Refforma šolstva na ČeškoslovaSkem Težki udarci, ki so v zadnjem tromesečju preteklega leta tako hudo zadeli republiko ČSR in ves češkoslovaški narod — rodijo v sedanji rekonvalescentni dobi tudi izpreraembe v šolstvu. Reforma češkoslovaškega šolstva je v glavnem izražena v desetih točkah: 1. Šola naj izrabi vse prirojene sile narodne celote. To pomeni, naj se izvede izbor sposobnih ljudi za odgovorna mesta. Ta izbor naj se izvrši iz celokupne široke narodne zakladnice. Psihološko pa jc ta zahteva formulirana tako, da se omogoči slehernemu učencu splošna in poscbna izobrazba. ki naj temelji na njegovih individualnih Hzičnih in psihičnih vrlinah. Socialna stran te zahteve pa zahteva, da se strokovna in višja izobrazba organizira tako, da se iz državnih ali drugih obveznih srcdstcv preskrbijo sredstva za izobrazbo onim učcncem, ki jih starši zaradi revščine ne morejo vzdržcvati. Boj za gospodarsko konsolidacijo in stabilizacijo zmanjšanc državc si ne more dovoliti luksas s takimi študiranimi dijaki, ki bi kot nestrokovnjaki ne izvrševali točno svojih dolžnosti in bi tako brcz potrebe zasedli gotovo število mest. Izbor zmožnih ljudi ima svoj pomen že pri vzgoji na osnovnih in meščanskih šolah. Zato jc treba že na tej stopnji v polni meri upoštevati individualnost vzgoje in pouka, upoštevati zanimanja učencev, diferenciacijo učne snovi in metode in dovršitev načina objektivne klasifikacije, psihološko-didaktične diagnoze in izbor učencev za višjo in strokovno izobrazbo. 2. Druga naloga nove češkoslovaške šole naj bo organizacijska enotnost šolskega sestava. Enotna in dosledno notranje diferencirana naj bo češkoslovaška šola na vseh istopnjah. Pri dosedanji pomanjkljivi šoli je učenec z dovršenim enajstim lctom dolžan, da se odloči za svoj poklic, ki ga bo moral izvrševati vse življenje. In znani češki pedagogi, ki stremijo za reformo šolstva po opisanih zahtevah, stavijo naslednje vprašanjc: Ali je v enajstem letu otrok tako zrel. da se more odločiti za kak poklic? Ali so v tej dobi njegove duševne zmožnosti že tako razvite, da pokaže svoje specialno zanimanje? In prav ta neracionalnost v izbiri poklica nudi celoti, t. j. državi nekvalificiranih ljudi, ki so v svojem poklicu dostikrat pravi slabiči. Nova češkoslovaška šola naj postavi svo.jo dobro vzgojeno mladino pred to težko vprašanje mnogo pozneje — najkasneje pa tcdaj, ko je otrok pokazal svojc nagibe in prirojene zmožnosti. Ob taki priliki pa ne bo težko dobremu vzgojitelju skupno s starši določiti poklic bodočemu državljanu. 3. Nadaljno in obencm najvažnejše vprašanje reforme vzgoje je nujna potreba v izprcmembi učnih predmetov. V stari šoli se jc poučevala šolska mladina po nekaki predmetni metodi in se mnogokrat učila stvari, ki za življenje niso imele praktičnih vrednosti. Zato je treba v novi šoli življenjskega clana: statistične podatke je nadomestiti z dinamičnimi, številna dejstva, pojme, imena, številčne ugotovitve in razkropljene detajlc je potrcbno združiti v večje enote, učno tvarino premisliti in ji dati uporabno gospodarsko podlago in jo obdelati tako, da bo življenjska. Zato naj bi namesto dosedanjega računstva prišla v šolo gospodarsko-računska vzgoja, namesto zemljepisja gospodarskokulturna gcografija, namesto suhoparne zgodovine kulturna zgodovina, namesto risanja likovna vzgoja, namesto ročnih del tehnična vzgoja itd. 4. Kar se pa tiče moralnc vzgojc jc potrebno, da se v novi šoli v največji meri vzgaja značaj bodočcga državljana. Tej vzgoji naj bi se posvečala največja skrb na vseh stopnjah, kajti le značajen državljan more vršiti značajna dela, dočim je neznačajnež le v breme in škodo narodu. Razen tega je vzgoja značaja vprašanje družine in ostalih izvenšolskih faktorjev. S tem, da se vzgaja posameznik za naloge skupnosti, da se postavlja v odvisnost napram celoti in se mu vcepljajo dolžnosti napram ostalim, s tcm mnogo pridobiva socialna vzgojna tcndcnca. K temu cilju naj vodi nova češkoslovaška šola po vzgojni strani, pa čeprav jc težko priti do cilja, in vzgojiti vsakega posameznika za skupnost. 5. Pa tudi metode iičiteljskega dela morajo biti izpremenjene. Češkoslovaška država bo za svoj obstoj potrebovala delavnih, samozavestnih, samostojnih, iniciativnih in po napredku hrepenečih državljanov. Kdo naj zainteresira za te državljanske kreposti doraščajočo mladino, ako ne šola? Samostojno delati, o delu prcmišljcvati, znati si delo razporediti in organizirati, prenašati riziko svojih načrtov, ustvarjati, stavljati svoje delo v službo narodne celote, vsemu temu se mora.io učenci priučiti. Zato je princip nove češkoslovaške šole samodelavnost, podjetnost in odgovornost. Problem vzgoje delovnega, podjetnega in za svoja dela odgovorncga naroda, naj bo problem pedagogov in nove češkoslovaške šole. 6. Ako naj učitelj po omenjenih prcdpisih in principih vzgaja novi rod, ni dopustno, da sedi v učilnici 60 učencev, marveč je to število znižati na maksimalno 40. Le na ta način bo našel učitelj pravo pot do nežnih src, le tako bo spoznal dobre strani in slaba nagnjenja poverjene mu šolske mladinc, le tako bo mogel vzgajati po principu samodelavnosti in odgovornosti ter ljubezni do narodne celote in le na ta način bo učitelj mogel vzgojiti svoji državi značajnega državljana. 7. Te globoke reforme češkoslovaškega šolstva pa se ne bodo dale izvesti brez temeljite reforme učiteljske izobrazbe. Sodobne razmere zahtevajo bolj kot kdaj prej ukinitev dosedanjih učiteljskih šol. Te šole vobče ne ustrezajo potrebam današnjih dni, kajti bodočemu učitelju je nujno potrebna temeljita strokovna izobrazba, ki jo pa tako orga- nizirane učiteljske šole kandidatom ne morejo nuditi. Zato je vzgajati bodoči učiteljski naraščaj na pedagoških akademijah, ki morajo imeti značaj visokih šol. 8. K vsoti teženj glede reforme češkoslovaške šole spada tudi zahteva po radikalnem poenostavljcnju celokupne šolske administracije. Šolska administracija je tu namreč zclo papirnata in vzame šolskim organom mnogo dragoccnega časa, ki naj bi se vnaprej bolje uporabil za delo v učilnici. 9. Poizkusne šole naj obstojajo šc nadalje, vendar pa naj država nudi tej cksperimentalni pedagogiki več pažnje. Pri teh šolah naj se osnujejo posebne stanice za pospeševanje kmetijstva in stanice za pospeševanje obrti Ln industrije. 10. Končna zahteva češkoslovaške nove šole naj bo ta, da se loči šolska uprava od politične. Osamosvojitev šolske uorave nomeni poenostavljenje šolske administracije, kakor tudi hitrejše šolsko uradno poslovanje.