deloProstovoljno Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 45 Kakšni dve leti nazaj sem ob zaključku prostovoljskega leta razmišljala o opravljenem prostovoljnem delu in si odgovarjala na vprašanje, zakaj biti prostovoljka. Moj odgovor se je glasil nekako tako: »Ker me prostovoljno delo bogati, tako osebnostno kot tudi strokovno. Lep je občutek, ko nekomu posvetiš svoj čas in energijo. Dobiš pa pravzaprav veliko več, kot daš.« Biti čuječ prostovoljec Še vedno se popolnoma strinjam z zapisa- nim. Morda bi dodala misel, da moraš zno- traj odnosa z uporabnikom znati poiskati, kaj je tisto dobro, ki ga nosi človek v sebi; kaj je pripomoglo k oblikovanju zaupnega od- nosa; kaj si ti kot prostovoljec dobil zase; kaj bi v odnosu lahko še izboljšal ipd. Če želim to doseči, se moram znati umiriti, biti celo- stno prisotna in se vprašati, kaj pravzaprav doživljam, kaj čutim v odnosu do človeka, s katerim se srečujem. Če bom v stiku s sabo, bom lahko začutila in spoštovala tudi edin- stvenost vsakega posameznika. To je ključni vidik, ki me spodbuja, da pobrskam, kaj se dogaja z menoj v odnosu, in si to dovolim tudi občutiti. Kaj pomeni biti čuječ? Beseda čuječnost je v zadnjem času veliko- krat uporabljena in slišana. Zagotovo ste jo tudi vi že kje zasledili in je v vas zbudila ne- kaj radovednosti. Naj jo za začetek razloži- mo s pomočjo definicije, ki jo je opredelil Kabat-Zinn v Poštuvan in Tančič Grum (1994): »Čuječnost pomeni usmerjanje pozornosti na poseben način: z namenom, v sedanjem trenutku, neobsojajoče.« Sli- ši se zelo preprosto, a če se vprašam, ali znam biti v sedanjem trenutku pozorna na dogajanje v sebi in okrog sebe ter ob tem brez predsodkov sprejemati čisto vse, ugo- tovim, da to ni tako enostavno. Če izhajam iz lastne izkušnje – hitro se mi zgodi, da v naglem življenjskem tempu ne znam žive- ti v tem trenutku. Misli mi bežijo k vsem mogočim obveznostim; že sem pri jutri- šnjem dnevu ali pa se oziram v preteklost. Kaj pa misel na to, kar počnem sedaj? Ali znam začutiti tipke, s katerimi zapisujem te besede? Malo za šalo, malo zares – ker ravno pišem o tem, se tega skušam zaveda- ti v polni meri in se trudim biti prav tukaj. Še vedno mi misli seveda uidejo drugam, a pomembno je, da jih mirno in prijazno po- spremim nazaj k bistvu in se ne obsojam, kako mi že spet ni uspelo. Biti čuječa tudi ne pomeni, da moram biti sedaj popolna oziroma naj v celoti spremenim življenjski stil. Gre bolj za to, da življenje živim z za- vedanjem, da sprejmem, kar čutim, in se učim umirjenosti, saj bom le tako bolj do- vzetna za izbiro in odziv v skladu s seboj. Morda si moram le dovoliti in prebuditi v sebi nekaj, kar že imam. Naj se poskušam vživeti v misel Marcela Prousta, ki je bila izpostavljena v enem izmed prispevkov na konferenci MINDfulness 2016: »Pravo od- krivanje se ne začne z iskanjem novih po- krajin, ampak z gledanjem z novimi očmi.« Mogoče je le čas, da si nadenem očala in skušam pogledati s perspektive notranjega doživljanja. To lahko prenesem v marsika- tero situacijo v vsakdanjem življenju. Kako čuječnost izgrajuje prostovoljca? Povedali smo, da čuječ človek (prostovo- ljec) posluša sebe in je v stiku z notranjim dogajanjem. To pomeni, da se zaveda svojih misli, čustev in občutkov. Samo zavedanje pa ni dovolj, saj lahko pripelje tudi v zača- ran krog. Za prostovoljca je pomembno, da si dovoli sprejeti vse, kar se v odnosu z uporabnikom izrazi. Ko si dopusti z rado- vednostjo občutiti prav vse, pa naj bo prije- tno ali neprijetno, bo lahko tudi bolj v stiku s sočlovekom. Poudariti želim, da ne išče- mo popolnega prostovoljca, saj vemo, da je popolnost pravzaprav le iluzija. Potrebna je odprtost, da zmorem občutiti in spreje- ti tudi svojo šibkost v neznani situaciji ali dnevu, ki mi ni ravno pisan na kožo. Še več – da svoje negotovosti ne skrivam, pač pa jo iskreno izrazim. S tem se tudi približam uporabniku in mu ne dajem občutka nad- rejenosti, ampak pokažem enakovrednost – svojo človeškost. Ravno to pa je tisto, kar najbolj šteje in nas še bolj zbliža z uporab- nikom. Letos smo se v okviru uvodnega izobraže- valnega srečanja programa prostovoljnega dela Človek za druge pogovarjali o tem, kakšne lastnosti naj bi imeli kot prosto- voljci. Ena izmed največkrat izpostavlje- nih je bila potrpežljivost. Ne gre le za po- trpežljivost z našimi uporabniki, ampak tudi za potrpežljivost z nami samimi. Če se navežem na razmišljanje o čuječnosti, to pomeni, da moram biti v prvi vrsti po- trpežljiva s seboj. To pomeni, da od sebe ne zahtevam preveč, ampak sem prizane- sljiva, si dam novo priložnost in vztrajam ob padcu. Na to se navezuje še ena pogosto izposta- vljena lastnost prostovoljca, to je sočutje – do sebe in drugega. Del tega je tudi, da si dovolim delati napake in nanje pogledam kot na priložnost, da naredim korak naprej. Ne smem namreč pozabiti na gotovo že kdaj slišani rek, ki pravi, da se človek ravno iz lastnih napak lahko veliko nauči. Izpostavila bi tudi lastnost zaupanja, to po- meni, da kot prostovoljec zaupam v svoje sposobnosti in sebe kot neponovljivega po- sameznika. Še več, da zaupam vase in v to, da v danem trenutku delam najboljše, kar glede na dane okoliščine zmorem. Še en- krat, ne stremimo k idealni podobi prosto- voljca, pomemben je trud in prizadevanje za delanje dobrega. Kot prostovoljec moram marsikdaj znati tudi opustiti kakšno idejo oziroma priča- Tina Klinkon, dipl. soc. pedagoginja (UN), zaključuje magistrski študij socialne pedagogike. V programu Človek za druge je bila dve leti prostovoljka, v letošnjem letu je mentorica prostovoljcem.  deloProstovoljno 46 Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 kovanje. Pri prostovoljnem delu se hitro lahko zgodi, da imam lastne ideje, želje, misli in pričakovanja o samem delu, pa tudi o uporabniku. Pomembno je, da sem pri delu čim bolj fleksibilen in se znam prilagoditi tudi takrat, kadar kaj ne gre po mojih pričakovanjih. Pričakovanja in strahovi me pogosto le ukalupijo v dolo- čen okvir razmišljanja in vzamejo svobodo odločanja. Zakaj vnašati čuječnost v prostovoljno delo? Prostovoljstvo ti da priložnost, da v od- nosu z uporabnikom spoznavaš tako sebe kot sočloveka. V življenju se večkrat spo- mnimo sebi in ljudem okrog sebe izkazati ljubečo naklonjenost. Bodimo izvirni in uporabimo za to ustvarjalne načine, ki izhajajo iz nas samih. Lepo je, če srečo delimo s svojimi bližnjimi, poudariti pa hočem, da je marsikje še kdo, ki se v tem svetu počuti nemočnega ali osamljene- ga. Naj bo to vsem nam v razmislek, ali imamo morda kanček prostega časa, ki bi ga lahko delili s soljudmi in jih osre- čili. Odločimo se za prostovoljno delo in pripravimo z drugimi koktajl za srečo. To nam bo pomagalo pri osebnostni rasti, še natančneje, pri celostnem razvijanju naše osebnosti. Drugače rečeno, prostovoljno delo nam daje priložnost, da odkrivamo svoj notranji svet in doživimo delček la- stne svobode. Tako postajamo bolj avto- nomni, odkrivamo občutek lastne vre- dnosti in cenimo tudi resnično vrednost vsakega človeka. Literatura • Poštuvan, Vita; Tančič Grum, Alenka (2015): Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost: 6-tedenska oblika: pri- ročnik za izvajanje vaj čuječnosti v okviru programa MOČ. Ko- per: Založba Univerze na Primorskem. Foto: Urška Ivančič Še veš, da si sol zemlje Še veš, da si sol zemlje, da si njena luč? Ko daruješ samega sebe, tega ne delaš, da se postaviš, da si boljši od drugih, da si odličen, da si v tekmi prvi in da te drugi pohvalijo. Soli se ne vidi, se jo pa čuti. Luč kar je, sama od sebe. Težko je ponoči brez nje. Lidija Golc