora, Beitraege zur Naturgeschichte, Dunaj, Leibacher Zeitung idr, leta 1842 na Dunaju natisnil obsežni razpravi, knjigi Fauna Krains (Fauna der in K.rain bekannten Saeugethiere, Voegel, Reptillien und Fische, Wien 1834) ter Flora Excursoria Carnioliae et Carinthiae, obe z latinskim, nemškim in slovenskim poimenovanjem. Naslednje njegovo pomembno delo pa je Obraz kranjske dežele, zemljevid Kranjske. Freyer je bil aktivni član Kmetijske družbe za Kranjsko, Goriško in Koroško ter dopisni član Akademije na Dunaju, sekcije naravoslovcev v Moskvi in botaničnega društva v Regensburgu. 4 Leta 1832 je na Dunaju izšla (uradna) karta Kranjske, Karte von Herzogthume Krain, dunajskega kartografa Gottfrieda Loschana, namenjena Kmetijski družbi na . Kranjskem . Ta zemljevid v merilu 1:230 000 je deželnim potrebam le delno zadostil, ( deloma) tudi zaradi izključno nemškega poimenovanja krajev na njem. Pomanjkljivosti tedanjih zemljevidov Kranjske, tudi Loschanovega, je Freyer spoznaval na svojih študijskih in raziskovalnih potovanjih po deželi, njenih krajih in go;ah. Obilica sistematično urejenih geografskih in topografskih izpiskov in zabeležb 4 Geodetski vestnik 42 ( 1998) 1 iz Valvasorjeve Slave, Florijančičevega zemljevida Kranjske in tudi tedaj natisnjene generalštabne karte Kraljevine Ilirije 4 pa kaže, da je resno razmišljal o izdelavi izboljšanega zemljevida, najprej za lastno študijsko uporabo, in če bo mogoče, kasneje za širšo javnost. Med drugim je beležil izvirna slovenska imena krajev in gora tako, kot jih je sliš~l o? 5:ojih ~remlje:'a~cev in ~~~ačinov. ?hranil se je zaj~ten ~ezn~m kraj~vnih in ledmsk1h imen v narecm slovensc1111, znova 111 znova dopolnievam popis flore 111 favne ter rudnih nahajališč in termalnih in mineralnih vrelcev. Za Freyerjevo strokovno delo so pomembne tudi številne risbe in krokiji gorskih vršacev, kraških jam in ponikalnic ter situacijski krokiji posameznih laajev. O tem, kaj je bilo od tega namenjeno bodočemu zemljevidu in kaj ne, so mnenja različna. Vl. Leban 6 zatrjuje, da vse to gradivo le ni bila metodična priprava za geografski prikaz Kranjske. Po njegovem je Freyer zbiral tako gradivo samo iz osebnega zanimanja, kasneje bi mu morda služilo pri izdelavi zemljevida 7. Freyer resda ni bil geograf, še manj kartograf, imel pa je smisel, lahko bi rekli kar geografsko opažanje okolja, bil je izjemno vesten in natančen. Dokaz za to je prav njegov zemljevid. 5 Dunajski založnik A. Mueller je Freyerju svetoval, naj da zemljevid narisati dunajskemu kartografskemu risarju Grafu, ki bi po njegovem mnenju lahko zadovoljivo opravil to zahtevno delo. Obilica različnih Freyerjevih geografskih in topografskih podatkov je zahtevala večji format zemljevida, merilo 1:113 500. Osnovni relief je Graf povzel po Loschanovem, vnesel pa je nanj vrsto višinskih točk, ki jih dotedanji zemljevidi Kranjske niso vsebovali. Po ohranjenem gradivu v Freyerjevi zapuščini v Arhivu Slovenije je razvidno, da je del le-teh izmeril Freyer sam, za ostale pa uporabil triangulacijske podatke tedanjega zemljiško-davčnega mapnega arhiva v Ljubljani. Da je Freyer uporabljal de Lucovo metodo merjenja višin z baro-.in termometrom 8, izpričuje tudi Grafv korespondenci z njim. Freyer pa ni nikoli pojasnil, katera karta Kranjske je bila zanj osnova za zemljevid. Neimenovani avtor članka v Laibacher Zeitungu iz marca 1893 zatrjuje, da je Freyer vzel za osnovo tedanjo litografirano karto davčnih okrajev, ki jo je opremil s stopinjsko mrežo ter vanjo vnesel znane triangulacijske točke ter vse kraje, ki so manjkali. Jezikoslovec Jernej Kopitar, tedaj višji bibliotekar Dvome knjižnice, mu je svetoval, naj se pri krajevnih imenih oslanja na ljudski izgovor, slovničar Franc Metelko je Freyerju celo posodil Raunicherjevo zbirko krajevnih imen. Nemška imena krajev - v oklepajih ali brez - je slovenskim le dodal, slovenskim imenom rek na zemljevidu pa dodal besedo Fluss. Vse Bistrice so pri njem ostale Feistritz. Za mejo gozdnih površin sam ni imel podatkov, zato je naročil Grafu, da transponira v zemljevid gozdne meje z Loschanove karte. Da bi bil zemljevid kar najbolj popoln, je dal vanj vrisati tudi traso bodoče proge Južne železnice. Izdelava litegrafske tiskarske osnove je trajala dve letL V tem času sta bodisi založnik Mueller bodisi Freyer sam z oznanili in noticami v časopisju pozivala naročnike k subskribciji; sprva je bilo zanimanje za ta zemljevid bolj skromno. Med leti 1834 in 1836 je v neenakih časovnih presledkih izšlo četvero snopičev s po štirimi neprilegajočimi se listi zemljevida 9. Listi so bili velikosti 38,5 x 29,5 cm, topografska legenda vsebine zemljevida je bila natisnjena na ovitku vsakega snopiča. Geodetski vestnik 42 (1998) 1 6 Omenili smo že, da za Freye1jev zemljevid med slovensko javnostjo v začetku ni bilo posebnega zanimanja. Del krivde leži v tem, da je istočasno oziroma le malo prej izšla Losc_hanova u~ad~a ~rnrta Kranjske 10, v le!u izi_cla1frvega snopiča pa gener~lšt!bna karta KralJestva IhnJe, .'.)taierske ter ogrskega Pnm011a . Del knvde pa lahko pnp1semo temu, da o avtorju in izidu zemljevida niso kaj prida objavile ne Bleiweissove Novice ne nemška Laibacher Zeitung. Pač pa sta namen in začetek tiska zemljevida najavila Zeitschrift des Auslandes že leta 1842 ter Carinthia leto kasneje 12. Vse do leta 1884 tudi ni bilo izčrpnejše strokovne ocene zemljevida, objavljene v Oesterreichische Blaetter fuer Literatur und Kunst Ocenjen je bil zelo dobro, saj se odlikuje po (geografski) točnosti, obogaten je s številnimi podatki, ki jih drugi zemljevidi pogrešajo, ter pravilnimi krajevnimi imeni v narodnem jeziku. Slovensko časopisje je o zemljevidu in avtorju ves čas zadržano in v zadregi molčalo, Breiweiss je v Novicah hvalil in priporočal Loschanovo karto; vsekakor zelo krivično do avtorja in njegovega dela. Freyerjevemu zemljevidu posvečamo premalo pozornosti tudi danes. Vendar ga lahko glede na njegovo vsebinsko bogastvo ter za tisti čas izjemno geografsko in topografsko natančnost povsem upravičeno štejemo za najboljši zemljevid starejše slovenske kartografije. Opombe: 1 Prejetji izhajajo s Češkega (Žatec), o svoji narodnosti se Henrik Freyer ni nikoli izrekel, ostajal je vseskozi napreden Slovenec po srcu, vendar lojalen državni uradnik 2 V ( državnem) Arhivu Slovenije je hranjeno več škatel Freyerjeve pisne zapuščine, razvrščenih po vsebini: prirodoslovno, geografsko-topografsko gradivo, risbe in skice ter korespondenca. Arhiv Slovenije - Freyer škatle št. 863, 1-18. 3 Ta karta v merilu 1:280 000 in formatu 50,0 x 62,0 cm je bila ponatisnjena še 1844 in 1846 leta, njen izid se povsem ujema z izhajanjem snopičev Freyerjevega zemljevida. 4 Spezialkarte des Koenigreiches Illyrien und des Herzogthums Steiermark nebst dem koeniglichen ungarischen Littorale, Wien, 1834, M=l:216 000, form. 75,0 x 51,0 cm, 12 listov. 5 Freyer je nameraval kasneje poleg zemjevida izdati tudi Register krajevnih imen. 6 Vladimir Leban, Henrik Karel Freyer in njegova karta Kranjske, Geografski vestnik, Ljubljana, 1954, str. 131 in dalje. 7 Nekaj časa je bil celo Freyer sam v dvomih ali naj se loti izdelave potrebne karte tudi za širšo javnost ali ne. 8 Po Le Ducovi metodi merjenja višin je izmerjena večina višinskih točk, ki jih Freyer vnaša v svoj zemljevid. Razlika med tedanjim merilnim rezultatom in rezultatom današnjih modernih metod je pri Freyerju med 9 do 20 metrov. 9 Prvi snopič, listi 3, 4, 7 in 8, drugi snopič, listi 1, 2, 5 in 6, tretji snopič, listi 11, 12, 15 in 16 ter četrti snopič, listi 9, 10, 13 in 14. 10 Gottfried Loschan, Karte von Herzogt!mme K.rain, Dunaj, 1832, M = 1:280 000, ponatisnjena še leta 1844 in 1846. 11 Militaerrisch-geographisches Institut, Wien, Generalkarte des Koenigreichs Illyrien nebst dem Koeniglich Ungarischen Littorale. sculp. D. Huber, F. von Schoenfelder, J. David, scrip. C. Stcin. M = 1:288 000, form. 42,0 x 55,0 cm, barv. litogr. 4 listi, Dunaj, 1843 (ponatis 1871). Geodetski vestnik 42 ( 1998) 1 12 Morlottova ocena zemljevida v Oesterr. Blaetter fuer Literatur und Kunst je povzeta v Jahresbericht der Staats-Oberrealschule fuer das Schuljahr 1884, str. 35-36. Slika 2: Freyerjeva beležka s podatki o slovenskih gorah. Tretji od spodaj levo je zabeležen Triglav Geodetski vestnik 42 (1998) 1 1 1 1 eee SPECHtB Ki\RTE DES IIERZOGTHU~JS m~ ali obras l1.raJnJ11.e dcshele. JfEffi~llNt~NJDW ~Em VJUDllJJ ~ nnfhimu prcf,,etlimu zef&rjn, lmdj,a vogerfke in zhefhlte deshele i. !, d. i. !, d. i. 1. d. i.i vlim rpofhfovanjr.m in pupulnnmn p1111isluwllju pnfv~:r.hru in na r,etlObo daa od He~•rlkn FrnJerJn, l1!:titi4r:1 .tpntelrn.rije in varJ111 mu~euma v Lnblj:rni. D eliravnu imam•, ud fcrnjnn,e de!lbele -::;l1e vezi, dobrih uhrnsnv ali kart, pa viinder nn to visim ·isdelnne fhe no- hene ni, V tt'w ,uhra:-tl fo vfP In Ctnufll dohre lrnrte, refnizhno!l: 1 ra::iluzhonfi, pravo pifiu1ie imen krajev, popOinnma .<1dru- ~ht.•ne. 1-rnl-:or majhna rolrnrhn,iu te !rn.rte v l,jublj1\nfkih bul;v:.r- ui:,,ah ,adofti k1bhe 'fa, karta krnjnfke de:-hele q - pervn te Corte - kashe vpervlzh pred v.firn drugim v fe v n rl hl"C!'I (lom:ioka l in imenavfihkrajev po domazhlm lopo nemfhklm je:;iku, popOlnama refnb:lmo pifnne; pa tudi kn.she a Y-l1ernim ras- 101.heoim i::o:.minjem na tanko meje ali pnkrn.joe kraflj, r,omifij, okrajev ali del1a·otlj In ·rani.. Raslozhi lepo ni ke io vrn.ike ~o rC s rjnvo bRrvo; tudl kai;he v fhtevillmh :-i1:, erjene vi fo 7. hi o e. Vod it fe Jo7.hljo :-1 vifhnjevo; s ru- de:r.lrn barvo pa vafi In 1.erkve. gradUYI, pndt':rte grnfhine 1 v°Ofhte 1 fumotne hlfhe, plnnioff,e Jco- :r.he, mir:r.hovi- mejniki RIi h1rni vlfnkih gor.i1 top- i i·1. e. rn ~ 1 i a i, h resd .on, rn dne jame, pofetnw :-o.am i- nj r\ rur~F• 1_:, ~cr- vlgn, dnisig~ in trčtil,ga porlliojn te l.lnrtc O:i. v f.1 t, I' o t t1 v a f?Oldlnnrja lfopl:izhatJ, nll l'IR 7.elo fknpaj 8 goldinarjt•,-. Slika 3: Oznanilo o natisu Freyerjevega zemljevida Obraz kranjske dežele v Kmetijskih novicah 1843 Geodetski vestnik 42 (1998) 1 Slika Fauna Krains in Flora Excursoria Geodetski vestnik 42 (1998) 1 Geodetski vestnik 42 (1998) 1 Oznanilo obraza krajtr1ske d·ežele in slovenskiga imenika vsih krajev na Krajnskim , na svetlo daniga od H. Freyerja. Ta 1rnv! obraz (karfa) lm11j11ske dežele, kteriga časUjhd časopisi, kakor: ,,Amil1rndt" v 1.19. listu leta 1842 z „carinthia" v ~2. listu leta 18-13 in pa popis Ljubljanske obertniske razstave (Bericht iiber s:i.mmtliche Enieugnisse u. s. w. herausgege- ile111 von Jer D!rektfo111 ,les imierl>st. Imlustrfo••Ver- ei11s Grat1l :U34,;b) prinr zlo hvalijo, bo kmafo ofo- končan, ker je zadnji četertin že v natisu. De bi se pa iz. veliciga števila krajev, ki so na lem ob,·azu ZH!lamva11i J vsak ludli llmr marr1,jši !mij lahkill našel, kje dle stoJi 1 je 1.Jifo pofrell:i111 abeee1foi imenik (kazallo) vsili krajev krajnske dežeile na- praviti, ki je ravno zdej za natis pripravljen, in ki bo kmalo fa tiskarni c~ g:osp. ,l. Bla,;;nika na svetfo prišel. 'li'll imenik ij,tj !me111:1 vsih krajev DII. Jfrajrmski!n v nemškim in krajnskim jeziku obsegel in kazal: v kte :·i tehantii. in v kteri ~ari ta. ali ami kraj leži; pa hudi na znanJe dal, kako