Celjski tednik
Celje, 13. julija
Leto XII. štev. 27.
(ENA r/VODi: 20 DIN
GLASILO SOC L\LISTIC;NE ZVEZE
DKL0VNK(;A LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LI^^T IZDAJA LN TISRA
ČASOPISNO  PODJETJE
CELJSKI TISK<
ODCOVOKM  LHED.MK
TONE MASLO
PRED CELJSKIM PRAZNIKOM
DOLG
SKUPNOSTI
Smo pred dvema praznikoma, ki
nas s svojo veličino vezeta na
dni revolucije, na začetek preo-
brazbe naše družbe — pred praz-
nikom vsitaje slovenskega naroda
in pred celjskim praznikom. Prav
je, da se v tem času s ipoudarkom
posvetimo tistim vprašanjem, ki
se neposredno navezujejo na ob-
dobje oborožene revolucije. Sem
brez dvoma spada posebna po-
zornost, ki jo družba posveča
udeležencem revolucije. Ta skrb
je bila doslej velika, seveda v
skladu z možnostmi. Skrb za
borce se odraža na različnih pod-
ročjih in seveda ne samo v mate-
rialni obliki. Dejstvo, da je v
celjski oibčini v zadnjih treh le-
tih dobilo stanovanja 30 upoko-
jenih borcev in invalidov ter da
je 62 zaposlenih borcev dobilo
stanovanja pri svojih podjetjih,
je samo ena izmed oblik te skr-
bi. V vprašanju je samo še 24
stanovanj, pa bodo najbolj pereči
stanovanjski problemi borcev
odisltranjeni z dnevnega reda. Tu
gre za ibolne, za invalide in upo-
kojene udeležence NOB.
Ni pa še rešeno to vprašanje v
vseh podjetjih, ki zaposlujejo
borce..Nekaterim dodelitev stano-
vanj odlagajo v nedogled, da bi
se le-iti iprej upokojili in bi od-
ložili skrb na komuno. To je ne-
razumljiv in obsodbe vreden od-
nos. V nekaterih podjetjih pa so
prednost pri dodeljevanju stano-
vanj celo uzakonili in jo vnesli
v pravilnike. Tako pozornost ude-
leženci revolucije brez dvoma tu-
di zaslužijo.
Bivši borci pa ne čakajo na to,
da bo družba brez njihovega last-
nega sodelovanja izboljšala nji-
hov položaj. Borci se zavedajo, da
so še vedno potrebni družbi, da
le-ta od njih mnogo pričakuje in
da je njihova prva dolžnost ude-
ležba pri izgradnji socializma.
Podatek, da v celjski občini štu-
dira 148 borcev na srednjih, viš-
jih in visokih šolah, da jih je 325
obiskovalo razne tečaje za višjo
kvalifikacijo, tak aktiven odnos
borcev zgovorno dokazuje. Res je
bilo ponekod premalo skrbi, da bi
borci poleg formalnega priznanja
dobili tudi potrebno znanje. V
takih podjetjih tpač niso prav ra-
zumeli pomena izobraževalne ak-
cije. Slabo pripravljeni tečaji so
bili tudi v škodo udeležencev, ki
so morali ponovno študirati in
opravljati LZ)pite.
Veliko bolj pa je obsojanja
vredno početje v sicer redkih pri-
merih, ko borci po opravljenih
izpitih niso napredovali, niso do-
bili ustreznih delovnih mest. To
je pravzaprav izigravanje ljudi
in je slabše, kot če bi sploh ni-
česar ne storili. Nasprotno pa so
v Štorski železarni vnesli v pra-
vilnik, da imajo ob enakih kva-
lifikacijah za namestitev na
ustrezno delovno mesto prednost
borci NOB.
Deloma ostaja odprto vpraša-
nje priznavalnin za socialno šib-
ke udeležence NOB, ki je sedaj
še vedno odvisna deloma od sub-
jektivnih činitelj e v. To vprašanje
bo treba rešiti tako, da bo vsak
po svojih zaslugah in z dokazili
uveljavljal svoje pravice, ki mu
jih nihče ne bo mogel povečeva-
ti, še manj pa kratiti.
No, takih problemov je še mno-
go in ali bi ne bilo lepo in hvale
vredno, če bi z rešitvijo teh za-
dev pričakali dva tako pomembna
borbena praznika? J. Kr.
S SEJE CELJSKE OBČINE
TESEN IZID РША!
Danes zasedata oba zbara celjske občine in razpravljata o po-
ročilu o gibanju industrijske proizvodnje v celjski občini za prvih
pet mesecev letošnjega leta. Ker o razpravi po poročilu tokrat še
ne moremo obvestiti javnosti, se bomo omejili na nekatere glavne
značilnosti gibanja industrijske proizvodnje do konca maja, ka-
kor jih navaja omenjeno poročilo:
Družbeni plan celjske občine
predvideva, da se bo v letu 1962
indusitrijska proizvodnja dvignila
za 7,4 odstotka v primerjavi z le-
tom 1961. Analitični podatki o gi-
banju industrijske proizvodnje v
celjski občini kažejo na uspeh,
saj je proizvodnja v prvih petih
mesecih presegla predvidevanja
za pol odstotka. Letni plan je v
tem obdobju dosežen z 41,9 od-
stotkov, v primerjavi s proizvod-
nim dosežkom istega obdobja la-
ni pa za 106,1 odstotka.
Najbolj ugoden med zadnji-
mi petimi meseci je bil marec, ko
je bila dosežena najvišja proiz-
vodnja in sicer s 104,5 odstotka.
Navedeni podatki kažejo, da so
celjsika industrijska podjetja v
povprečju izvršila planske naloge
in da bi ob enaki proizvodnosti
skozi leto lahko pričakovali
tudi kak odstotek nad predvide-
nim gospodarskim načrtom. Ven-
dar tak tesen izid pri izipolnje-
vanju planskih nalog ne more
biti povod za popuščanje. Zlasti
ne zato, ker je značilno, da v pr-
vih mesecih proizvodnja poteka
vedno bolje kot proti koncu leta
in da so vmes meseci počitnic in
dopustov, ki negativno vplivajo
na gibanje proizvodnje. V Celju
pa v prvih petih mesecih nismo
ustvarili »rezerve« za' morebitni
izpad v poznejših mesecih.
Ko v poročilu zavod za gospo-
darsko planiranje navaja anali-
tične podatke, pristavlja tudi ne-
katere vzroke za tako dinamiko
proizvodnje, predvsem pa težave
pri uvozu reprodukcijskega ma-
teriala za črno metalurgijo, ko-
vins-ko in kemično industrijo.
Pri izpolnjevanju planskih na-
log pa niso vse panoge industri-
je enako udeležene. Nad planom
so naslednje panoge: grafična in-
dustrija za 8,9%, lesna industrija
za 5,9%, barvna metalurgija za
5,1%, tekstilna industrija (nepri-
čakovano) za 3,6%, črna metalur-
gija pa za 3,1%, Pod planom za
prvih pet mesecev pa so: indu-
strija gradbenega materiala za
27,5%, ifeovinska industrija za
7,9%, kemična industrija za 2,3''/o
ter živilska industrija za 1,8%.
Drugačno sliko nudijo vse te
panoge pri svojih planskih do-
sežkih v primerjavi z dosežki v
istem obdobju lanskega leta, kjer
so na primer živilska industrija
za 8,4%, kemična industrija pa
za 6,5% na boljšem kot lani.
Izvoz, kot je razvidno iz poro-
čila, je za določen odstotek na
slabšem celo od celokupne pro-
izvodnje v odnosu na plan. V
zadnjih petih mesecih, oziroma
od januarja do konca maja, je bil
dosežen po dejanski realizaciji s
34,6%. Nekoliko boljši odstotek,
40,6% pa je dosežen v okviru že
sklenjenih pogodb. Nad planom
je samo lesna industrija, ali LIK
»Savinja«, ki je dosegla že 53,3%
letnega plana izvoza. Vsi ostali
celjiSki izvozniki: Železarna Što-
re, Cinkarna, TEP, Tovarna teht-
nic, Metka in Toper so v realiza-
ciji izvoza pod planom, s sklenje-
nimi pogodbami pa na pragu iz-
voznega plana.
Kot smo že poudarili, terja na-
daljnje obdobje novih naporov in
prizadevanj, da bi se obdržali na
sedanjem nivoju dinamike gospo-
darske dejavnosti. Ce na eni stra-
ni utegnejo zmanjševati svoj ne-
gativni vpliv uvozne težave, se
hkrati kažejo nevarnosti, da bi
proizvodnja spričo letnih mese-
cev zlezla nazaj. Bilo bi intere-
santno poznati še podatke za ju-
nij?! Predvsem pa je treba imeti
pred očmi, da smo na polovici
leta in da do sedaj nimamo no-
benih »nadplanskih rezerv«.
Nova pohorska cesta
Zadnjo nedeljo v juliju bodo v
Skomerju na Pohorju izročili v
promet novo pohorsko cesto, ki bo
povezovala ta kraj z dolinskimi
naselji, istočasno pa itudi s sosed-,
nim Resnikom. Za gradnjo cesite
so potrošili okoli 150 milijonov
dinarjev iz sredstev gozdnega
sklada. V. L.
CELJSKI BRIGADIRJI V
KRANJU
V nedeljo je iz Celja odpoto-
vala lokalna mladinska delovna
brigada celjskih srednješolk in
srednješolcev, ki bodo mesec dni
sodelovali pri gradnji športnega
stadiona v Kranju. Brigado, ki
nosi ime »Karla DestoA'nika-Ka-
juha«, vodi Janez Terček, dijak
celjske gimnazije.
Povsod smo srecali priiazne,
sposobne in prizadevne liudi
Kakor smo že poročali, se je pretek
li teden odzvala vabilu Okrajnega od-
bora SZDL štiričlanska degacija Socia-
listične stranke Italije iz Torina, ki je
bila nekaj dni gost v našem okraju. V
delegaciji, ki jo je vodil sekretar pro-
vincijskega vodstva PSI iz Torina Andrea
Dosio, So bili še: član sekretariata in
izvršnega odbora Carli Annibale, pod-
sekretar provincijskega sindikata in
član provincijskega vodstva PSI Alfredo
Stnpazzoni in prav tako član tega vod-
stva Emilio Trovati.
Oelegacija je obiskala vrsto delov-
nih kolektivov kot steklarje v Rogaški
Slatini, železarje v Storah, usnjarje v
Slovenskih Konjicah, celjske emajlirce
itd. V Velenju so bili dvakrat: prvič
na proslavi dneva rudarjev, drugič pa
so bili gostje organov delavskega sa-
moupravljanja. Ob tej priliki so si ogle-
dali nadpovršinske obrate ter Novo ^Ve-
lenje, predvsem pa komunalne objekte
in javne zgradbe.
Delegacijo je proti koncu njihovega
bivanja pri nas sprejel tudi predsednik
okraja tov. Miran Cvenk. Tega spre-
jema so se udeležili tudi drugi vodilni
tovarišii okraja ter nekateri politični
javni delavci.
Okrajni odbor SZDL je izkoristil pri-
ložnost za krajše predavanje, ki ga je
ožjemu političnemu aktivu posredoval
vodja delegacije Andrea Dosio in sicer
o neokapitalizmu in o politiki Italijanske
socialistične stranke proti novim obli-
kam ofenzive kapitalizma nad delav-
skim razredom v Italiji.
Kjerkoli so se zadrževali, so itali-
janski socialisti vodili zelo živahne raz-
govore s proizvajavci, s političnimi vod-
stvi  in  organi  upravljanja.   Povsod  so
odnesli najboljše vtise o našem društ-
venem   in   gospodarskem   razvoju.
Zadnji dan obiska je na sedežu Okraj-
nega odbora SZDL v Celju dal vodja
delegacije, sekretar provincijskega vod-
stva socialistične stranke za Torino An-
drea Dosiio naslednjo izjavo za naš
tisk:
Rad bi izrazil nekatere vtise, ki
jih je naša delegacija Socialistič-
ne stranke provincije Torino do-
bila na svojem potovanju po Slo-
veniji in še posebej v celjskem
okraju. Moramo povedati, da smo
v srečanjih s političnimi in uprav-
nimi voditelji ter v podjetjih spo-
znali sigurnost v njihovi aktiv-
nosti in delu. Povsod smo srečali
mlade, sposobne in prizadevne
ljudi, ki v svojem neposrednem
delu razvijajo tudi svojo politič-
no dejavnost v podjetjili in v po-
litičnih organizacijah.
Občutek sigurnosti in skrom-
nosti pri vseh ljudeh, ki smo jih
srečali, bi hotel še bolj konkreti-
zirati. Ljudje so globoko prepri-
čani, da je njihova pot za izgrad-
njo socializma pravilna, še pose-
bej, ker pri tem sodelujejo širo-
ke množice ljudi pri sestavljanju
in izvrševanju gospodarskih pro-
gramov. Mimo tega jugoslovan-
ski tovariši ne vsiljujejo svojega
koncepta. Oni sicer posredujejo
ta svoj koncept, vendar ga pre-
puščajo drugim v presojo in kri-
tiko. Radi spoznavajo tudi druge
izkušnje v mednarodnem delav-
skem gibanju, zlasti pri prema-
govanju birokratskih oblik, ki so
toliko let omejevale razvoj
ustvarjalnosti posameznih socia-
lističnih gibanj.
Seveda, problem, ki je nas naj-
bolj neposredno zanimal, in ki
predstavlja značilnosti vaše po-
litike, je predvsem delavsko sa-
moupravljanje. Mi se zavedamo,
da je delavski razred avantgarda,
toda to funkcijo lahko opravlja
le takrat, če ima sam možnost,
kot je to primer pri vas, da od-
govorno prisostvuje tam, kjer se
ustvarja proizvodnja, kjer se od-
loča o smernicah gospodarstva
dežele in kjer je neposredni
ustvarjavec socialističnih odno-
sov.
Razvoj decentralizacije in de-
mokratizacije je korak naprej, da
bi delavci imeli možnost soodlo-
čati pri smernicah ekonomskega
razvoja dežele. Delavski razred v
socialistični deželi ne more z vr-
ha sprejemati proizvodne načrte,
ker bi se s tem v bistvu okrnila
socialistična načela.
je dejal
vodja
italijanske
delegacije
iz Torina
USPEH CELJANOV NA ZVEZNEM JADRALNEM PRVENSTVU
V VRŠCU
PUKL 3. - JANUŠ6.
V nedeljo je bilo v zveznem
letalskem centru v Vršcu konča-
no letošnje prvenstvo v j adrav-
stvu, na katerem so slovenski ja-
dravni piloti dosegli nepričakova-
^ visok uapeh. Ni bilo namreč
pričakovati, da bodo člani slo-
venskih aeroklubov usipeli z jugo-
slovanskega vrha »stisniti« šte-
vilne ase lanskega tekmovanja in
tistim, ki so imeli s tekmovanji
na tujem (v Poljski) daleč večje
Priprave na to srečanje. Ce pa
vzporejamo priprave celjskih tek-
^ovavcev, sta Pukl in Januš od-
šla v Vršac skoraj brez vsakega
treninga.
Liste dnevnih plasmanov so
dokaz, da je bilo letošnje tekmo-
^^je izredno borbeno srečanje,
je vsak dan prinašalo nova
presenečenja. Že dejstvo, da je
sest najboljših na zaključku zbra-
Jo komaj po nekaj deset točk raz-
like med posameznimi uvrstitva-
mi kaže, da je bilo to rivalstvo
^akovrednih, ko je za boljši pla-
sman bila odločilna samo še zbra-
nost, hladnokrvnost in »izcejanje«
zadnjih možnosti.
V Vršcu je tekmovailo 27 naj-
boljših jadralnih pilotov iz vseh
republik. Slovencev je bilo osem,
doslej skoraj najmočnejša zased-
ba na zveznih tekmovanjih. V ge-
neralnem plasmanu pa so se ta-
kole razvrstili:
Prvi Ciril Križnar iz Murske
Sobote, drugi Milan Dolinar iz
Ljubljane, tretji Srečo Pukl iz
Celja, četrti Jože Mrak iz zvez-
nega centra, peti Franc Mirnik,
ki je sicer Celjan a je včlanjen
v Ljubljani in šesti Franc Januš
iz Celja.
Prva šestorica je po sklepu
uprave zvezne letalsHçe zveze
hkrati tudi ekipa, ki bo prihod-
njo pomlad zastopala jugoslovan-
ske barve na svetovnem prven-
stvu v Argentini.
Za naša dva celjska tekmovav-
ca je udeležba na zveznem prven-
stvu v Vršcu pomenila tudi dru-
gače velik uspeh. Oba sta nam-
reč dosegla drugi pogoj za osvo-
jitev diamantne C značke. Tako
imamo zdaj v Celju tri kandida-
te (enake pogoje ima tudi Maks
Arbajter) za osvojitev najvišjega
priznanja in uvrstitev med ja-
dralne pilote svetovnega razreda.
Cinkarna izpolnila
polletni
plan
Zadnje dni junija je kolektiv
celjske cinkarne v prizadevanjih
za izpolnitev proizvodnih nalog
dosegel pomemben uapeh. V ce-
loti je cinkarna izpolnila plan z
52,83 odstotka. To se pravi, da
je kolektiv letošnji polletni plan
presegel za skoraj 3 odstotke, v
primerjavi z lanskim letom pa v
isitem času skoraj za 7 odstotkov.
Ta uspeh je toliko bolj po-
memben ob ugotovitvi, da je ko-
lektiv letos zmanjševal število
zaposilenih 'ter da hkrati izplača-
ni osebni dohodki niso presegli
višine osebnih doihodkov v prvem
polletju lanskega leta.
Po glavnih proizvodnih obratih
je v okviru splošnega uspeha sta-
nje naslednje: Metalurgija je pod
planom samo za 0,18 odstotka,
obrat anorganske kemije je plan
presegel za 6,5 odstotka, obrat
organskih barvil pa za 8,8 od-
stotka. Uspeh pri proizvodnji bi
bil seveda v finančnem pogledu
nrmogo boljši, če bi pri proizvod-
nji surovega cinka ne bilo zaradi
razlike med lastno in planirano
ceno okoli 3000 dinarjev pri toni
v škodo kolektiva.
Kolektiv cinkarne se je dobro
izkazal tudi pri uresničevanju iz-
voznega plana. Medtem ko je v
maju bil izvoz dosežen samo z 29
odstotki, je ob koncu junija izvoz
dosežen že s 43 odstotki. Tu gre
predvsem za že izd oba vi j eno bla-
go inozemskim kupcem, medtem
ko so pogodbeno prodane vse ko-
ličine proizvodov, planirane za
izvoz.
Najbolj razveseljiv pojav v
cinkarni pa je odločitev o jav-
nosti osebnih dohodkov. Tega v
marsiikaterem kolektivu še ne
sprovajajo v življenje. Sindikalna
podružnica v celjski cinkarni je
namreč sklenila, da bodo v bodo-
če vsak mesec sproti javno obve-
ščali kolektiv o gibanju osebnih
dohodkov. To so sedaj storili za
preteklo leto, v teh dneh pa je
razobešen pregled gibanja oseb-
nih dohodkov za prvo polletje.
Morda je zanimivo povedati vsaj
nekatere podatke o tem, kako so
se osebni dohodki odražali v 130-
litiki notranje delitve za lansko
leto, hkrati pa tudi za letošnje
polletje. V kolektivu je 4,5 % ta-
kih, ki imajo dohodke med 15 in
20.000 dinarjev. Pretežna večina
je onih z dohodki med 20 in 30
tisoč dinarji in to 56%. Z 29%
sledijo tisti z dohodki med 30 in
40.000, medtem ko je dohodek za
nadaljnjih 10.000 uvrščen že sa-
mo z 4,9 odstotki. Z dohodki nad
100.000 dinarjev je v podjetju le
0,3% zaposlenih. Povprečje oseb-
nih dohodkov v cinkarni znaša
okoli 30.800 dinarjev, kar ob prej
omenjenih grupah daje dokaj re-
alni pokazatelj.
Celjski atleti v Oslu
Pretekli teden je moška atlet-
ska reprezentanca Jugoslavije
nastopila v Oslu proti izbrani vr-
sti norveških atletov. Jugoslova-
ni so zmagali s trinajstimi točka-
mi prednosti ali s 111:98.
K tej pomembni zmagi so v
precejšnji meri pripomogli tudi
trije celjski atleti, ki so nastopili
v državnem dresu. Tako je Lor-
ger zasedel prvo mesto v teku na
110 metrov čez ovire v času 14.4
sekunde. Prvo mesto je pripadlo
tudi Lesku pri skoku ob palici;
njegov rezultat se je glasil 440
cm. Uspešen pa je bil še Naraks,
ki je v teku na 1.500 metrov za-
sedel tretje mesto s časom 3:53.4,
v teku na 800 m pa četrto v času
1:56.0.
Od 12. 7. do 22. 7. 1962
Nekako od 15. do 20. julija ne-
koliko nestalno s pogostimi kra-
jevnimi nevihtami, dvakrat tudi
pomembnejše padavine. V ostalem
bo pretežno lepo vreme.
e
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 — 13. julija 1962
Pogled po svetu
Med najbolj uvaževana dejstva
svetovne politike štejemo danes
splošno vzajemno povezanost vseh
delov sveta, čeprav se ta notra-
nja odvisnost narodov in dežel še
prav nič ne pozna v svetovnih
sporazumih in pomiritvi. Tako re-
koč čez noč, čeprav je tega že
nekaj desetletij, je svet postal maj-
hen. Kje in kdaj je že pokopana
Monroejeva doktrina, ameriški
ali panameriški izolacionizem!
Skoro ni več političnega sna o
avtarkičnosti tudi pri obeh naj-
večjih silah, ZDA in SZ.
Poglejmo samo, kake spremem-
be je doživljal ameriški izolacio-
nizem od Wilsonovih časov dalje,
ki jih mnogi še pomnijo. Ameriški
kongres po versajskem miru ni
sprejel organizacije Društva na-
rodov, s katerim bi se ZDA an-
gažirale v Evropi in zato tudi ni-
so ratificirale versajskega miru.
Kljub temu se nikoli niso več lo-
čile od starega sveta in so v drugi
svetovni vojni stopile v vojno
brez obotavljanja, po vojni pa so
se angažirale ne samo v Evropi,
temveč po vsem svetu. Monroe-
jeva doktrino je odrinila Truma-
nova doktrina: ZDA naj interve-
nirajo ne samo v splošni evrop-
ski politiki, marveč tudi v notra-
njih zadevah evropskih držav in
jim pomagajo obdržati obstoječi
socialni red. Za to intervencijo
so ZDA izdelale program ekonom-
ske iñ vojno tehnične pomoči, z
Atlantskim paktom kot vojnim
sistemom pa so angažirale tudi
za vojno intervencijo z enakimi
cilji, ki spominjajo na Mettemi-
chovo sveto alianso. Od Monroe-
jevih do Trumanovih časov je
preteklo 124 let in medtem se je
seveda marsikaj spremenilo. Mo-
nroe je 1. 1823 imel pred seboj
zvezo komaj osvobojenih angleš-
kih kolonij, Truman 1. 1947, ko
je kongresu obrazložil predlog
pomoči Grčiji in Turčiji, pa je
bil predsednik države, ki je ime-
la ekonomske in poltične ntere-
se skoro po vsem svetu.
Gospodarski in politični traz-
voj je spremenil predpostavke
ameriškega izolacionizma in pan-
amerikanizma. ZDA so postale
ena najbolj razvitih držav, Sred-
nja in Južna Amerika pa so osta-
le na nizki stopnji razvoja, izoli-
rane, siromašne, kot nalašč pri-
pravljene za eksploatacijsko pod-
ročje severno-ameriškega kapi-
tala v njegovi razbrzdani hajki za
profitom. Ta kapital je za razvoj
pomenil zavoro, paktiral je z ofi-
cirskimi juntami, avanturisti, ve-
leposestniki in klikami. Ni čudno,
če je po drugi svetovni vojni pri-
šlo do krize tudi v interameriš-
kih odnosih. ZDA so se tu še dr-
žale adaptirane Monroejeve dok-
trine, češ, Amerika Amerikan-
cem! Vse, kar je Latinski Ame-
riki dišalo po osvoboditvi od se-
vernoameriške eksploatacije je
bilo takoj proglašeno za komuni-
stično infiltracijo, kot nevarnost
za ameriški način življenja in za
svobodni svet. Tako je Monroeje-
va doktrina, nekoč geslo osvobo-
ditve izpod kolonialnega jarma,
postala sredstvo za obrambo inte-
resov velekapitala. Tu leži vzrok
intervencije v Guutemali in na
Kubi.
Danes je mednarodna izolacija
Amerike izginila tudi na tem za-
ostalem področju, čeprav oblike
afirmacije Južne Amerike še niso
jasne. ZDA na Južno Ameriko
ne gledajo več kot idilično lovišče
svojih kapitalov, ampak s stali-
šča politike in strategije. S tem
so jo same pritegnile v strujo
mednarodnih odnosov. Že Eisen-
hower je za Južno Ameriko na-
redil poseben gospodarski pro-
gram, Kennedy pa to nadaljuje s
posebno >->-Zvezo za naprdek-». Ne-
dvomno tudi gospodarski problem
Južne Amerike prerašča vse okvi-
re izolacionizma, ker ne more os-
tati zunaj interesov mednarodne
politike. Iker se zaradi silnih
družbenih sprememb mora vklju-
čiti v svetovni razvoj kot enako-
praven činitelj.
Seveda to ne more biti proces
enega leta. Ce pa natanko premi-
slimo dogodke v Južni Ameriki
zadnjih pet let, moramo reči, da
je ta proces nezadržen in kljub
zapletenosti in omahovanju ven-
darle jasen, očiten.
T. O.
ZDAJ GRE ZARES...
Turistični utrinki iz Zadrečke in Zgornje Savinjske doline
Kakor hitro je posijalo toplo
sonce in so z neba izginili
temni in težki oblaki, je zaživela
tudi dolina ob Dreti in zgornjem
toku Savinje. Zdaj ni več mrač-
nih in zaskrbljenih obrazov, zdaj
ni več tožb na račun slabega vre-
mena, soncem je prišlo tudi de-
lo, s soncem pa so prišli tudi prvi
turisti. Nekaj jih je bilo že prej,
toda mnogi med njimi so po
enem ali dveh dnevih prezebanja
pograbili kovčke in jo mahnili
domov. Začetek turistične sezone
je bil torej slab, navzlic vsem
skrbnim pripravam, navzlic vsej
propagandi, ki jo je za naše tu-
ristične kraje vodila Celjska tu-
ristična zveza. O propagandi la-
hko tudi letos zapišemo tisto, kar
je veljalo za vsa leta nazaj: pro-
paganda je v glavnem prepuščena
Celjski turistični zvezi ter neka-
terim prizadevnim funkcionarjem
v krajevnih turističnih društvih.
Tisti pa, ki imajo od propagande
največ m ki bi jo morali razšir-
jati zelo prizadeto, namreč go-
stinski delavci in gostinska pod-
jetja, stojijo ob strani in čakajo.
Enoten prospekt oziroma cenika
penzionske usluge, ki je izšel v
okrajnem merilu, ni vse. To po-
trjuje praksa in to kažejo zlasti,
primeri Prebolda, Gornjega grada
in deloma planinskega doma v
Logarski dolini, kjer so z izredno
lastno iniciativo zagotovili pre-
cejšnjo zasedenost nočitvenih ka-
pacitet tudi v času, ko so bili
ostali kraji brez gostov, ali vsaj
brez večjega števila turistov.
V Preboldu bo vikend naselje
zasedeno v vsem času glavne se-
zone. Vse te kapacitete je odkupil
oziroma rezerviral Putnik iz Za-
greba. Naselje pa je v letošnjem
letu dobilo zelo prijeten klub, ki
ga bodo domačini s pridom obi-
skovala tudi izven turistične se-
zone.
V Mozirje šele zdaj prihajajo
prvi gostje. Drugače pa je v Gor-
njem gradu, kjer se čuti turistič-
na prizadevnost na vsakem ko-
raku. Duša in motor celotnega gi-
banja je tovarišica Rozika Rifel;
zraven tega pa so gomjegrajski
turistični delavci našli izredno
agilnega sodelavca v tov. Herber-
tu Krajncu iz Pančeva. On je nji- ,
hov propagandist ter zbiravec
vseh prijav. Samo letos bo v Gor-
nji grad prišlo nad dve sto turi-
stov iz Pančeva in to edinole po
zaslugi tov. Krajnca. Gornji grad
pa je vabljiv tudi zaradi najniž-
jih cen, saj znaša celodnevni pen-
zion v tem kraju samo 850 di-
narjev.
Ljubno se je skrbno, tako kot
vedno, pripravilo na sezono. Pol-
ne roke dela pa imajo tudi s pri-
pravami na flosarski bal, ki bo
zaključna prireditev turističnega
tedna Zgornje Savinjske doline.
Tu so v polnem teku dela za ure-
ditev novega gostišča. Zdi se, da
bo Ljubno z njim dobilo svojo
osrednjo točko in izhodišče za na-
daljnja turistična prizadevanja.
V Lučah so v letošnjem letu
dobili novo, lepo in okusno
opremljeno gostilno, kjer imajo
tudi sobe za goste. Prvi gosti že
prihajajo, nekateri pa so že od-
šli, saj jih je prejšnji teden na-
gnalo izredno slabo vreme.
V Solčavi so skrb za goste pre-
vzeli v gostilni v zadružnem do-
mu. Hotel sredi vasi životari; do-
sti slabši pa je položaj pri Rogo-
vilcu. Nekoč se je gostov tu kar
trlo, zdaj pa je gostišče prazno.
Škoda, da gre tu nazaj, namesto,
da bi šlo naprej. In zakaj?
Kakor hotel sester Logarjevih,
tako je tudi dom celjskega pla-
ninskega društva v Logarski do-
lini zaseden. Veci del prihajajo
sem stari gostje. Težko se ločijo
od prelepe doline.
Dolini ob Dreti in zgornjem to-
ku Savinje sta pripravljeni na
sprejem gostov. Pripravljeni so
domovi in ljudje, ki jim turizem
prinaša skromen zaslužek. Slabše
pa se je na prihod gostov »pri-
pravila« cesta. Ta je slaba in ka-
že svoja izmožgana rebra. Zato
avtomobili na njej kar poskaku-
jejo, pa ne od veselja ...
-mb
Motiv iz Zgornje Savinjske doline; bife in Igla
Naiboliši v okraju
Pod pokroviteljstvom okrajnega
odbora Rdečega križa je bila v
nedeljo v Laškem večja priredi-
tev, na kateri se je zbralo več sto
krvodajavcev. Slavnost so zdru-
žili z razvitjem prapora ter s po-
delitvijo znakov in diplom naj-
bolj zaslužnim krvodajavcem. Ta-
ko so razdelili 25 zlatih ter 59
srebrnih znakov. Ce pa upošteva-
mo vse doslej razdeljene znake,
so jih krvodajavci laške občine
že sprejeli 64 zlatih in 178 sre-
brnih. Ob tej priložnosti so pode-
lili Francu Košaku spominsko di-
plomo kot najboljšemu krvoda-
javcu, saj je doslej že 23-krat od-
dal kri, oziroma je daroval že nad
pet litrov.
Krvodajavci laške občine še
zmeraj branijo v okraju naslov
najboljše prostovoljne krvodajav-
ske organizacije. Tesno za njimi
so krvodajavci žalske občine. Sa-
mo lani so laški krvodajavci da-
rovali 168 litrov krvi, v vseh le-
tih, odkar je v teku prostovoljna
oddaja krvi, pa že nad 870 litrov.
Krvodajavci so na ta uspeh po-
nosni Ш nameravajo v prihodnje
vložiti še več truda za najboljši
potek vseh akcij.
Proslavo v Laškem je izpopol-
nil še kulturni program ki so ga
izvedli podmladkarji Rdečega
križa, zatem pa so se vsi strnili v
povorko, ki je krenila skozi me-
sta T. K.
Pločevinaste škatle
v Logarski dolini
Pred kratkim je okolje planin-
skega doma v Logarski dolini do-
bilo pet novih vikend hišic. Ce bi
šlo za hišice, ki bi bile v ponos
lastnikom (beri planincem tovar-
ne emajlirane posode) in dolini, v
kateri bi veljal poseben režim
gradnje in urejevanje komunal-
nih naprav, bi rekli — lepo in
prav. Toda, ker gre za pravcate
pločevinaste škatle, za hišice, ki
so jih obdali s pločevino in po-
stavili v redek gozdiček poleg pla-
ninskega doma, je vendarle prav,
če vprašamo, kdo je sploh dal do-
voljenje za takšno ureditev tega
okolja in kdo si je poprej ogledal
načrte in hišice?
Kot smo bili informirani gre
tudi v tem primeru za tako ime-^
novano »črno gradnjo«, za ukrep,
o katerem niso bili obveščeni pri-
stojni gradbeni urbanistični fo-
rumi, niti celjska turistična zveza.
Ker gre za skrajno neprimeren
poseg v dolino, kateremu je bo-
troval še slab okus — saj pločevi-
na res ne sodi v okolje, v katerem
vlada in prevladuje les — bi bilo
prav, če bi pristojni inšpekcijski
organ pri okrajnem ljudskem od-
boru v Celju vztrajal pri prvotni
odločbi o odstranitvi teh hišic in
ne pomišljal pri izvršitvi tega u-
krepa niti za trenutek.
LAŠKI RUDARJI
SO PRAZNOVALI
Dan rudarjev, tretji julij, so la-
ški rudarji počastili tako, kot do-
slej še nikoli. Na sam praznik se
je okoli 70 članov kolektiva s
svojimi motorji zbralo že v ju-
tranjih urah pred staro pošto v
Rimskih Toplicah. Poleg tega je
bilo tu še 30 rudarjev v paradnih
uniformah ter 15 rudarjev, ki so
prikazali akoijo reševalnega mo-
štva z Draeger aparati. Odtod je
krenila kolona motoroziranih ru-
darjev proti Laškemu in nadalje
do sindikalnega doma v Hudi ja-
mi, kjer se. je ob desetih dopol-
dne začela slavnostna proslava. Na
njej je o pomenu praznika govo-
ril direktor rudnika inž. Matija
Pelko. Na proslavi je bU tudi
predsednik občinskega ljudskega
odbora Laško Ljubo Zelič, ki je
rudarjem čestital k prazniku in
doseženim proizvodnim uspehom.
A. P.
SíúStaatM
NANA
Prostore nekdanje slaščičarne
RU-GA v Stanetovi ulici v Celju
je pred kratkim prevzelo gostin-
sko podjetje Na-na, ki bo v njih
prav tako uredilo lepo in okusno
opremljeno slaščičarno. Računajo,
da bo novi obrat odprt že v nekaj
dnevih.
Pločevinasta »škatla«, ki ne sodi v okolje Planinskega doma v
Logsrski dolini
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV
IN AVTOMEHANIKOV LR SLOVENIJE,
OKRAJNI ODBOR CELJE
čestita vsem šoferjem in avtomehanikom,
vsem podružnicam svoje organizacije, pro-
metnim podjetjem ter vsem ljubiteljem
motorizacije za praznik 13. julij in jim želi
SREČNO    VOŽNJO
13. julij
dan šoferjev
in avtomehanikov
Šoferji in avtomehaniki slavijo letos že enajstič zapored
13. julij kot svoj praznik; praznik priborjen v najtežjih dneh
zgodovine slovenskega ljudstva.
Morda se še kdo sprašuje, kakšen pomen ima ta vsakoletna
slavnost in zakaj ravno 13. julij. Kakor vsi spominski dnevi,
posvečeni narodnoosvobodilnemu gibanju, tako je tudi dan
šoferjev in avtomehanikov spomin na herojske borbe naših
najboljših sinov, ki so dali svoja življenja za osvoboditev naše
domovine.
Trinajstega julija 1943. leta so namreč prve motorizirane
enote z več avtomobili in tanki ter s pomočjo ostalih enot NOV
vdrle v Žužemberk, kjer se je okupator močno utrdil. Vnela se
je bitka, ki je trajala od zgodnjega jutra do poznega večera in
ki se je končala s pomembno zmago motoriziranih in ostalih
partizanskih enot.
Veliko bi še lahko povedali v čast tega praznika, veliko
spodbudnega in pomembnega. Vendar strnimo vse besede v eno
samo željo, da bi vsi vozniki motornih vozil ter avtomehaniki
vložili še več truda za izobrazbo samega sobe, za pomoč mlajšim,
za izboljšanje cestno prometne discipiline in za spoznavanje
novosti tehnike doma in po svetu. Prav posebno pa bi se naj
vozniki motornih vozil zavzeli, da bi bilo čim manj prometnih
nesreč na naših cestah.
Trinajsti julij 1943. leta naj ne bo nikoli pozabljen, posebno
med vozniki motornih vozil in avtomehaniki. To je tudi želja
okrajnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov v Celju,
želja, ki je namenjena vsem članom organizacije in onim, ki *e
stojijo ob njeni strani.
Okrajni odbor Združenja šoferjev in avtome'hanikov v C^j«
pa izkorišča to priložnost še za zahvalo vsem vodilnim članom
organizacije in drugim, ki že dolga leta vneto in požrtvovalno
delajo v korist te organizacije, za nadaljnji razvoj motorizacije
in za varnost prometa, v prepričanju, da se bo to delo v koriai
skupnosti še okrepilo.
Vsem šoferjem in avtomehanikom ter vsem ljubiteljem mo-
torizacije pa tudi vsem amaterskim vazmikom motornih vozil
čestitamo k prazniku 13. julija.
Srečno vožnjo!
V nedeljo so v Brestanici odkrili spomenik konfinirancem, inter-
nirancem in izseljencem, ki so bili preko taborišča v tem kraju
izgnani iz svoje domovine. Spom enik je odkril tovariš Jože Boršt-
nar, ki se je v svojem govoru spomnil vseh žrtev okupatorja.
(Foto in tekst — Zdravko Vidmar)
Pred praznikom
celiske občine
v spomin na ustanovitev Prve
celjske čete praznuje celjska ob-
čina 20. julij kot svoj praznik.
Prireditve v počastitev tega dne
se tudi letos povezujejo s praz-
novanjem dneva vstaje sloven-
skega ljudstva, 22. julija.
V okviru praznovanja občin-
skega praznika Celja bo jutri,
14. t. m. otvoritev novega hotela
»Celeia« ob Mariborski cesti, v
ponedeljek, 16. julija pa prav
tako ob desetih dopoldne otvori-
tev mlekarne ob Ljubljanski
cesti. Spored prireditev nadalje
obsega skupni koncert pihalnega
orkestra Ljudske milice iz Ljub-
ljane ter godbe »France Preše-
ren« iz Celja pod vodstvom di-
rigenta Rudolfa Starica, ki bo
v soboto, 14. julija od 18 do 19.30
na Šlandrovem trgu. V petek, 20.
t. m. popoldne bo skupna slav-
nostna seja članov obeh zborov
občinskega ljudskega odbora ter
občinskega združenja borcev
NOV, zvečer ob 20.30 pa bo na
Starem gradu prva uprizoritet
»Celjskih grofov« v izvedbi čla-
nov Delavskega odra. V soboto,
21. julija se bo začel ob štirih
popoldne na Glaziji nogometni
turnir mladinskih moštev, zvečer
ob pol devetih pa bo prva pono-
vitev »Celjskih grofov«, prat
tako na Starem gradu. V nedeljo,
22. julija se bo že ob osmih
zjutraj začelo tekmovanje v
streljanju na glinaste golobe.
Tekmovanje prireja lovska drU'
Zina Hum iz Celja na strelišču
pri gostilni »Na gričku« v Liscah.
Osrednja prireditev na čast
dneva vstaje slovenskega ljud-
stva pa bo odkritje spomenik«
padlim borcem ter talcem v Voj'
niku. Svečanost bo na praznik
22. julija ob 10. dopoldne.
Ta dan popoldne se bo na da'
ziji nadaljeval nogometni turnif
mladinskih moštev, zvečer pa b^*
na Starem gradu še zadnja, ozi'
roma tretja predstava »Celjskih
grofov«.
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 — 13. јиИја 1982
e
Čas, da gledamo naprej
Stimulacija za proizvodnjo in kvaliteto
Na posvetovanju je govoril tu-
di podpredsednik republiškega
odbora Zveze sindikatov Slove-
nije tovariš Leopold Krese.
Dejal je, da mora biti delo ko-
misij v občinah tako usmerjeno,
da bo pri vsaki obravnavi ali ak-
ciji — brez ozñ-a za kake vrste
gre — osnovno vodilo usposablja-
nje in vključevanje organov de-
lavskega samoupravljanja za re- j
sevanje notranjih problemov go-
spodarske organizacije. Analitič-.
ne obravnave pred delavskimi
sveti morajo postati novi zagon-
ski moment za krepitev delav-
skega samoupravljanja. Jasno je,
da ob taki orientaciji ni mogoče
dopustiti, da bi komisije kakor-
koli in kjerkoli prerasle v admi-
nistrativne organe in da bi za-
čele odločati. Ko je nadalje govo-
ril o teh problemih, je povedal,
da bi v trenutni situaciji tudi
dlakocepstvo s strani občinskih
komisij lahko škodovalo in bi
imelo prej nezaželene posledice
kot uspeh.
Tovariš Krese je nato podrob-
no govoril o vprašanjih osebnih
dohodkov. Dejal je, da je v za-
četku prevladalo mišljenje — to
je pozneje postala psihoza v pra-
vem pomenu besede, da bodo
osebni dohodki drseli navzdol.
Razumljivo je, da je to vplivalo
bistveno tudi na proizvodnjo. Da
je res tako, nam dokazujejo go-
spodarski rezultati v marcu,
aprilu in maju. Istočasno je tova-
riš Krese Poudaril, da nikoli te
tendence ni bilo, da pa je jasno,
da je potrebno poiskati usúezna,
merila za notranjo deUtev oseb-
nih dohodkov, in sicer tako, da
končne vsote ne bodo ustvarjale
neugodnega razpoloženja v ko-
lektivih. Istočasno pa še naprej
ostane kot glavno drugo vodilo,
da je lahko le stimulacija proiz-
vajavcev najučinkovitejša gonil-
na sila. Razumljivo je, da pa je
pri tem potrebno upoštevati ne-
katere moralne norme, je dejal
tovariš Krese.
Nadalje je govoril o novih po-
gojih gospodarjenja. Pri tem je
zlasti poudaril, da je trenutno
najvažnejše, da se gospodarske
organizacije aktivno z vsemi moč-
mi bore za višjo proizvodnost,
boljšo kvaliteto in za zmanjševa-
nje lastne cene svojih proizvodov.
To so osnovni elementi, ki odpi-
rajo trg. To velja za domači in
zunanji trg, kajti mnoga podjetja
so se že znašla v položaju, ko
imajo zaradi konkurence težave
tudi na domačem tržišču. Zraven
pa je še povedal, da je dokaj ra-
zumljivo, da bo imelo vse manj
težav ono podjetje, ki je uspel«
razumeti spreminjanje pogojev im
ki je sposobno z boljšim ali ce-
nejšim blagom nastopati na trgu.
Zaradi tega je na koncu še en-
krat poudaril, da res ne gre ад
to, da bi v kolektivih imeli pred
očmi le osebne dohodke, temveč
da se morajo odločno lotiti, kako
povečevati gospodarske rezultate.
To pa je možno le, če bo kolektiv
razpravljal na osnovi temeljitih
analiz, ki jih ustrezne službe 
podjetjih morajo narediti.
Velenjski rudarji so postavili gmotne temelje za razvoj last-
nega podjetja, gradili so stanovanja in so sedaj tudi odkrito go-
vorili še o nekaterih možnostih, ki bodo omogočile še hitrejši
razvoj rudnika in utrjevanje vloge in vpliva samoupravnih огга-
»ov. (Na sliki velenjski nebotičnik). ^
CELIE:
najtežja naloga
Res ni težko razumeti, da ima
celjska komisija najrtežjo nalogo
v vsem okraju; kajti v Celju je
največ gospodarskih organizacij.
Vendar to še ne pomeni, menijo
člani komásije, da bi zaradi tega
na hitrieo obravnavali posameme
primere, kajti tako ne bi dosegli
učinka, ki ga moramo, ki je do-
ločen z zveznimi predpisi in tudi
ne bi s,podbudili delovne kolekti-
ve, da bi se temeljito lotili pro-
blemov gospodarjenja. Zaradi te-
ga morda navidez v odstotkih
kaže, kot da bi delo celjske ob-
činske komisije zaostajalo. Ta
ugotovitev še posebej potrjuje
zmotno mnenje nekaterih vodil-
nih ljudi, ki so bili prepričani, da
se bo pred celjsko komisijo na-
bralo toliko gradiva, da nemote-
no in temeljito delo ne bo več
možno. Hkrati pa je tudi razum-
ljivo, da je komisija na pomanj-
kljivosti sproti opozorila gospo-
danske organizacije in jih še opo-
zarja.
O tej nevarnosti je na zadnjem
zasedanju okrajnega zbora proiz-
vajavcev podrobno govoril tudi
podpredsednik okraja tovariš
Šprajc, ko je opozoril, da je ne-
smiselno ravnanje nekaterih vo-
dilnih ljudi, ki zaradi zmotnega
mnenja o »sitiski v zadnjih dneh«
niso težili, da bi gospodarjenje
podjetja analizirali pa celo sku-
šali nekatere stvari ,prikrivati.
Tedaj je tovariš Šprajc še pose-
bej opozoril, da so to naredili sa-
mo sebi v škodo — oziroma v
škodo delovnega kolektiva. Kajiti
podjetje je s tem zamudilo nekaj
dragocenüi mesecev za analizo
poslovanja in organizacijskih hib
v proizvodnji ter je (tako v zapo-
stavljenem položaju do podjetja,
ki je to storilo in se je znašlo na
trgu z ugodnejšimi pogoji. Jasno
je, da take pomanjkljivosti znajo
nekaterim podjetjem zelo škodo-
vati.
Občinska komisija v Celju pa
je za svoje nemoteno delo usta-
novila posebne strokovne podko-
misije, tako da je gradivo za
osrednjo komisijo temeljito pri-
pravljeno in proučeno s stališča
dobrega gospodarjenja in nekate-
rih odnosov, ki so pač pri vsaki
podrobni obravnavi prežeti s
specifičnimi pogoji, v katerih po-
sluje neka gospodarska organiza-
cija.
Z obravnavami na strokovnih
podkomisijah pa so v Celju ustva-
rili še eno prednosit. Namreč vsa-
ko gospodarsko organizacijo ob-
ravnavajo podrobno, in sicer z
viseh stališč, tako da bodo občin-
ski organi in politični forumi
hkrati dobili tudi jasnejši prerez
dejavnosti posameznih gospodar-,
skih organizacij, kar bo zlasti po-
membno v naislednjem obdobju,
ko se bodo komisije — predvsemi
pa kolektivi spoprijeli s podrob-i
nim urejanjem in pozitivnimi ko-
rekturami notranje delitve oseb-
nih dohodkov po delu. '
V celjski občini je komisija ob-
ravnavala in uredila v soglasju z
organi delavskih svetov  naloge,
ki izvirajo iz navodila, v sedmih
večjih gosixxJarskih organizaci-
jah. To so številke do poročila
komisije. V tem času pa je to
število bistveno naraslo, razen
tega pa bodo za dokončanje de-
la v podkomisiji za industrijo i>o-
trebni le trije ali štirje sestanki.
Nekoliko več težav je v manj-
ših obrtnih podjetjih.
V PONEDELJEK DOPOLDNE je BILO v celju VECJE
posvetovanje o delu OBČINSKIH komisij za iz-
vajanje SPLOŠNIH DOLOČIL o DELITVI CiSTEGA in
osebnega DOHODKA. posvetovanja so se udele-
ŽILI predsedniki in tajniki ter TUDI nekateri
CLANI občinskih komisij. kot gostje so se tega
posvetovanja UDELEŽILI se podpredsednik re-,
PUBLISKEGA odbora zveze sindikatov SLOVENIJE
tovariš krese in tajnik republiške komisije ZA\
izvajanje predpisov TOVARiS MIKLiC.
ker so na tem posvetovanju podrobno ana-
lizirali dosedanjo aktivnost delavskih sve-
TOV pri analizi gospodarjenja, delo občinskih
komisij ter hkrati govorili tudi o nalogah
delovnih kolektivov v naslednjem obdobju,
smo se odloČili, da bomo naSim bravcem po-
sredovali izCrpnejSe poročilo s tega zase-
danja.
Šoštanj: iemeljilo delo
s kolektivi
Udeleženci iz Šoštanja so po-
vedali, da je pri njih značilna
zelo velika agilnost članov ko-
misije in da se jim včasih dozde-
va, da so nekatere notranje prob-
leme obravnavali pregloboko. Pri
tem sta tovariša Miklič in tudi
tudi tovariš Krese poudarila, da
bi tak občutek je bil nesmisel, ker
je iz dela komisije dokaj jasno
razvidno, da šoštanjska komisija
ni krnila osnovnih načel, o kate-
rih je govoril tov. Krese.
Soštanjčani so tudi povedali, da
v zadnjih dneh delo komisije po-
staja vse bolj zivahrw in da ne
obstaja bojazen, da bi prišli v
hudo časovno stisko. Toda enako
kot v celjskem primeru so tudi
oni poudarili, da pri tem pazijo
predvsem na temeljito delo ko-
misije in se izogibajo neumestni
naglici, ki bi lahko le škodovala.
Istočasno so opozorili, da bo pri
delu v naslednjem obdobju, ko
bo šlo za analize normativov in
zakonitosti, potrebno angažirati
bolj ustrezen strokovni aparat ob-
činskega ljudskega odbora.
Posebno pa so pohvalili tesno
sodelovanje s političnimi forumi
v občini in pomoč le-teh. Kajti
na ta način so lahko sproti od-
pravljali mnoge probleme, ne da
bi se komisija, ki je posamezne
slabosti in nesorazmerja ugotovi-'
la, morala tudi eksponirati kot
posebno oblastveìw telo. Končno
to ni njena naloga, čeravno je
potrebno notranja nesorazmerja
urediti.
Povedali so tudi, na so v neka-
terih kolektivih o teh problemih
temeljito razpravljali, da pa se
hkrati ne morejo pohvaliti, da bi
to bil splošen pojav. Zelo konstru-
ktivno in odkrito so razpravljali
v večjih kolektivih — zlasti v ve-
lenjskem rudniku.
Komisija je tudi že poročala
občinskemu ljudskemu odboru,
vendar bodo v kratkem še enkrat
podrobno razpravljali o teh vpra-
šanjih na občinskem zboru pro-
izvajavcev, kar je še posebej pri-
poročil okrajni zbor proizvajav-
cev. Sodijo, da bo najbolje, če
bodo poročilo zboru proizvajav-
cev dali, ko bodo do kraja obde-
lali industrijo, tako da bodo od-
borniki dobili jasno in zaključe-
no sliko o tem za vso občino.
Udeleženci posvetovanja iz Šo-
štanja so tudi povedali, da proiz-
vajavci in organi samoupravlja-
nja v tedanjem obdobju bolj raz-
pravljajo o sedanjih problemih
— zlasti o letošnjih proizvodnih
vprašanjih in o letošnjih kriteri-
jih za notranjo delitev. Komisija
se še ni dotaknila edino termo-
elektrarne, ker zanjo ne veljajo
splošni predpisi, saj posluje de-
jansko pod drugimi pogoji kot
vse ostale gospodarske organiza-
cije.
Tudi v obrti na tem območju
ni zaznati posebnih odstopanj.
Kolektivi si pač skušajo prilago-
diti osebne dohodke možnostim
in temu tudi prilagajo svoje po-
slovanje, kar lahko dejansko de-
luje samo v pozitivni smeri. Vpror
sanje cen obrtnih v^lug pa je za-
deva občinskega ljudskega odbo-
Žalec: v treh podjetjih
raznme vanje!?
T»di za občinsko komisijo v
Žalcu je značilno, da se je lotila
naloge zelo dosledno. Ko so to
območje obravnavali, so bili ude-
leženci mnenja, da v žalski ob-
čini prav tako ne more biti dvo-
ma, da je komisija tudi družbeno
pravilmo zastavila delo, saj je
prav tu komisija imela največjo
podporo občinskih političnih fo-
rumov. Tudi T tej občini — po-
ri ob жо kot T celjski pa so p(№lo-
тапје gospodarskih organizacij
obravnavali širše, kar bo v mno-
gem olajšalo nadaljnje delo im
omogočilo pravilno ocenjevanje
stanja s strani občine in njenih
organov.
Žal p* so mnogi kolektivi zelo
meresno pristopili k prečišče-
vanjm notranjih odnosov. Take
pa so seveda tudi njihove analize
— pomanjkljive, površne, ten-
denčne in podobno. Le tri pod-
jetja so pravilno doumela pomen
in Halogo, in sicer Juteks, tek-
stilna tovarna v Preboldu in pol-
zelska tovarna nogavic.
Morda je značilno, da gre za
tekstilne tovarme. Kajti prav v
tej panogi tudi tržišče zahteva,
da se kolektivi resneje poglobe
v problematiko proizvodnje.
Poseben problem v tej občini
obstaja v obrti. Domala vsa obrt-
na podjetja so se tu združila v
skupni obrtni center. Ker je
spričo tega delo precej zahtevno
in ker je potrebno oMelati reiz-
merja za nazaj, ko so bile se-
danje enote seimostojn* podjetja,
kaže, da sedanji strokovni kader
tega dela ne bo mogel zadovolji-
vo opraviti. Sodijo pa, da se bo
stanje bistveno »redilo т drugi
fazi dela komisij, ko bodo ob-
ravnavAli problematiko norma-
tivov, ki dejansko diktirajo de-
litvena razmerja.
Na vprašanje tovariša Kreseta,
če obstajajo primeri, da so izpla-
čali T kakem podjetjm več sred-
stev kot bi i>o splošnih merilih
in upoštevajoč analitično obde-
lavo gosi)odarjenja lahko, ude-
leženci iz žalske občine на tem
posvetovanju niso odgovorili!?
To je toliko bolj čmdmo, ker kaže,
da taki primeri v žalski občini in
tudi T drmgih obstajaj«.
Šentjur, Šmarje, Laškof       __
mani podjetij - manj
problemov in težav
Res je sicer, da imajo občinske
komisije v teh treh občinah za-
, radi razmeroma malega števila
gospodarskih    organizacij    tudi
najmanj problemov, res pa je tu-
di, da jih ne manjka. Tako v laš-
ki občini komisija odločno stoji
* na  stališču  in  skuša  posredno
vplivati na samoupravne organe,
da začnejo resneje misliti na go-
' spodarske probleme in da začno
gledati tudi nekoliko dalj, kot sa-
mo do naslednjega izplačila oseb-
' nih dohodkov. To bi namreč kaj
i.hitro ustvarilo v tej industrijsko
razmeroma   nerazviti  občini   še
večje težave, ki bi se poznale na
vseh področjih v komuni. Taka
usmeritev je še toliko bolj po-
membna in pravilna, ker je o ne-
^ katerih slabostih v tekstilni to-
varni razpravljal že okrajni zbor
i proizvajavcev,   v   pivovarni   pa
občutijo znake stagnacije.
y Udeleženci iz Šentjurja so po-
sebej pohvalno govorili o kmetij-
skem kombinatu, ki je tudi začel
na osnovi pravilno izdelavnih
analiz urejati notranjo delitev
sklada osebnih dohodkov. Tu so
zlasti v dohodkih zaostajali za-
posleni z najnižjimi prejemki, in
sicer v primerjavi v občinskem
kot tudi v okrajnem merilu. V
podjetju pa so ob skrbni analizi
ugotovili, da obstajajo notranje
rezerve za ureditev teh proble-
mov na pravilni in gospodarsko
koristni ter družbeno pravilni os-
novi. V njihovem največjem pod-
jetju — v lesni industriji — pr
so zapazili nekatera odstopanja.
Skupaj s predstavniki samouprav-
nih organov so se dogovorili, da
bo o prečiščenih pokazateljih ñe
enkrat razpravljal delavski svet
podjetja. Se bolj kričeč in nera-
zumljiv pa je primer novega pod-
jetja Montana, kjer je prišlo tudi
do precejšnjih odstopanj.
V šmarski občini niso naleteli
na posebne težave. Zlasii zato,
ker imajo na tem območju malo
gostinstva. Za gostinske in kme-
tijske gospodarske organizacije
pa je že napovedano posebno na-
vodilo republiške komisije, ki se
je postavila na stališče, da je pri
teh potrebno predvsem upoštevati
njihovo stanje, gospodarstvenost
ter potrebo po obstoju in jih je
pač zaradi tega potrebno obrav-
navati posebej.
Tudi žalska tovarna Juteks sodi med kolektive, kjer so odkrito
razpravljali o notranjih odnosih in jih tudi uredili. Značilno za
to podjetje pa je, da so letos spričo začetka obratovanja predil-
nice, v katero je kolektiv vlagal precejšnja sredstva in tudi del
sredstev sklada za osebne dohod ke, uredili osebne dohodke na
nivoja povprečja v tekstilni industriji in le-te naslonili na pro-
izvodnost in uspeh podjetja.
Gradivo pripravil Mile Iršič
KONJICE: doslednost in razsodnost
Občinska komisija v Sloven-
skih Konjicah se je prva v za-
ietku lotila podrobne obdelave
posameznih analiz in gradiva
gospodarskih organizacij. Že te-
daj so zavzeli jasno in nedvo-
umno stališče, da morajo kolek-
tivi že sami presoditi, kaj je nji-
hova zasluga in kaj ne. Kajti od
tega je odvisno tudi sodelovanje
in uspešno delo na tem področju.
Trmasto vztrajanje pri svojem
stališču z ene ali druge strani,
menijo v Konjicah, bi bilo naj-
bolj nevarno. Vendar to ne po-
meni, da komisija v posameznih
primerih ne more in ne bi smela
zavzeti lastnega in odločnega sta-
lišča, ki se ne ujema z mnenjem
samoupravnih organov ali vodi-
teljev nekega podjetja. Tak pri-
*'*er je Kostroj, o katerem so še
posebej razpravljali.
Nasploh pa velja pripomniti,
"8 so v Konjicah kolektivi pra-
"^ilno doumeli pomen novih do-
polnilnih predpisov. Zlasti velja
to za večje kolektive. V Konusu
so na primer s posebno priza-
devnostjo začeli iskati nove vire
*n možnosti za izvoz. To jim je
tudi uspelo, uspeli pa so celo z
angažiranjem malih obratov v
fffornji Savinjski dolini za pro-
izvodnjo izdelke 7 za zunanji trg.
Podobno zanimivo, posnemanja
vredno in pohvalno so ravnali
tudi v lesnem podjetju, kjer se
je delavski svet postavil na sta-
lišče, da lanskoletna presežna
sredstva ne bodo razdelili. Pod-
jetje je namreč tik pred rekon-
strukcijo in od te je odvisen tudi
razvoj podjetja, s tem pa tudi
materialna osnova za ustvarjanje
dohodka v tem podjetju. Zaradi
tega so se tudi v letošnjem siste-
mu delitve odločili, da bodo spre-
menili razmerje med osebnimi
dohodki in skladi na račun skla-
dov.
Istočasno pa v Konjicah opa-
žajo, da so nekatera gradiva pod-
jetij brez ustreznih analiz, ki bi
služila samoupravnim organom*
in da je tudi gradivo bolj for-
malno. Veliko odgovornost za to
malomarnost nosijo v teh pod-
jetjih odgovorni uslužbenci, ki
se niso potrudili ali pa so celo
z določenim namenom to delo za-
nemarili.
Ko je o tem vprašanju kon-
kretno za konjiško občino go-
voril tovariš Krese, je nedvoum-
no povedal, da so strokovnjaki
v podjetju potrebni. Toda po-»
trebni so zato, da bodo delali!;
tudi te analize, ki so ob tej
skvpni akciji bile potrebne. Za
svoje delo so zato bolje pločani
Ne smejo pa pozabiti, da so po
statusu še vedno uslužbenci in'
da morajo na zahtevo upravnega
odbora ali delavskega sveta iz-
delati to, kar od njih zahtevajo
ti organi. Ob tem je res umestna
trditev, da bi prav člani delav-
skega sveta in upravnega odbora
morali to vedeti, in sicer v vseh
podjetjih. I
Zasluga kolektiva
ZeZo zanimiva je bila razprava
okoli vprašanja, ali je izboljšanje
kvalitete in sprememba asortima-
na iz istih surovin zasluga kolek-
tiva ali ne?
Ta problem se je pojavil pri
več gospodarskih organizacijah.
Nekje je izrazitejši, drugje manj.
Zanimiv pa je primer iz šoštanj-
ske tovarne usnja. Kolikor je bi-
lo možno razbrati iz razprave (po-
dobno je tudi v konjiški usnjarni)
so spričo slabše kvalitete uvože-
nih surovin zašla ta podjetja v
malo stisko. Vendar so s priza-
devnostjo le uspeli, da so s slab-
šimi surovinami izdelali zelo do-
bre in odlične usnjene izdelke. K
temu prizadevanju jih je silil tu-
di trg.
Finančni uspeh kolektiva, ki
izvira iz tega prizadevanja je ko-
lektivu vsekakor potrebno prizna-
ti!, so dejali.
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 — 13. julija 1962
VELIKO SLAVJE NA VRANSKEM
Ves teden od 1. do 8. julija je
bilo Vransko v znamenju praz-
novanja občinskega praznika žal-
ske občine. Nanj so se prebivavci
tega kraja pripravljali že zelo
dolgo, saj so hoteli dostojno po-
častiti spomin na velike in neiz-
brisne dogodke, ko je bila v Sa-
vinjski dolini prižgana prva pla-
menica upora zoper nemškega
okupatorja, ko so najnaprednej-
ši ljudje teh krajev neustrašeno
in nesebično žrtvovali tudi svoja
življenja, da bi svojemu narodu
izbojevali prostost. Sedmi julij
1941 je zato dan, ki bo v zgodovi-
ni Savinjske doline živel vse do-
tlej, dokler bo na njenih tleh ži-
vel njen človek.
In v spomin nanj praznuje žal-
ska občina vsako leto svoj občin-
ski praznik.
Letošnje praznovanje na Vran-
skem pa je bilo še posebej slo-
vesno. Prebivavci so ga združili
z veliko delovno zmago, z izgrad-
njo nove asfaltne ceste, ki pelje
skozi Vransko in ki so jo dogra-
dili v slabih štirinajstih dneh; z
ureditvijo športnega in klubskega
prostora ter s pripravljalnimi de-
li za izgradnjo bazerm. Tako je
Vransko v tednu proslav dobilo
še bolj praznični videz, njihovo
osebno zadovoljstvo pa so pove-
čale še mnogoštevilne prireditve
— najprej proslava 75-letnice pro-
stovoljnega gasilskega društva,
povezana z gasilsko vajo občinske
gasilske zveze, ekipno tekmovanje
v kegljanju, turnir v rokometu,
odbojki, nogometu in tekmovanje
v lahki atletiki, moštveni brzo-
turnir v šahu in drugo. Športne
prireditve je izpopolnila svečana
akademija ter uprizoritev parti-
zanskega napada na Vransko, na-
stop domačega kulturnoprosvet-
nega društva pa gostovanje Šent-
jakobskega gledališča iz Ljublja-
ne s Pera Budaka komedijo Na
trnju in kamenju. V okviru pro-
slav je naposled nastopil še trio
Bardorfer in vokalni kvartet
Zvonček, medtem ko je občinski
odbor ZB NOV priredil srečanje
partizanskih patrulj in borcev na-
rodnoosvobodilne borbe na Gorici
pri Vranskem.
Praznovanje občinskega prazni-
nika je bilo zaključeno v nedeljo.
Dopoldne se je sestal občinski
odbor na svečano sejo, namenu
pa so izročili tudi novozgrajene
objekte. Na Vransko so že v zgod-
njih dopoldanskih urah z vseh
strani Savinjske doline prihajali
gosti, da bi skupaj s tamkajšnjimi
prebivavci proslavili svoj praznik.
Vreme je bilo lepo in sončno, za-
to so pod okriljem obrobnih gričev
našli lep sprejem. Sprejel jih je
namreč kraj, ves v zastavah in
cvetju. Ceste so bile polne ljudi
in avtomobilov in na stranskem
odseku je bila dolga kolona ka-
mionov, ki so pripeljali udeležen-
ce iz najbolj oddaljenih krajev.
Vseh je bilo čez tri tisoč.
V popoldanskih urah se je nato
množica zgrnila pred slavnostno
tribuno, na kateri so bili najvid-
nejši družb eruipolitični delavci
žalske občine, predstavniki druž-
beno političnih organizacij, za-
stopniki društev in drugi. Ob na-
stopu domačega zbora se je pri-
čelo veliko kulturnopolitično zbo-
rovanje, na katerem je govorit
sekretar okrajnega komiteja ZKS
v Celju Franc Simonič. Čestital
je prebivavcem žalske občine k
občinse'mu prazniku, govoril o re-
volucionarnem deležu teh krajev
v rmrodnoosvobodilni borbi, v gra
ditvi sozializma in o bodočih nalo-
gah, ki jih bo mogoče opraviti sa-
mo s skupnimi napori.
Ko je pevski zbor odpel še ne-
kaj pesmi, so razdelili nagrade
najboljšim ekipam v športnih
tekmovanjih in izrekli priznanja
prebivavcem, ki so najlepše ure-
dili svoje cvetlične grede.
Slavje se je nadaljevalo, še dol-
go potem, ko je že zašlo sonce.
dhr
LANI „
34 POŽAROV
Na področju žalske občine je
180 gospodarskih organizacij in
486 hmeljskih sušilnic. Za požarno
varnost pa skrbi 47 gasilskih or-
ganizacij. Vse objekte v občini
redno pregleduje referent za po-
žarno varnost. Ta je ugotovil, da
se razmere v pogledu varnosti
zboljšujejo, pri čemer so težave
le v nekaterih manjših podjetjih
in obrtnih delavnicah, na kmetij-
skih obratih in nekaterih trgov-
skih lokalih.
Lani je bilo na področju občine
34 požarov, ki so povzročili za
okrog 22 milijonov dinarjev ško-
de, medtem ko jih je bilo letos
11, pri čemer so škodo ocenili na
okrog 8 milijonov.
Samovoljni
ukrep
v Pettrovčah je nedaleč od
železniške postaje gostilna, ki
je pravzaprav edini -gostinski
lokal v tem kraju. Gostilna
je last zasebnika. In čeprav
predpisujejo občinski odloki
tudi poslovanje zasebnih lo-
kalov, je lastnik gostilno na
svojo pest zaprl — verjetno
do nadaljnjega. Ker je s tem
prekršil zakonite predpise, so
zadevo predali občinskemu
organu za finance, ki je ugo-
tovil, da gre za določeno ne-
sorazmerje med investicijami
in dohodnino, da so namreč
vložene investicije v adapta-
cijo lokala večje od dohod-
kov.
Primer gotovo ne bi bil za-
nimiv, če ne bi bili pri tem
prizadeti prebivavci Petrove,
ki imajo tako najbližnjo go-
stilno šele v Žalcu.
oh
Gornji grad je s svojim vikend naseljem ter lepo opremljenimi
sobami pri zasebnikih Sn v gostiščih postal priljubljena turi-
stična postojanka. Tu se tudi ponašajo z najnižjim dnevnim pen-
izonom, saj znaša komaj 850 dinarjev. Številen obisk gostov v
tem kraju ni zavrlo niti slabo vreme. Gornji grad je bil poln na-
vzlic hladnemu vremenu in deževju. Tu pa so mislili tudi na raz-
vedrilo otrok. Tako so na prijaznem travniku za gostilno Marije
Hren ob vikend naselju postavili Učno gugalnico, ki je zmeraj
polna otrok. Enako gugalnico bodo v kratkem postavili tudi pri
gostišču »Na gričku« v Celju.
TEŽKA NESREČA TRAKTORISTA
Preteklo soboto je vozil trakto-
rist obsoteljske vodne skupnosti
Nande Turk iz Imenega gramoz
po poti, ki vodi čez golobinske
travnike. Blizu Golobinjeka ob
Sotli so zgradili čez potok lesen
most. Po deževju so deske bile
močno spolzke in to je v veliki
meri pripomoglo k hudi nesreči.
Traktorist je zgubil oblast nad
vozilom, ki je začelo drseti po
mostu. Zaneslo ga je, da je podrl
ograjo, a deske so se ob robu
zlomile pod veliko težo. Traktor
je padel okrog 3 m globoko, tako
da so kolesa štrlela kvišku. Zad-
nje kolo, ki je bilo opremljeno z
okovjem za vožnjo po mehkem
terenu, je zgrabilo traktoristovo
glavo in jo stisnilo v blato. Voz-
nik je utrpel težke poškodbe na
glavi. IK
S seje občinskega ljudskega odbora Žalec
VIDEN NAPREDEK
v DELU
UPRAVNIH
ORGANOV
Pretekli teden je bila v Žalcu zadnja skupna seja obeh zbo-
rov občinskega ljudskega odbora pred običajnimi počitnicami,
na kateri so razpravljali o delu organov občinske uprave, o
proračunu za prvo polletje, o zdravstvu in drugem, ter sprejeli
vrsto pomemibnih gkleoov.
Iz poročila o delu upravnih or-
ganov občinskega ljudskega od-
bora je bilo predvsem razvidno,
da se je služba, ki jo ti organi
opravljajo, tako kvalitetno kakor
kvantitetno izboljšala. Upravni
organi so pristopili k pravilni no-
tranji razmejitvi poslov, skrbeli
za racionalizacijo posameznih po-
r.topkov, za programiranje dela
ter oblikovanje ustreznega siste-
ma nagrajevanja po delu. S tem
je bila dana osnova, da bi pri-
bližali upravna opravila akciji
državljan — uprava.
Kar zadeva kvantitativni porcist
poslov občinske uprave, je le-ta
v prvih mesecih letošnjega leta
rešila preko 11 tisoč vlog, kar je
za skoraj 3 tisoč več kot v istem
obdobju lani. Pri tem se je zlasti
povečalo delo sprejemne pisarne.
ki je poleg informacijske službe
opravljala tudi samostojne posle.
Podobno je pozitivno Vlogo odi-
grala tudi služba za reševanje
prošenj in pritožb, katere delo
sicer ni bilo obsežno, a vendarle
potrebno. V delu upravnih orga-
nov je omeniti službo pravne po-
moči državljanom, ki rešuje dne-
vno do pet različnih spornih vpra-
šanj s področja kmetijstva, grad-
beništva, delovnih razmerij in
odpovedi, stanovanj Sikih zadev
idr. Prav tako so letos formirali
tudi službo pravne pomoči orga-
nom ljudskega odbora, kar je de-
lo teh organov znatno olajšalo,
vendar je prišlo tudi do primerov
kršitve določenih zakonitih pred-
pisov. Vzroke za to je iskati v
vpilifViih jpredstavniških organov
na upravne organe kakor tudi v
reševanju zadev mimo pristojnih
upravnih organov. Zlasti do ne-
gativnih posledic je kršitev zako-
nitih predpisov privedla pri ko-
vinskem podjetju v Žalcu v zvezi
z licitacijskim postopkom pri od-
daji gradbenih del. Spričo takšnih
primerov bo v bodoče posvetiti
večjo pozornost doslednemu izva-
janju veljavnih predpisov ter tu-
di dosledneje upoštevati pristoj-
noisit in samostojnost organov, ki
o posameznih zadevah odločajo.
V sklop upravnih organov ob-
činskega ljudskega odbora sodijo
tudi inši>ekcijske službe kakor
posamezni referati. Čeprav svoje
posle zadovoljivo opravljajo, nji-
hovi pogoji niso v celoti urejeni.
V prizadevanju, da bi v orga-
nih občinske uprave še bolj utr-
dili tudi kadrovsko strukturo —
ta se je v zadnjem času v pogledu
kvalifikacijskih stopenj bistveno
izpopolnila — bo svet delovnega
kolektdva poskrbel za ustrezno
politiko štipendiranja kadrov.
Medtem ko bo z namestitvijo 16
novih uslužbencev s fakultetno
višjo in srednjo izobrazbo v ob-
činski upravi dovolj visokega, vi-,
šjega in srednjega strokovnega!
kadra, bodo v perspektivi sprejeli
še nekaj uslužbencev z zaključe-
no srednjo upravno in višjo prav-
no šolo.
Dinamična razprava
o zdravstvu
V točki dnevnega reda, ki je
obetala zgolj informacijo o finan-
ciranju zdravstvene službe, je pri-
šlo malone do ognjevite razpra-
ve, v kateri je bila v ospredju
tako rekoč problematična proble-
matika, zapopadena v odnosu o-
krajnega zavoda za socialno za-
varovanje do ustreznega zdrav-
stvenega zavoda v občini. Gre
namreč predvsem za to, da pogo-
dbenih odnosov med obema part-
nerjema ni bilo mogoče podpisati,
ker okrajni zavod pač ni pristal
na zahtevek zdravstvenega doma.
Kakor so obrazložili, pa so bile za-
hteve realno postavljene. Toda
v čem je pravzaprav spor?
Po bsedah predsednika ObLO
Toneta Delaka predvsem v tem,
da se je v letošnjem letu položaj
v financiranju zdravstvene služ-
be močno zaostril, ker pač izdatki
za potrebe zdravstvene službe v
okrajnem merilu nenehno in tudi
neskladno naraščajo. Razumljivo,
da je ta nenadni preokret spravil
zdravstveno službo tudi v žalski
občini tako rekoč v zadrego, saj
se postavlja resno vprašanje, ka-
ko to službo v takšnih pogojih
opravljati. V obrambo občinskih
— treba je priznati — dokaj ob-
jektivnih stališč je navedel pred-
vsem to okoliščino, da odnos ok-
rajnega zavoda za socialno zava-
rovanje do zdravstvene služ;be v
žalski otbčini ni pravičen. V glav-
nem zaradi dejstva, da so dohod-
ki okrajnega zavoda narasli v
prvih mesecih letos za 27 odstot-
kov, v občinskem merilu pa celo
za 30, kar pomeni, da so bili do-
hodki v občini večji kot lani,
medtem ko je žalski zdravstveni
dom zahteval letos le 5 odstotkov
sredstev več kot lani. In čeprav
je res, da je bilo letos na pod-
ročju oibčiine 10 milijonov i23dat-
kov več kakor dohodkov, pri če-
mer bi bilo treiba ugotoviti vzroke,
je pričakovati, da bo zdraivstvena
služba na koncu izkazala pozitiv-
no buanco. To dejstvo pa je raz-
veseljivo, zavoljo česar vprašanja
financiranja zdravstva v žalski
Oibčini ni mogoče izenačevati z
občinami, ki izkazujejo v zdravst-
i/^enem zavarovanju več desetmi-
iijonske izgube. In končno, je bi-
lo rečeno, gre za sredstva, ki jih
v občini ustvarjajo zdravstveni
zavarovanci, to je, delovni ljudje.
V nadaljnji razpravi so odbor-
niki kritizirali zlasti nekatere za-
motanosti in nepotrebne zaplete-
nosti v kategorizaciji posameiznih
postavk okrajnega zavoda pri
sklepanju pogodb, pri čemer so
naglasili, da gre dejansko za enot-
no zdravstveno službo, v katero,
bi bilo mogoče vnesti tudi po for-
malni plati več preprostosti in
jasnosti.
Po drugi strani pa je predstav-
nik okrajnega zavoda za socialno
zavarovanje dr. Hrašovec uteme-
ljil nekatere osnovne vidike, po
katerih zavod ni mogel pristati
na zahtevek zdravstvenega doma.
Omenil je zlasti visoke vsote, po-
rabljene v žalski občini iz sklada
socialnega zavarovanja na račun
izredno visokega odstotka bolni-
kov (7,35, okrajno povprečje 7,28),
visokega staleža bolmikov, po ka-
terem je žalska občina na tretjem
mestu v okraju. Poleg tega je
poudaril, da bo nujno z vso res-
nostjo proučiti vprašanje izosta-
janja z dela.
Ob vsem tem ni mogoče tudi
mimo ugotovitev dr. Ivana Ko-
pača, ki so osvetlile stroške
zdravstvene službe. Tako so samo
r.troški za zdravila v prvih petih
mesecih letošnjega leta znesli 18
milijonov dinarjev, stroški zdrav-
ljenja v bolnišnici pa 50 milijo-
nov. Precejšnja je bila poraba
sredstev za nadomestilo za hra-
narino (33 milijonov), nadomestila
za nosečnice, pri tem pa je prav-
zaprav najbolj katastrofalno dejst-
vo, da smo lani v okraju izgubili
preko 700 milijonov dinarjev za-
radi pošikodb pri delu in celo 720
milijonov dinarjev zaradi nesreč
izven dela! Od tega v žalski ob-
čini 60 milijonov. Kakor je pouda-
ril dr. Ivan Kovač, iz vseh teh
ugotovitev logično sledi, da bi bilo
nujno pKjsvetiti vse napore eko-
nomiki zdravstva in usmeriti
zdravstvene delavce v razprav-
ljanje o teh vprašanjih. Pri tem
naj bi zdravstveni center v občini
redno spremljal problematiko in
ukrepal, čas pa bi bil, da bi se
v reševanje tega vprašanja vklju-
čile tudi gospodarske organizacije.
Ce bi samo za en oidstotek zmanj-
šali izostanke z dela, bi skupnosti
prihranili precejšnje milijone.
Kljub temu, da sta obe plati
zvona temeljito razčistili položaj
v zdravstvu žalske občine, je osta-
lo osnovno vprašanje še naprej
sporno, zaradi česar je bilo skle-
njeno, da ustanovijo posebno
petčlansko arbitražno komisijo, ki
bo uredila odnos med občinsko
zdravstveno ustanovo in okrajnim
zavodom za socialno zavarovanje.
Poročilo nil bilo sprejeto
Odborniki obeh zborov so na-
posled razpravljali tudi o рмжо-
čilu oddelka za gospodarstvo in
komunalne zadeve o posebnih po-
gojih za gradnjo stanovanjskih
hiš in upravnih zgradb ter druž-
benem nadzorstvu nad to gradnjo.
Kakor so menili pa je bilo poro-
čilo nepopolno, zaradi česar je
bilo sklenjeno, da ga mora uprav-
ni organ dopolniti in podati na
eni prihodnjih sej.
Poročilo namreč ni zajelo ce-
lotne problematike. Kljub temu
je bilo iz njega razvidno, da je
bila stanovanjska izgradnja druž-
benega sektorja na .področju ob-
čine v prvih mesecih letošnjega
leta šibka, za kar je vzroke iskati
v kreditiranjiu. Medtem ko je bil
doslej dograjen le en blok, sta
bili istočasno vselijivi dve posebni
stanovanjski hiši. Poleg toga je
značilno, da so se v letošnjem le-
tu povečale cene igradbenih stori-
tev kar za 35 odstotkov, v glav-
nem na račun povečanja cen
gradbenega materiala. Upravni
organ je menil, da bi bilo proučiti
vzroke, medtem ko je hkrati ugo-
tovil, da so izvajavci gradbenih
del upoštevali termine in jih celo
izpoipolnjevali predčasno. Stano-
vanjska izgradnja pa bo inten-
zivnejša v drugi ipolovici leta, ko
bodo dogradili več blokov.
V dopolnitvi teh podatkov jé
predsednik občinskega ljudskega
odbora Tone Delak nanizal še ne-
katere aktualne probleme. Tako
je med drugim poudaril, da je
dosedanja praksa na področju
stanovanjske izgradnje pokazala,
da upravni organi ne upoštevajo
odlokov občinskega ljudskega od-
bora, po katerih je treba v stano-
vanjskih zgradbah predvideti pro-
store za otroke, nameščatii telefon-
sko omrežje in ureijevati okolico
blokov. Medtem ko so poneikod
okolico stanovanjskih blokov ure-
dili, je drugod niso pripravljeni
urediti. Pri tem tudi hišni sveti
ne izpolnjujejo v celoti svojih na-
log. Redki so primeri, kjer hišni
sveti resnično delajo. Ker pa je
na področju stanovanjske izgrad-
nje vrsta pomembnih vprašanj,
ki bi jiih bilo reševati in rešiti,
bo potrebno, da bo odidelek za
gosp>odarstvo temeljiteje uikrepal,
kaikor v enaki meri, da se bo iz-,
boljšala dejavnost hišnih svetov
kot organov družbenega uprav-
ljanja. Predvsem pa bo v ibodoče
bolj spoštovati odloke, katerih
namen je, da bi v stanovanjsko
izgradnjo vnesli določen red, v ;
objekte pa tiste njihove nujne j
sestavine, iki so stanovavcem ne- i
obhodno potrebne. :
Za in proti-za kompromis
Poleg razprav in sMepanj o
predlogih odbomiških komisij je
bilo na dnevnem redu seje oibeh
zborov vprašanje občinskega pro-
računa za prvo polletje letošnje-
ga leta, poročilo o delu uprav-
nega organa za finance i.dr. Ugo-
tovljeno je büo, da so dohodki
občinslkega proračuna doseženi v
reaiiziciji 45 odstotkov od plana,
kar je zadovoljivo, medtem ko
ima upravni organ za finance te-
žave zlasti kar zadeva obveščanje
davkoplačevavcev o obveznostih.
Zato je bilo sklengeno, naj bi to
vprašanje rešili na samih krajev-
nih uradih, ki naj ibi vaščane ob-
veščali o obveznostih, da jim ne
bi bilo treba hoditi po informacije
na občinski ljudski odbor.
Ob razpravi o ustanovitvi okraj-
nega gasilskega sklada, namenje-
ne^ preventivi, pa je seja ponov-
no dobila polemičen prizvok. Med-
tem ko so bili nekateri odborniki
proti, so bili drugi za in tretji za
kompromis. V glavnem je prevla-
dovalo mnenje, da so sredstva,
ki bi jih sicer iz občinskega рто-
računa prispevali za gasilstvo v
okrajni sklad, najbolj ^>vamo« na-
ložena kar v občini, ker da to
potrjujejo tudi izkušnje. Ce bi ta
sredstva, ki so skromna, delili na
pol in bi torej samo polovica osta-
la v občini, od njih ne bi bilo
dosti haska. Ce pa bi jih v celoti
^>zaupaii<-< okrajnemu gasilskemu
skladu, bi lahko z njimi prispe-
vali k smotrnejši gasilski politiki
in njeni ustreznejši organizaciji.
Pri tem gre v prvi trsti za smotr-
no porabo sredstev tam, kjer so
najbolj ,i>otrebna, kar je navse-
zadnje samo koristno, kajti v no-
beni oibčini si gasivci iz svojega
lastnega siklada ne bi mogli ku-
piti recimo avtomobila ali kakšne
dražje gasilske naprave, ker pač
v nobenem skladu ni toliko sred-
stev. Kakor je v razpravi poudaril
tudi predsednik okrajnega ljud-
skega odbora Miran Cvenk, v
bistvu ne gre za 10 milijonov, ko-
likor bi jih na ta način v merilu
okraja zbral okrajni sklad, pač
pa v prvi vrsti za enotno politiko
gasilstva; za to pa bi moral skrbe-
ti novi upravni odbor, v katerem
so zastopniki posameznih občin-
skih gasilskih zvez. Bistveno vpra-
šanje gasilske službe je tudi iz-
popoinjevanje, kajti samo služba,
ki razpolaga z ustrezno opremo,
je sposobna, da intervenira in z
gotovostjo očuva takšno ali dru-
gačno premoženje.
S tega stališča ima ustanovitev
okrajnega gasilskega sklada prav
gotovo svojo tehtno utemeljitev,
vtem ko je istočasno res, da skla-
da ni mogoče uporabljati za krit-
je določenih dolgov, pač pa iz-
ključno za tekoče gasilske po-
trebe, dhr
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 27 —   13. julija 1962
0
Obisk v podjetju Lesne galanterije v Rimskiti Toplicati
Drobno
na
videz
- pomembno
v
resnici
Menda le malokdo ve, da sodi
tovarna lesne galanterije v Rim-
skih Toplicah med tista redka
podjetja v našem okraju, ki veči-
no svojih proizvodov pošilja na
zunanja tržišča. Podjetje namreč
ne uvrščamo med največje, poleg
tega pa je stisnjeno še v precej
odmaknjenem kotu Rimskih Top-
lic, kamor avtobus ne vozi vsa-
kih pet minut.
Povedcili so mi, da bom morala,
če želim obiskati tovarno, kar
dobre pol ure pešačiti! Ker pa
tisti dan sonce ni hotelo izza ob-
lakov in se je pripravljalo bolj
na dež kot na lepo vreme, sta mi
presneto prav prišla uslužbenca
laške pekarne, ki z razmajanim
jeepom vsak dan vozita kruh v
podjetje lesne galanterije. V dru-
žbi s prijetno dišečimi štrucami
smo se torej odpeljali p>o ovinkih
in preko sumljivega mostu do to-
varne, kamor smo prišli ravno v
času odmora.
>^No, naše podjetje je pravza-
prav že zelo staro«, so mi pove-
dali. »Že leta 1921 je bila tu prva
tovarna pet. Okrog 1950. leta smo
začeli izdelovati lesno galante-
rijo, preteklo leto pa smo proiz-
vodnjo preusmerili na proizvod-
njo pohištva in pohištvenih de-
lov. Za to smo se odločili pred-
vBem zaradi ugodnejših tržnih
pogojev«.
V   podjetju   izdelujejo   sedaj
predvsem noge za pohištvo, sto-
jala za revije, vrtne fotelje, le-
žalne stole in podobno ix)hištveno
blago, ki ga v tujini zelo cenijo.
Povedali  so  nam,  da   izvažajo
predvsem na Zapad. Tako so lani
96,5 odstotka izvoza plasirali v i
Združene države Amerike, v Ang- ;
lijo 3,5 odstotka. Izvozili so torej i
blaga za okoli 45 milijonov deviz- j
nih dinarjev. '
«■Lietosnji plan smo doslej doseg
li že s 60,8 odstotki,« mi je pove-
dal računovodja. »Vendar smo
izračunali, da bi lahko proizvod-
njo celo podvojili, če bi dobil za
okrog 20 milijonov dinarjev kre-
dita, s katerim bi lahko dopolni-
li strojne zmogljivosti strugar-
skega oddelka. Toda upanja ni-
mamo mnogo. Pristojni pravijo,
da so potrebe drugod še bolj nuj-
ne !♦<
Zunaj upravnih prostorov sem
trčila v zidarje, ki gradijo nov
objekt. Da je to novo skladišče,
so mi dejali in da bo v njem tudi
pakirnica in še nekaj drugih od-
delkov. Preteklo leto jim je nam-
reč del teh prostorov pogorel in
zdaj zidajo nove. Upajo, da bodo
tmalu pod novo streho, kajti v
»'seh ostalih oddelkih vlada zdaj
pravcata stiska. ^
Podjetje lesne galanterije"" v
Rimskih Toplicah ima zaposlenih
okrog sto trideset delavcev. Ko
smo povprašali po njihovih oseb-
nih dohodkih, so. malce potožili.
Cene njihovim izdelkom so nam-
reč prilagojene zahtevam zuna-
njega tržišča, osebni dohodki E>a
morajo biti v skladu s cenami.
No, pa smo kmalu izvedeli, da
večini delavcev zaslužek v tovar-
ni ni edini vir dohodkov. Mnogo
je namreč takih, ki imajo doma
nekaj zemlje. In tudi ti se še niso
odločili, ali bodo samo kmetje
ali samo delavci, vedo pa, da tako
kot je sedaj, ne bo moglo dolgo
ostati.
Nato smo se pogovarjali še o
njihovih osebnih, no morda to ni
ravno pravšen izraz, o problemih
pač, ki jih ne more rešiti ne po-
sameznik in ne podjetje. Pa so
mi povedali, da imajo nekateri
tudi po šest in še več kilometrov
hoda, pa čeprav bi samo skromen
mostič čez Savinjo lahko pot
skrajšal vsaj za polovico. Mostu
pa ni in vse kaže, da ga tudi še
lep čas ne bo.
Kaj naj bi o tem kolektivu še
povedali? Morda to, da so me
navdali z dobro voljo, kljub te-
mu, da ne delajo ravno v zavid-
ljivih okoliščinami in pa — da jim
želimo še veliko delovnih uspe-
hov, -ij
Turistični teden
gornje Savinjske doline
Letošnji turistični teden zgor-
nje Savinjsike doline bo v dneh
od 29. julija do 5. avgusta. Osred-
nja prireditev, ki bo obenem tudi
zaključek tedna, bo tudi letos v
Ljubnem ob Savinji — 5. avgusta
pod imenom »FLOSARSKI BAL«.
Skrb za organizacijo tedna so
prevzela turistična društva ob so-
delovanju občinskega sveta za
turizem in gostinstvo, hortikul-
tumih društev in drugih zainte-
resiranih organizacij v občini.
V dneh turističnega tedna bo-
do turistična društva priredila
razne kulturne in zabavne prire-
ditve, ki naj bi privabile čimveč
domačih in tujih turistov v kraje
Gornje Savinjske doline, Ljub-
no ob Savinji bo tudi letos kraj
številnih razstav in tekmovanj.
Odprli bodo tudi novo preureje-
no gostišče. Med zanimivostaii
zaključne prireditve 5. avgusta v
Ljubnem pa bo tudi vdiranje flo-
sa in vožnja z njim po Savinji.
-er
Slovesnost
v Pristovici
Pretekli torek je tovariš Boris
Kraigher odkril spominsko plo-
ščo na hiši Jakoba Goloba v Pri-
stovici pri Rog. Slatini. Tam so
se marca 1942. leta zbrali člani
pokrajinskega komiteja KP J za
Štajersko in se pomenili o na-
daljnjem uporu. Takratnega po- ..
svetovanja so se udeležili še za-
stopniki sosednjih pokrajinskih
komitejev, vodil pa ga je tovariš
Kraigher, ki je zdaj živo obudil
spomine na tisti dogodek.
Prva celjska MDB spei doma
V torek dopoldne se je v Celje
vrnila prva celjska mladinska
delovna brigada »Dušana Fin-
žgarja,«, ki je mesec dni sodelo-
vala pri gradnji ceste »Bratstva
in enotnosti«. Brigadirji, ki so
celjski srednješolci in srednje-
šolke, so bili nastanjeni v Veliki
Plani, kjer je tudi sedež letoš-
njega glavnega štaba te velike
mladinske delovne akcije.
Brigadirji so zdaj že na svojih
domovih in verjetno se bodo še
dolgo spominjali dni, ki so jih
preživeli na avtocesti. Da pa bi
jim spomin še nekoliko osvežili,
objavljamo tole fotografijo, ki je
še z dni, ko so bili v brigadi. Za
tiste pa, ki ne vedo, kaj slika
predstavlja, tole:
Brigadirji so bili v prvih dneh
svojega bivanja na avtocesti ma-
lo premalo v skrbeh za svoje
stvari. Oblačila so ležala kar vse
povprek, dokler niso nekega dne
vsa ta oblačila odromala v vreče
in je brigada nato priredila »jav-
no licitacijo« zanje. Pravijo, da
je bil potem v brigadi red!
Fičkova izpoved
Sem ljubitelj in občudovavec
raznovrstne žlahtne vprežne ži-
vine in zato mi pač ne smete za-
meriti, če sem z užitkom slado-
kusca potrepljal po bokih enega
od konjičkov sodobne hitrosti.
Srečal sem ga bil v njegovem hle-
vu, kamor me je zanesla poklic-
na pot. Čutil sem, kako mu godi,
ga še enkrat pogladil in zazibal
se je ter pokašljujoče spregovo-
ril.
»Hvala ti. Ze dolgo me nihče
ni tako nežno pogladil. Dozdeva
se mi, da me hudo izrabljajo kot
nekakšnega zabitega vola in čisto
pozabljajo, da tudi jaz imam ob-
čutja, da poznam bolečine. DaU^
Globoko je zajel sapo z ozkimi
prsmi in nisem si mogel kaj, da
ga ne bi še enkrat in še mehkeje
pogladil. Občutil sem nenadoma,
kako se v tem krhkem pločevi-
nastem telesu skrivajo strašno\
občutljivi, a žal nemi vozli, ki bi
marsikdaj bili potrebni psihoana-
lize. So namreč prevelikokrat ne-
me priče čudnih drobcev našega
sodobnega, modernega, napredne-
ga življenja.
Z zaupljivim glasom je nada-
ljeval.
»Veš, v očeh ti berem, da si
ljubitelj naših vrst in ob tebi bi
se počutil srečno. Niti ti ne bi za-
meril, če bi si izbral enega iz-
med mojih močnejših bratov, saj
so me zadnje čase začeli zapo-
stavljati — poznam to lastnost —
ljudje se radi postavljajo s tujo
močjo. Pa to niti ni vse. Pred ča-
som sem bil še v rokah nekega
poštenjaka, ki me je ravno zato,
ker je bil zelo pošten, moral pro-
dati. Sedaj sem v rokah nekega
strokovnjaka in vem, da so zelo
različni, toda imel sem izredno
smolo. V njegovih rokah posta-
jam iz dneva v dan vse večji tat.
Strašno me boli vse to. Razumem,
zakaj si se zdrznil. Ljudje imate
zelo tanko vest in vas navedba
takšnih opazk vznemiri, da takoj
preiščete svoja dejanja. Čudoviti
ste v primerjavah Jaz sem tat
— in to družbeni. Poznaš me in
veš, da beležim pot in te moje
beležke, ki so točne inpravične,
so tisto, kar zadaje največje mu-
ke.
Marsikdaj se strokovnjak po-
govarja z menoj — pravzaprav
se reži moji poštenosti in vodi
vedno ti ni jasno. Tako je s to
stvarjo: ob raznih prilikah obiš-
čeva vse rovte in ko počivam v
snežni brozgi, baje opravljam
petkratno, šestkratno pot. Res je,
da jo opravim, a verjemi, drugam.
Številke pa govore in strokovnjak
me zasmehuje. »No, ti uoi,« mi
pravi, »piši, piši, da bo kaj več.
V letu mi moraš denar, ki sem
ga vložil vate, vrniti. Beleži, ti
si moja vest. Za kilometre moraš
ti odgovarjati. Ali me razumeš,
le zakaj bi naj bil tankovestni
tepec.-« Dan za dnem te žalitve,
dan za dnem sem vse bolj žalo-
sten in potrt, saj vedno bolj ču- .
tim, da gre pravzaprav za stro- ;
kovnjakov žep.« ;
Ne zameri, če sem ti razkril '
svojo bolečino. Rad bi bil pošten,
a to žal ni le od mene odvisno.
Vedel sem že prej, da vzbujamo
ne le željo temveč tudi pohlep
in da so rmše oblike tista osnova,
ki kaže na stopnjo v družbi. Čud-
na pojmovanja, mar ne. Delo člo-
veka smo, da služimo nekaterim.
Nikoli poprej -pa nisem vedel, da
je tako velik razkorak med zako-
ni, dolžnostmi in moralno zave-
stjo. Se čudiš, če postajamo soci-
ološko navdahnjen? E, kaj vse bi
ti še lahko povedal! Pa naj bo do-
volj — srečen bom, če se bova
še kdaj srečala, kajti človeku ne-
kako odleže, če pove svoje skriv-
ne misli prav tako pa meni.«
Maks Finomehanik
Vredno je bilo trpeti
v teh dneh so ali pa še bo-
do odkrili padlim borcem na
šmarskem vrsto spomenikov.
Na Boču, na Ložnem pri Ro-
gatcu, v Podsredi, Lesičnem,
Zibiki, Podčetrtku in na Vir-
štanju. Na Virštanju so na
stavbo, uzidali ploščo, kjer
je bil ubit zagorski prvoborec
Edo Leskovar, sekretar ok-
rožnega   komiteja   Krapine.
Spregovoril je njegov prija-
telj in soborec generalmajor ^
Franjo Tudžman, ki je orisal)
lik velikega borca. Tam pa j
smo   srečali   tudi   tovariša \
Alojza Debeljaka iz Rogaške \
Slatine, ki je skupno z Edi-j
jem   pričel   netiti   upor   v
Hrvatskem Zagorju.
»Edo je bil mlad, uporen
fant. Na vsak način je hotel
poiskati zvezo s slovenskimi
partizani na Kozjanskem,«
je pripovedoval tovariš De-
beljak.
»To nalogo je hotel izvršiti
sam. Odpravil se je na pot
in nismo vedeli, kje bo preč-
kal mejo. Vrnil se ni več. To
je bil hud udarec za nas.
Tudi mene so takrat ranje-
nega zajeli ustaši. Hudo je
bilo. Pa o sebi: ne, to ni važ-
no! Edo je bil takrat srce
zagorskega upornega gibanja.
Po vojni smo dolgo iskali nje-
gov grob. Čisto po naključju
smo zvedeli, da je bil v ju-
niju 1942 na Virštanju ubit
neznanec. Tako smo šele po
17. letih ugotovili, kje je izgi-
nil. Izdali so ga neki doma-
čini, ki se sploh zavedali ni-
so, kako strahovit zločin pro-
ti svojemu ljudstvu so napra-
vili. To človeka boli!« Tova-
riš je utihnil in se zamislil.
Spomin na izgubljenega pri-
jatelja, velikega človeka, je
boleč.
»Da, bilo je že pred dve-
ma desetletjema. V apñlu
1941 smo sklicali sestanek
aktivistov. Takrat sem delal
v rudniku v Klenovcu. Osno-
vali smo prve udarne skupi-
ne, ki so takoj porušile vse
orientacijske piramide okoli
Lupinjeka in Huma, ki so jih
postavili okupatorji. Se dob-
ro vem, 8. aprila smo prese-
kali vse telefonske kable,
mrzlično smo zbirali orožje
in ga znašali v skrivališča.
Prvega maja v Klenovcu nih-
če ni delal, a dosegli smo tudi
to, da se nihče v kraju ni
vpisal v ustaške vrste. Načrt-
no smo zmanjšali proizvod-
njo v rudniku. To so bili prvi
začetki, odkoder se je pozneje
razvil oborožen odpor v
Hrvatskem Zagorju. Poleti
1942 leta sem bil ranjen v
glavo. Takrat so me ujeli,
ker sem bil v nezavesti. Ver-
jemite, da vam težko pripo-
vedujem. Razburja me, če
oživljam te dogodke. Mučiti
so znali, hudiči: zabijali so
mi šivanke za nohte, zakurili
pod petami in nazadnje ob-
sodili na smrt. Po trinajstih
mesecih so nas iz Lepoglave
rešili partizani.«
Težko je govoril in na
obrazu so se poglobile gube,
ki jih zarezuje trpljenje. To-
variš Debeljak še danes trpi,
ker se posledice hudega ne
morejo izbrisati z zmučenega
organizma. Nekje zavratno
ga nenehno razjeda bolezen,
proti kateri se z vso silo upi-
ra. Zdaj živi pri nas v Rog.
Slatini in dela, kolikor more,
v vrstah Združenja borcev
ter v SZDL. Ponosen je na
svoje delo, na težko pretek-
lost, saj je v naprednih vr-
stah že od 1919. leta, a v vr-
stah komunistov od 1939. le-
ta. Spomenica je njegovo naj-
višje priznanje.
»Res je: ni bilo malo trp-
ljenja. Če se spominjam pre-
teklosti, se včasih zgrozim:
toda, tovariš, vredno je bilo
trpeti. Želel bi le to, da bi
to vselej razumela tudi naša
mladina!«
Topel je bil borcev pogled
ob teh besedah, toda tudi on
je eden izmed mnogih, ki so
v dneh najtežje preizkušnje
znali biti trdi kot kremen,
neuklonljivi, molčeči, da jim
najhujše bolečine niso mogle
odpreti ust. In danes? Re-
cimo èe: hvala, toparüi
Skrb za delavca
prvenstvena naloga sindikatov
v šmarski občini, kjer ni raz-
vite dosti industrije, imajo svoj-
stvene pogoje za sindikalno živ-
ljenje. Na nedavnem plenumu
občinskega sindikalnega sveta so
podrobno razpravljali o uspehih
in delu. V občini deluje 46 sin-
dikalnih podružnic, v katerih je
včlanjenih 3458 delavcev. Obseg
dela je precejšen, zato bi potre-
bovali človeka, ki bi se posebej
ukvarjal samo z delom v sindika-
tih, toda pri občutnem pomanj-
kanju kadrov v občini si tega
doslej še niso mogli privoščiti.
Na plenumu so ugotovili, da so
uspešno delovale predvsem sin-
dikalne podružnice v večjih pod-
jetjih kot n. pr. v steklarni »Bo-
ris Kidrič«, zdravilišču, gradbe-
nem podjetju in sindikalna po-
družnica v industrijsko steklarski
šoli v Rogaški Slatini. Pri svojem
delu so našle nove oblike ter so
posegle kot močan politični čini-
telj v življenju delovnih kolek-
tivov tudi v oblikovanje pravil-
nikov o delitvi čistih dohodkov.
Sindikati prosvetnih delavcev
so izredno živahno razpravljali o
pravilnikih osnovnih šol. Ne mo-
remo pa reči, da v delu šmarskih
sindikatov ne bi bilo slabosti. Te
so posebno očitne v nekaterih
manjših obrtnih gospodarskih or-
ganizacijah. V pekarni v Rog.
Slatini so bili zaostreni odnosi
med vodilnim kadrom in kolek-
tivom. V mehanični delavnici v
Rog. Slatini je kolektiv terjal za-
menjavo vodstva v podjetju, ker
je prepričan, da so bili tu vzroki
slabosti. Ponekod so nezakonito
odpuščali delavce, jih premešča-
li na nižja delovna mesta brez
utemeljitve, kar je nedvomno vo-
dilo k neenotnosti kolektivov.
Opazili pa so tudi, da sindikalne
podružnice niso dovolj skrbele za
poučenost in izobraževanje delav-
cev, da bi lahko stvarno presoja-
li o slabih pojavih ter neposred-
no soodločali. Prav nepoznavanje
lastnega podjetja in nepoznava-
nje pravic in dolžnosti do druž-
benega samoupravljanja je več-
krat povzročilo šibkosti, ki bi jih
lahko že preventivno odpravljali.
Vse premalo pa so se sindikati
pozanimali tudi za dopustniško
politiko v podjetjih, ki ponekod
ni načrtna.
V Podsredo j
v nedeljo \
Deževje je napolnilo struge, da
se je voda razlila preko cest in .!
travnikov. Ob dnevu borcev so ^
nameravali odkriti spomenik na \
grobišču padlih borcev Miloševe :
čete, toda tega niso mogli opra- ■
viti. Okoli Podsrede je bilo vse \
poplavljeno, da je več avtomobi- ;
lov in celo kamion poln ljudi ob- ;
tičal sredi vode. Velika slovesnost i
bo zdaj šele v nedeljo, 15. jailija. I
Pohitite v Podsredo! i
Med člani ZB
V Rovinju
Rovinj! Kdo ga ne pozna, kraj
neštetih šotorov in campingov;
Marsikdo je tam preživel že pri-
jetne počitnice. Sredi borovega
gozdička, prav na najlepšem me-
stu, je letovišče članov celjske
Zveze borcev. Začetki so bui
skromni, danes pa je tam že veli-
ko vikend hišic, ki nosijo doma-
ča imena: Dobrovlje, Savinjska
dolina, Gozdnik, Ojstrica, Kozjak
itd.
Prišli so celjski avtobusi! Izme-
na je tu! Prisrčen stisk roke z
upravnikom in že sedimo pri po-
kritih mizah pod novo streho,
kjer zaigra radio domače viže.
Seznanimo se s hišnim redom,
sklenemo prva prijateljstva. To-
variš Ramšak, kmet iz Šmihela
se znajde tu in tudi Vlado iz Mo-
zirja. PripK)veduje o težkih časih
med vojno in stiska k sebi svoje-
ga vnučka.
Družina se je povečala na sto
šestnajst. To pa že ni majhna
reč, kuhati za toliko ljudi. Tova-
rišica Tončka pa zmore tudi to.
Pridna je kot vsi ostali, ki se tru-
dijo, da bi nú čim lepše letovali.
Takle bi bU bežen zapis z Ro-
vinja. Tisti pa, ki so ga obisikali,
imajo nedvomno mnogo več in
mnogo lepših spominov.
a-ik
Beseda ni konj...
(Zaokrožene z zborov in sestankov)
Nikogar ni, ki bi nič ne vedel in prav tako nikogar, ki
bi vedel vse. Toda napaka je, če kdo našobi zmrdo, kadar
kdo kaj vpraša, ali pa če kdo kar zrohni in kritizira kar pov-
prek in ne vpraša zakaj tako in ne drugače.
Čeprav po Celju stopiš trikrat pa si na polju, je precej
meščanov, ki ne vedo veliko o kmetijstvu. Tako' je nekdo,
ki misli, da vse ve, zarohnel:
— Vi, tam pri Lavi. Zakaj je vaša silosna krma gnila?
Smrdi! Se krave vam bodo pocricale!—
Svoje donkihotstvo je spoznal, ko mu je nekdo le razložil,
da juriša na mlin na veter:
— Veste, sveže silirana krma ima po vsem svetu tak duh.
Krave jo rade žvečijo in ni nevarnosti, da bi poginile.
Zapik.
— Hudirja vendar, so se jezili nekateri v Storah, zakaj
zajetja pitne vode niste zgradili višje v hrib, da bi bil pri-
tisk tudi v višje ležeče predele dovolj močan?—
Besede o tem so se pretakale sem in tja, dokler le ni
nekdo, ki je s stvarmi na tekočem, pojasnil:
— Ja, veste, saj bi. Pa višje ni vode. Voda pa je za zajetje
potrebna, se vam ne zdi?—
Gospodinji ni in ni šlo v glavo, da je jogurt toliko dražji
od navadnega mleka, ko pa z navadnim mlekom doma tudi
dela kislo mleko.
Da! Toda kislo mleko ni jogurt. Za jogurt najprej izdvo-
jijo velik odstotek vode, potem ga cepijo z glivicami, paste-
rizirajo, ogrejejo do potrebne temperature itd. Je pač tako,
če jogurt ni kislo mleko ...
In še in še...
Dva nasveta, če dovolite, da bo ta zapis zares zaokroženi
PRVIM: Desetkrat premisli in raje poprej malo vprašaj,
preden zablestiš na sestanku s huronsko in potem ob odgo-
voru zmrzneš.—
. DRUGIM: Ne štej ljudem za zlo, če ljudje, ki so nepo-
učeni, dregnejo v kraljestvo tvoje pristojnosti in strokovno-
sti. Nisi strokovnjak samo zato, da delaš kot kak srednjeveški
alkimist v potaji. Vsak strokovnjak in izobraženec mora biti
hkrati tudi učitelj. Povej ljudem in jim razloži — bolj te
bodo cenili! -ček
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 —   13. julija 1962
Kam? to je vprašanje
Ko se za mladim človekom za-
pro šolska vrata in je za njim
tako rekoč prva ali morda zadnja
etapa njegovega šolanja, se po-
dobno kakor romar mahoma
znajde na vozlišču poti ob enem
samem velikanskem smerokazu
— kam! Vprašanje kam pa seve-
da ni zgolj zunanje, pač pa je
prav toliko tudi notranje vpra-
šanje. Tudi v notranjosti mlade-
ga človeka so vozlišča poti in le
ena pot je, po kateri nazadnje
krene. Toda ne vsakdo, kajti
vsakdo ne more. In v tem je
pravzaprav eden največjih in po
vsej priliki tudi najtežjih m naj-
resnejših družbenih problemov
današnjega časa. Menda ne bi bi-
lo treba z ničemer dokazovati tr-
ditve, da smo v dobi hiperpro-
dukcije kadrov, v eni vsesplošne-
ga izobraževanja, toda istočasno
tudi tam, ko se pred marsikate-
rim mladim človekom sipusti pre-
grada, čez katero ne more niti fi-
zična sila niti jeklena volja. Člo-
vek je potem zunaj, pred vrati.
Takšne in podobne misli se po-
rajajo ob letošnji šolski bilanci.
Ob bilanci, ki verjetno še ni do-
končna, ki pa kljub temu dopu-
šča določene zaključke. Gre nam-
reč predvsem za to, da je raz-
merje med učenci, ki so letos
končali obvezno šolanje in med
učenci, ki bi radi šolanje nada-
ljevali oziroma se vključili v uk,
nesorazmerno, kar pomeni, da jih
je več končalo obvezno šolanje,
kakor pa jih bo lahko svoje šola-
nje v tej ali oni obliki nadalje-
valo. Ta splošna ugotovitev, ki
velja za vse občine v okraju, pa
govori naposled o tem, da imamo
dejansko opravka z neskladnostjo
med možnostmi, ki bi jih naj
vsakdo imel v smislu njegove
takšne ali drugačne opredelitve
za šolo ali poklic in med stvar-
nimi potrebami, ki so omejene.
2e po zakonitosti naravnega iz-
bora, ki jo je mogoče prenesti z
zemeljskih tail tudi na to področ-
je, je logično, da vsem, ki so kon-
čali obvezno šolanje, ne more bi-
ti dano, da bi šolanje nadaljeva-
li, vendar bi vsakomur moralo
biti dano vsaj ito, da bi se lahko
vključil v družbeni mehanizem.
Ce bežno pogledamo samo raz-
mere na območju celjske občine,
lahko povzamemo, da je osem-
letke zapustilo nekaj čez 1300 di-
jakov, da se jih bo lahko v naj-
boljšem primeru vpisalo v šole
druge sitopnje okrog 800 in da je
hkrati okrog 400  prostih  učnih
mest. Razlika je sicer minimalna,
toda še vedno dovolj velika, tre-
ba pa ji je prišteti še razliko di-
jakov iz ostalih občin, kjer so
možnosti nadaljevanja šolanja ali
vključevanja v uk in proizvodnjo
minimalne ali pa jih sploh ni.
Poseben problem, ki pri tem iz-
stopa, je ženska mladina. Od 400
prostih učnih mest je v celjski
občini samo 63 takih, ki pridejo
v poštev zanjo. Prosta mesta so
le v trgovski in gostinski stroki,
dasi bi se ženska mladina v in-
dustrijsko razvitem celjskem pod-
ročju mogla enako uspešno uve-
ljaviti tudi kje drugje.
Ob vsem tem je treba še do-
dati, da so si pred zaključkom
letošnjega šolskega leta zavodi za
zaposlovanje delavcev s svojimi
svetovalnicami za poklicno
usmerjanje še zlasti prizadevali
iskati rešitev, se pravi, najbolje
svetovati in usmerjati posamez-
nike v poklice, kakor tudi, da so
dijaki sami pokazali dovolj zrel
odnos do svojih življenj skih vpra-
šanj, toda nazadnje je nad mar-
sikom ob vi sel oster Damoklejev
meč spoznanja, da ni izhoda. Iz-
hod, ki ga naposled vsakdo ven-
darle najde, pa ni vedno najbolj-
ši in iz njega, kakor znano, se po-
gosto rojevajo deformacije, ki se
jih vedno znova zavedamo pre-
pozno.
dhr
Dober
dan
kič!
Dober dan — kič, ki si to-
liko kot ndč, pa še celo manj
od nič! Tisti kič, ki si našel
svoje pribežališče na mizi
pod veMkim sončnikom neda-
leč od celjske železniške po-
staje. Clovtìk ti namreč za-
vida, da si tu. In ko ti zavi-
da, se nehote vprašuje, ali
se ne bi mogel skriti v kak-
šen bolj odmaknjen kot, v
kakšno ozko ulico, kjer bi
šli ljudje sicer še tdiže mirno
tebe, vendar ne tako mno-
žično kakor tu. V takšnih, od
sveta odmaknjenih okolišči-
nah, bi te gotovo postalo sram
samega sebe in bi počasi zle-
zel tja, od koder si prišel.
Toda kakšen kič! — Ne-
kaj podobnega, kar so včasih
prodajali na shodih Marijine
kongregacije; nekaj v obliki
živopisanih predmetov, slik
in šare, ki nima nič opravi-
ti s kakšnim estetskdm čutom
in še manj z izpolnit-
vijo vrzeli v turističnem
smislu. Znano je namreč, da
tuiTistii po vsem svetu, pa zato
tudi pri nas, iščejo poleg
razglednic še take predmete,
ki izražajo posebnosti ali
značilnosti tega ala onega
kraja, spominke, iv katerih
se končno zrcali tudi kultura,
nekega naroda. In kaj je bolj
nekulturno kakor proglašati
za kulturno to, kar je primi-
tivno! O čem govori na pri--
mer rumen ptiček z rdečim
kljunom na intenzivno zelenil
veji? Alá pa slika pod stek-
lom, oblepljenim z leukopla-
stom, ki ni niti pristna fo-
tografija niti amaterski do-
sežek? O ničemer. Pravza-
prav o preproščini — o pre-
proščini izdelovalcev in tistih,
ki dovoljujejo, da takšne iz-
delke razikazujemo. Res je,
v visoko kulturnih državah
tudi prodajajo kič. Stojnice;
se celo šibijo pod njegovo te-
žo, toda istočasno je tu do-
biti tudi za malo denarja
predmete, ki imajo tako za-
radi svoje tipičnosti kakor
okusnosti določeno vrednost.
V Celju imamo sicer trgovi-
no Borec, toda tisto, kar je
v njej, ni v celota tipično na-
še in tudi ne preveč poceni.
Naša je morda kvečjemu ke-
ramika in usnjena galante-
rija. Zato bi bilo pričakovati,
da bi vsak nadaljnji napor v
tej smeri eksponiral pred-
vsem našo ustvarjalnost in
da bi potemtakem takšnale
stojnica s sončnikom ali brez
njega izpopolnila oziroma do-
polnila v nekem smislu fol-
klorno blago s predmeti, ki
bi bili dostojni in vredni naše
kulturne omike!
Zato proč s šaro!
Razmisliti bi bilo o tistem,
o čemer pravzaprav vse pre-
malo ali pa nič ne mislimo,
namreč o tem, kako bi naše
vsesplošne specifičnosti zlili
v obrt, ki ne bi bila samo fi-
nančno donosna, marveč ki
bi hkrati izražala tudi bogast-
vo našega duha. Seveda pa
tudi tu ni dovolj nenehno
ugotavljanje in tratenje časa
z brezp>erspektivnimi razpra-
vami, če je rezultat na koncu
enak ničli in kronan z »ini-
ciativo« nekoga, ki izkoristi
praznino za demonstracijo
svoje »»umetnosti«!
D. Hribar
Sola zaradi mene?
Novi sistem v strokovnem
izobraževanju, ki bo stopil v
veljavo s predpisi o verifika-
ciji strokovno izobraževalnih
ustanov, bo zlasti temeljito
opravil z dosedanjim vajen-
skim sistemom. V celjskem
okraju je s tem v zvezi že
predvidena reorganizacija
vajenskih šol (o čemer smo
že pisali), kjer gre za združi-
tev sorodnih strok, za skrče-
nje oddelkov, pa hkrajti za
smotrnejše trošenje sredstev.
Ce upoštevamo samo ta vi-
dik, bi bilo logično, da bi se
za takšno reorganiizaoijo џ
polnim razumevamjem zav-
zeli predvsem tisti, ki so ne-
posredno za to paklicand, ki
recimo v teh šolah predava-
jo.
Toda imamo docela naspro-
ten primer. Namreč neko va-
jensko šolo, ki jii po zasedbi
oddelkov na zadnjem mestu
v našem okraju, saj doseže
povprečje komaj 13,6 učencev
oddelek, medtem ko je is-
točasno po izdatkih prva.
Ravnatelj pri tem ni za to,
da bi oddelke priključili dru-
gam, ker pač ima svoje raz-
loge, ki jih je seveda treba
razumeti: najbrž je vajen
svojega službenega mesta, pa
bi mu premestitev utegnila
narediti kakšne težave; je
baje pred upokojitvijo itd.
Skratka, človeški razlogi, ki
se jim pridružuje verjetno
še skrb za učence, kako bi
bilo z njimi, če bi morali ho-
diti v šolo drugam.
To je sicer lepo in prav.
Toda premalo. V vsem tem
namreč ni mogoče najti ni-
kakršne utemeljitve za to,
da bi obstajala morda zaradi
»mene«, ker sem »jaz« pač
že zelo dolgo na tej šoli, ker
sem navajen šole in je šola
navajena »mene« itd. Razu-
mljivo je, da osebnih intere-
sov ni mogoče postavljati
nad interese družbe, in druž-
beni interes je tu, če nič dru-
gačen, vsaj tak, da je poleg
vsebinskih sprememb, ki jih
bodo prinesla nova določila,
važna tudi finančna plat. Kar
zadeva premestitev z enega
službenega mesta na druge-
ga, ta vendarle zagotav-
lja enake osebne dohodke.
Poleg tega so izračuni poka-
zali, da bi bilo šolanje učen-
cev drugje znatno ceneje, ka-
kor pa je zdaj pri tako skro-
mni zasedbi in neizkorišče-
nih kapacitetah.
Iz vsega tega sledi, da
pravzaprav nima nikakrš-
nega smisla plavati proti to-
ku in izgubljati preveč be-
sed. Vpraišanje je, če bo šo-
la v razmerah, v kakršnih
je, kos pogojem verifikacije
oziroma, če bo tem pogojem
zadostila. Ali ne bo morebiti
nazadnje le prisiljena, da se
bo vključila v nov strokovno
izobraževalni sistem! Kaj bi
bilo, če njena dejavnost ne
bi mogla biti verificirana? V
tem primeru bi se po vsej
priliki izkazalo, da je bilo
klubovanje brez osnove in
kratkovidno ! dhr
Rojstna hiša Blaža Kocena
Kulturno zgodovinska
žalost
Kdo ve, da na gornjem posnet-
ku dejansko ni kakšna običajna,
čeprav že na pogled redka kmeč-
ka podrtija! Kdo bi mogel prepo-
znati v njej kulturno zgodovinski
spomenik ali pravzaprav v res-
nici — kulturno zgodovinsko ža-
lost! Zakaj žalost? Ne samo, ker
kaže, da se bo zgradba zdaj zdaj
podrla, še bolj zato, ker se bo z
njo podrl eden izmed zelo malo-
številnih primerkov naše kmečke
arhitekture — hiša, kakršnih se
nam je na Slovenskem ohranilo
pač zelo malo. Toda tudi s tem
še ni povedano vse. Pred seboj
imamo razen tega rojstno hišo
slovitega slovenskega kartografa
Blaža Kocena!
Hiša, ki pač spričo okoliščin, v
kakršnih se nahaja, komaj še za-
služi to ime, stoji v vasi Hotu-
nje pri Ponikvi. In čeprav so si
vaščani že prizadevali, da bi jo
popravili in s tem ohranili spo-
min na svojega velikega rojaka,
se prizadevanja niso uresničila.
Ni jim uspelo.
Toda rojstna hiša Blaža Kocena
navsezadnje ne more biti zgolj
stvar vaščanov, ker tudi delo, ki
ga je Blaž Kocen opravil, ne nosi
vaškega obeležja. Ne. Njegovo
ime se po vsej pravici uvršča med
tista imena, ki so si v zgodovin]
našega naroda ustvarila trajno
veljavo in katerih veličina seže
še čez, čez meje naše narodnosti.
Ni razumljivo, čemu tedaj ne bi
našli v sebi toliko spoštovanja, da
bi v znamenje hvaležnosti ohra-
nili sedanjosti kakor morda še
bodočnosti kulturno zgodovinski
spomenik, ki bi pričal o eni iz-
med velikih osebnosti našega ma-
loštevilnega naroda. Ce je takšna
oddolžitev pretežka, bi lahko to,
kar nam vsekakor ne dela časti,
vsaj odstranili, da namreč ne bi
tako očitno propadalo pred naši-
mi očmi. dhr
STEKLENA VAZA
Film z mednarodno udeležbo
avtorjev. Film, v katerem so ta-
ko rekoč vsi nastopajoči nosivci
glavne vloge, čeprav pripada pr-
venstvo vendarle misterioznemu
lastniku steklene vaze. Odkod
takšen naslov oziroma v čem je
bistvo zgodbe? V tem, da tokrat
ni v središču pozornosti človek,
pač pa steklo, izredno trdo, fino
in dragoceno. Podobno kakor so
Angleži v nekem filmu oživljali
skrivnost neke stare hiše, so av-
torji tu razpletli skrivnost neke
steklene vaze. Namreč skrivnost,
kako se je njen lastnik dokopal
do nje, kajti ta steklena vaza je
namreč sestavljena iz samih ne-
skončno drobnih diamantov. Lo-
gično, da imamo opraviti z iz-
redno zamotano kriminalno zgod-
bo, v kateri pa na splošno vese-
lje ni nihče mrtev, kajti veza
pravočasno na misteriozni način
izgine.
HIROSIMA MOJA LJUBEZEN
Francoski film, ki so ga na
enem izmed zadnjih filmskih fe-
stivalov v Cannesu predvajali iz-
ven konkurence in ki je naletel
na dokaj različne komentarje.
Medtem ko so mu prvi odrekli
vsakršno vrednost, so ga drugi
proglasili za najboljši francoski
film zadnjega desetletja. Bodi ta-
ko ali drugače. Filmska zgodba
pravzaprav ni nič posebnega, po-
sebno je morda to, kako so se je
avtorji lotili. V ostalem gre za
to: petnajst let po tragediji, ki jo
je Hirosima doživela ob eksplozi-
ji atomske bombe, se tu srečata
francoska igralka in japonski ar-
hitekt, ki doživita svojo kratko-
trajno ljubezen. V bistvu seveda
ta ljubezen nima nikakršne zveze
s tragedijo, povzročeno z atom-
sko bombo, čeprav... no, takšnih
ljubezni je po eksiploziji v Hiro-
šimi doživelo vsekakor mnogo
ljudi...
TONKA
Ameriški fUm, ki ga je navdih-
nila novela z naslovom Komanči,
in ki torej prikazuje epizode iz
vsakdanjega življenja Indijancev,
njihove medsebojne odnose in
njihov upor zoper kolonialno po-
litiko belcev. Vsekakor velja za
ta film bolj kakor za druge fil-
me s podobno tematiko napetost,
izredno zanimiva vsebina in im-
presivne scene.
Zavod, ki ne more
ustreči...
Vsak zavod ima svoje naloge in
dolžnosti, ki jih mora izpolnje-
vati in torej svojemu namenu
ustrezati, kajti sicer bi bil nepo-
treben. Imamo pa tudi zavode, kî
se trudijo in delajo, vsem svojim
nalogam pa le ne morejo ustre-
či. To so zavodi za zaposlovanje
delavcev. V celjskem okraju jih
imamo v Celju za občine Celje,
Laško, Šentjur in Šmarje, v Žal-
cu, v Velenju, in v Slov. Konji-
cah. Pri vseh navedenih zavodih
so tudi komisije za usmerjanje
mladine v poklice.
V zadnji številki Biltena celj-
skega zavoda so obravnavana
vprašanja o usmerjanju mladine
v poklice, ki so zelo važna prav
sedaj, ko so se na šolah začele
počitnice.
Bilten nam jasno in prepričlji-
vo opisuje napore in prizadeva-
nja za zaposlitev mladine, ki je
pravkar dovršUa svojo šolsko ob-
veznost. V uvodni besedi prof.
Albina Podjavorška »Pred po-
klicno usmeritvijo« beremo, da
so že pred sklepom šolskega leta,
zlasti pa v »mesecu usmerjanja«
— roditelji in učenci sprejeli in-
formacije o pomenu pravilne iz-
bire poklica na številnih preda-
vanjih, roditeljskih sestankih,
razstavah, v filmih, po radiu in
v tisku. Iz pogovorov z mladino
in iz anketnih pol so izzvenele
želje, da veliko število mladih
ljudi želi študirati na gimnaziji
in v strokovnih šolah. Ker le-te
ne morejo sprejeti vseh, se po-
javlja že nekako tekmovanje in
celo borba za sprejem, pri spre-
jetih pa srečno zadovoljstvo. Av-
tor opozarja na bodočnost, ko bo
odločala zlasti kvaliteta izobraz-
be, ki se bo pokazala ne le v zad-
njem, marveč v vseh višjih raz-
redih. Pri delu za usmerjanje se
še vedno opaža tendenca bega od
fizičnega dela, pri tem pa izu-
mira vrsta poklicev. Ob nezado-
voljitvi želja po študiju aili po za-
poslitvi se odpirajo mlade trage-
dije, ker ostajajo mladi ljudje
brez perspektive, toda služba
usmerjanja ne more ustvarjati
delovnih mest.
O usmerjanju in vključevanju
mladine v uk in v šole II. stop-
nje nas seznanja članek Mitje
Umnika, referenta za poklicno
usmerjanje. V spisu navedena
problematika zadeva vključeva-
nje ženske in moške mladine, ka-
paciteto šol II. stopnje, izobraz-
bo kot pogoj in zaposlovanje
mladine z duševnimi in telesnimi
motnjami.
Podroben pregled stanja velja
za občine Celje, Laško, Šentjur,
in Šmarje. Avtor navaja kritične
možnosti za žensko mladino, ki
sta ji odprta le še trgovina in go-
stinstvo, dasi je neizkoriščenih še
mnogo možnosti, zlasti v kovin-
ski in elektrotehnični stroki.
V Biltenu najdemo še pregled
prostih učnih mest po strokah,
poleg tega pa poročili referentov
za poklicno usmerjanje mladine
pri zavodih v Slovenskih Konji-
cah (V. Langerholc) in Žalcu (T.
Brišnik), medtem ko M. Krašovec
razpravlja o vključevanju mladi-
ne v poklicno rehabilitacijo in za-
poslitev ter o delu komisije za
poklicno usmerjanje. Na koncu
najdemo v Biltenu še šolske na-
loge učencev, ki sO letos končali
obvezno šolanje. -nik
KULTURA
PROSVETA
Kokoš V torbi in drugo
Ravnatelj šole je hil ob
razpisu učnih mest za nasle-
dnje šolsko leto zelo vesel,
kajti razveselilo ga je bilo
nekaj veselih dogodkov. Če-
prav je sprejem novih učen-
cev poveril posebni razpis-
ni komisiji, da mu tako ne bi
mogel kdorkoli karkoli očita-
ti — da recimo o sprejemu
odloča sam, da pri tem ne
upošteva tega ali onega in
tako dalje, to ni bilo dovolj
za zagotovitev osebnega mi-
ru. Mislil je: ker bo o spre-
jemu odločala razpisna ko-
misija po ustreznih kriterijih,
bo svoje odločitve, če bo tre-
ba, tudi utemeljevala. Pa se
je zmotil.
Ze nekaj dni po razpisu
so zadeve okrog sprejema-
nja učencev dobile tisto zna-
čilno, tako rekoč vsakoletno
obeležje, zapopadeno v be-
sedi — urgiranje. Ravnatelj
se je spremenil malone v tar-
čo.
Najprej je namreč urgiral
nekdo, ki se je pri tem »na-
slonil« na svoj položaj, češ
mojega edinca ali edinko bi
morali sprejeti. Čeprav seve-
da ni bilo to nikjer zapisano,
naj bi bilo vseeno logično.
Toda ravnatelj se je »-naslo-
niî« kar na komisijo — ta je
namreč med drugim upošte-
vala tudi socialne vidike, to
pomeni, tudi spoznanje, da
ima dobro situiran učenec ali
učenka precej več možnosti
za šolanje kjerkoli, kakor na
primer učenec ali učenka, ki
živi v slabih razmerah.
Potem je sledila takale epi-
zoda:
V zbornico je stopila sta-
rejša ženica s torbo, v ka-
teri se je nekaj premikalo.
Rekla je: — Ste vi ravnatelj?
Kje pa stanujete?
Ravnatelj se je nasmehnil,
ona pa je dodala: — Vi ste
uradna oseba.
— Da, je rekel. — Toda
doma bom prav tako uradna
oseba.
— A, tako? se je začudila
ženica. In ko je ona rekla
tako, je tisto nekaj v torbi,
kar se je premikalo, poiska-
lo izhod in reklo: koko-koko
ter se brž spet umaknilo v
Hlegalo-". Bil je samo trenu-
tek in prisotni so imeli pri-
ložnost videti precej veliko
kokošjo glavo. In brž so po-
mislili: ženica bi lahko pro-
dala kokoš za kakšnega tiso-
čaka, sicer pa tudi brez nje
povprašala, kar je najbrž ho-
tela, saj je razumljivo, da
podkupnina dandanes nima
veljave.
Nekdo drug je hotel rešiti
vprašanje sprejema svojega
-otroka kar takole: — Zakaj
pa ne bi sprejeli še njega?
Eden več ali manj.
Pojasnili so mu, da pri
sprejemanju učencev ni mo-
goče upoštevati meril eden
več ali manj, eden gor ali
dol, to je jezika, v kakršnem
se lahko pogovarjamo na me-
stni tržnici. Zmogljivost šo-
le je takšna, kakršna je, zato
je tudi razpis tak, kakršen
je. In ko se je nekdo drug
razjezil, zakaj njegova hčer-
ka pri sprejemnem izpitu ni
znala več, je dejansko mah-
nil mimo, kajti za to pač ne
morejo biti odgovorni tisti, ki
so jo izpraševali. Ni znala, če
bi znala, bi znala.
In tako dalje. Borba za
vključevanje otrok v šolo se
je izražala še v drugačnih
oblikah, ker je pač na vseh
šolskih frontah podoben po-
ložaj: sprejet ne more biti
vsakdo.
Toda na šoli so rešili situ-
acijo s tem, da so za vse kan-
didate uvedli test — tako v
bodoče ne bo moglo biti za-
mere, vest bo čista, sprejet
pa bo, kdor bo izpolnjeval
pogoje. dhr
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 — 13. julija 1962

Sonce, zelenje in temina glol)in
Vsak dan srečujem črne brate!
Vsak dan na poti v praprotni
gozd.
Vsak dan jim porečem >*srečno«.
Vsak dan se bojim, da za vedno.
Vsak dan čutim v očeh črnih bra-
tov, kako hrepenijo po soncu in
dežju,
oblakih, gozdovih,
vsak dan, vsak dan,
ko iz osrčja zemlje
vrtajo, trgajo črno sonce teme.
Nekoč mocTirJe -
danes.•.
»Vidiš, to je naše mesto,« je de-
jal Stane in zadovoljen nasmeli
je podkrepil roko, ki je opisala
polkrog nad vzhodnim delom Ša-
leške doline. Počasi sva se spu-
ščala z gradu. Vedno bolj se na-
ma je bližalo čudovito sodobno
mesto, ki je nedvomno po svoji
estetski zaključeni celovitosti ne-
kaj edinstvenega.
»Ah veš, kako smo ga gradili?«
je samovšečno pobaral in me s
trdo roko potrepljal po ramenu.
»Tu je bila pred dobrimi deseti-
mi leti močvirnata ledina. Paka
je stalno poplavljala, pa smo
sklenili, da jo ukrotimo. Redki so
bili, ki so se izmikali delu. Sto-
tisoče ur smo opravili in glej,
danes se ta hudomušni hudour-
nik kar spodobno vije sredi na-
šega mesta. In te zelenice — vse
je bilo prekopano, preorano. Ce
bi takrat prišel k nam na obisk,
bd imel vtis, da je Velenje eno
samo mravljišče. Po tisoč in celo
več nas je delalo, in to vse po
našem rednem delu v jami.«
Še in še je pripovedoval in ob-
čutil sem ponos, ki lahko veje le
iz tistega, ki je sam mnogo do-
prinesel. Prišel je iz Trbovelj,
danes pa je cel Velenjčan. In prav
tako je z vsemi drugimi. Okrog
šest tisoč jih je — prišli so od
vsepovsod in vsakdo je vložil del
svojega truda v to lepo mesto in
vsakdo je danes srečen, ko pre-
biva v njem.
Pogled mi je blodil po čudovi-
tih stvaritvah arhitekture. Stane
pa me je prekinil.
»Si videl našo posebnost. To so
cvetlice. Vse v enem samem
cvetju. Balkoni, zelenice, park.
Veš, cvetje in sonce ljubila drug
drugega in nam je oboje tako pri
srcu.«
Razumel sem ga in nenadoma
me je obšel sram, ker nisem ru-
dar in ker vse premalo vem, kaj
lahko sonce in cvetje pomenita
človeku, ki dan zamenjuje z no-
čjo.
Preko 400m
globoko
»Naš rudnik je star okrog 85
let. Takrat so začeli prva dela.
Vse to pa je bilo sila primitivno
in šele po osvoboditvi se je za-
čela skokovita preobrazba. Bili
smo silno srečni, ko smo prvič
prekoračili milijon ton. Letos ga
bomo nakopali 2,5 milijona; pa
tudi tu se ne bomo zaustavili,«
je ves ožarjen nadaljeval. »Lahko
doumeš, kaj predstavlja deset do
enajst tisoč kilogramov premoga.
To je naše dnevno povprečje na
enega moža. Ni malo, kajne?«
Pritrjeval sem mu in kar za-
misliti si nisem mogel, kako je
to mogoče, da v tistih rovih, vča-
sih stisnjenih, polnih čudnih šu-
mov, v vročini, obliti s svetlim
znojem in posuti s črnim prahom
zmorejo toliko.
Nisem si mogel, da ne bi pri-
pomnil: »Vas je kaj strah?«
»STRAH!« je poudaril in me dvo-
meče pogledal. »Ne! Strah nas ni,
vendar smo oprezni in stalno
budni, kajti družine nas čakajo
doma.« »Da!« sem tiho zamrmral.
In doumel sem, zakaj so pogo-
vori o rudarjih vedno spoštljivi.
».Ne gre pa vse tako lahko. Veš,
če ne bi imeli toliko pripomoč-
kov, bi naše trdo delo ne bilo
kronano  s  tako  lepimi uspehi.
Okrog 12 muijard je vložila
družiba v naš rudnik, naš cilj pa
je, da vse to vračamo z vse večjo
storilnostjo.«
»V kakšni globočini delate?«
sem vprašal Staneta, medtem ko
me je pvovedel v delavski klub.
»Na zapadnem polju smo ne-
kaj preko 400 m globoko. Na tem
polju imamo težave. Nad nami je
veHko jezero pod Skalami, ki bi
lahko bilo nevarno, še večje ne-
všečnosti pa nam povzročajo pe-
skoviti ploski v krovnini, ki so
polni vode. Moramo jih navrtati
in odvodnja va ti.«
Povprašal sem: »Sedaj pa res
ne vem pri čem sem; ali si teh-
nik, ali inženir ali kaj, ,da ti je
vse tako znano?«
»Ne,« je v sproščenem smehu
odvrnil. »Kopač sem, toda znanje
o jami je potrebno za varnost in
še za kaj več — vsi se borimo za
večjo proizvodnjo, pa hočemo in
moramo vedeti, kaj vse je potre-
ba storiti.«
Pritrdil sem mu in občutil še
večje spoštovanje.
In to je naš klub
stane me je zapustil, kajti da-
nes je njihov dan — dan rudar-
jev. Odšel je na parado.
Pomešal sem se med številne
goste — rudarje in z njimi vred
užival v čudoviti »kavami«, ki je
podobna cvetočem vrtu. Čudil
sem se nizkim cenam, solidni po-
strežbi in opazoval, kako je klub
v enem samem dobrem letu po-
stal nujno potrebno zbirališče
Velenjčanov, ki ob črni kavi ali
limonadi utrjujejo svoja prija-
teljstva, uživajo ob televizijskih
oddajah ali velikemu številu lju-
biteljev šaha, ki so našli svoj
drugi dom v klubu.
Mladi rudarji
Zvoki godbe so me z drugimi
vred izvabili na ploščad pred
icultumim domom. Dolga, nepre-
gledna vrsta v črnih uniformah
je s trdnim, a umerjenim kora-
kom prihajala vse bližje. Med
živopisanimi prapori se je naj-
močneje odražala črno-zelena za-
stava, zastava rudarjev, zastava
črnih bratov, zastava mrzlih
barv, ki te ob pogledu pretresejo
in navdajo z občutkom spoštlji-
vosti.
Ponosno so korakali. Resni, po-
nosni obrazi, mladi in stari; obra-
zi polni volje in odločnosti. Ce si
jih za hip pogledal v oči, si bral
jasne, a neizgovorjene besede:
»To smo mi, črni bratje!« Še pre-
den sem se dodobra zavedel, je
trg bucai od nekaj tisoč gledav-
cev.
Hip zatem pa je vse utihnilo in
prisluhnilo. Izzvenele so trpke,
a saniozavestne besede Andreja
Drejčnika, se prelile v petje mo-
škega pevskega zbora rudarjev,
ki so iz srca v srce zapeli »Stan
rudarski, bodi nam pozdravljen«
In še je vezavec vezal petje in
godbo in recitacije.
Potem pa so odnekod prišli
mladi fantje, smeli, poginnni —
vsi v črnih uniformah. Ta dan je
zanje izredno pomemben. Konča-
li so šolo — danes pa jih bodo
sprejeli rudarji v svoje vrste. Še
sikok čez kožo, vrček piva — Na
zdravje! — in pobratili se bodo
za celo življenje s svojim drugim
domom — jamo. Štiriinpetdeset
jih je. Dekleta so pristopila k
fantom in jim pripela rdeče na-
geljne; vsakdo je kaj šaljivega
pripomnU. Neko dekle se je zdr-
znilo. Fant je kar glasno dejal:
»Pazi, v srce si mi ga pripela!«
Jamska svetilka
Se so stali fantje v vrsti, ko so
se iz številne množice odtrgali
počasnih korakov tisti rudarji, ki
jim je današnji dan — zadnji dan
rudarjenja. Tudi njih je štiriin-
petdeset. Slučajno naključje. Po-
eitavili ISO se mladim naproti in
drug drugemu so stisnili roke.
Slovo in sprejem. Ni to vsak dan
takio opazno in nehote te zaboli,
ko gledaš resne obraze, trde ro-
ke, ko med njimi opaziš ljudi
brez rok ali nog in veš, da je to
storila jama, ko zaslutiš v njiho-
vi iJipognjeni drži 35, 40 ali celo
45 let dela. In tedaj spoznaš, v
enem samem hipu doumeš, koliko
hrepenenja je izgorelo v teh očeh,
koliko želja je otopelo v jami, ki
jim je odrekala sonce.
Tudi mladi fantje so se malce
zmedU. S tišjim glasom so oblju-
bili odhajajočim, da bodo nada-
ljevali njihovo delo in da jih bo-
do hranili v svojem spominu. In
podarili so vsakemu v spomin le-
po rudarsko svetilko, simbol na
njihovega najzvestejšega tovari-
ša, ki jih je toliko let spremljal
v podzemlju; luč, ki je nadome-
ščala sonce.
Še stisk roke, napitek in poslo-
vili so se.
S somrakom, ki je legal na me-
sto, se je zlilo sproščeno, prešer-
no petje razigranih rudarjev, ki
so na velenjskem gradu rajali.
Jože Klančnik
rX~ Tako svečano so velenjski rudarji proslavili svoj praznik
Pogled z gradu na središče novega Velenja
Parada velenjskih rudarjev
ŠOLSTVO V OBČINI ŠOŠTANJ
USPEHI-DAALINE!
Tudi šolstvo v občini Šoštanj
je v letošnjem letu doživelo ne-
kaj bistvenih sprememb — novi-
tet, ki so v mnogočem razgibala
aktivnost prosvetnih delavcev ter
vnesla nujno potrebno polemiko
o načinih dodatnega preverjanja
znanja — to je o republiških po-
i2kusnih testih. Medtem ko bodo
te dni obdelani dokončni rezulta-
ti v republiškem merilu in bo to
služilo za izdelavo standardnih
testov, nas nedvomno zanima, ka-
ko so način enotnega preverja-
nja znanja sprejeli na šolah in v
čem se zrcalijo dobre in slabe
sttrani tega dela.
Najvažnejša ugotovitev je, da
so učitelji posvetili mnogo več
časa skrbnim pripravam in prav
ttako marsikje tudi podaljšali sam
čas poučevanja, saj so bili živo
zainteresirani, da čim bolje in s
trajnejšo veljavo podajo dijakom
učno snov. Ta pospešenejši način
pouka pa je masikje šel v preti-
ranost na račun osnovne dejav-
nosti obvezni šol — vzgoje. Ven-
dar pa je ta slabost v neki meri ;
opraviči j va, saj bo v bodoče test i
ena izmed dokaj realnih osnov
za nagrajevandje po učinku, kot '
novost pa je vnesel vznemirjenost.
in tu in tam željo po prestižu.
Več kot zanimivost pa je velik
— skorajda preveč očiten razko-
rak med ocenami testov in de-
janskimi celoletnimi ocenami s
strani predavatelja. To ni slučaj
povsod, kajti primeri iz I. os-
novne šole v Velenju n Osnovne
šole v Smartnem ob Paki kažejo
na solidno znanje dijakov (test
iz matematike) n realnost celo-
letnih ocen predavatelja v pri-
merjavi z ocenami testov. V ne-
kem drugem primeru pa vidimo,
da so dijaki, kljub srednji oceni
dobro, pisali test v celoti negativ-
no. Takšni primeri so najboljši
signal, da nekaj ni v redu in ned-
vonmo je tu poklican učiteljski
zbor, da spregovori o tem in raz-
čisti, saj je pred družbo prav ta-
ko polno odgovoren kot neposred-
ni proizvajavec za svoje delo.
Ni pa namen testov, da odkri-
vajo napake; v glavnem so do-
dodatno in poenoteno preverja-
nja znanja na istih stopnjah in
služijo za orientadijo realnega
ocenjevanja. Delo s testiranjem
pa bo v mnogočem pobuda za
večjo pedagoško osveščenost uči-
teljskih zborov.
Žal je testiranje zvezano z ve-
likimi finančnimi sredstvi, prav
tako pa je ix)trebno mnogo požr-
tvovalnih ljudi, ki poleg svoje
redne službe pomagajo pri sami
izvedbi.
Tako je v šoštanjski občini de-
Za razčlenitev testa za en ,pred-
lalo na občinskih testih 15 ljudi,
met in to enega samega oddelka
je teh 15 ljudi potrebovalo dobre
trd ure, ne da bi pr tem upošte-
vali čas, k so ga porabili za ugo-
tavljanje karakterističnih napak,
kar bo velik pripopomoček, da
se v bodoče le-te odklanjajo. Žal
so zaradi premalih sredstev ome-
jili repobliški test na 13 oddel-
kov, na nniciativio prosvetnega
svetovavca tovariša Kobolta pa
so aktivi drugih in tretjih razre-
dov izvedli občinski test. To iz-
redno fKDŽrtvovalno neplačano de-
lo aktivistov prosvetnih delavcev
kaže, da so v letošnjem letu bili
izredno dejavni in da obstajajo
vse možnosti, da šolstvo v obči-
ni Šoštanj ob primernih mate-
rialnih osnovah postane izredno
vzgledno.
Tako so sklenili, da bodo v pri-
hodnjem šolskem letu na novi
šoli v Velenju, ki t>o svoja vrata
odprla dijakom v drugem pollett-
ju, uvedli eksperimentalne oddel-
ke. Obetajo si namreč, da ho nova
šola z najboljšimi pogoji lahko
ustrezala zametkom ogledne šo-
le.
Vse bolj se namreč odraža mne-
nje neštetih šolnikov, da si želijo
predvsem praktičnega prikaza
uspelih nastopov. S tem v zvezi
pa je nujno, da bo moral občin-
ski ljudski odbor imeti še več
posluha kot doslej za šolstvo, saj
bodo ogledni oddelki terjali več
sredstev, obenem pa je potreba
po dobrih kadrih še utemeljenej-
ša. -ik
Modelarji na
najboljši poli
Ni še poteklo leto dni od usta-
novitve modelarskega kluba v:
Velenju in že mladi člani tekmu-
jejo s svojimi izdelki-maketamL
Ljudska tehnika je torej pope-
strila svojo dejavnost in vsi iz-
gledi kažejo, da bo ravno mode-
larski klub postal eden najmoč-
nejših in najbolj množičnih klu-
bov. To živo zanimanje, delo in
tudi prvi uspehi so tesno vezani
na vodjo kluba tovariša Arpad
Šalamona.
Ni več slučajnost, da skoraj dan
za dnem vidiš v velenjskem par-
ku modelarje, kako spuščajo —
preizkušajo modele; enako pri-
ljubljeno jim je tudi malo jezer-
ce. Neumorni so v svojem delu
in vse boljši, vse dognanojši so
njihovi modeli.
V okviru krajevnih akcij, je
ena izmed bistvenih gradnja krož-
ne steze za motorne modele. To
bo novost za Slovenijo. Po izred-
no lepih in plodnih vzgledih do-
slej vloženega prostovoljnega de-
la Velenjčanov, bo tudi ta objekt
zaživel in se pridružil ostalim mo-
dernim napravam. Razumljivo je,
da bo to omogočilo republiško
tekmovanje vodenih modelov. 2e
te dni, v okviru praznovanja ru-
darskega praznika pa so demo-
strirali borbo modelov v zraku,
in to na ploščadi pred kulturnim
domom. Takšna prireditev je naj-
boljše vabilo, ki s samim delom
priteguje in navdušuje mladino
za delo v vrstah ljudske tehnike.
VAŽNO
posvetovanfe
v Veleniu
v Velenju ho 16. julija sestanek
predstavnikov vseh rudnikov Slo-
venije. Razpravljali bodo o delit-
vi dohodka v rudarski panogL
Posveta se bosta udeležila pomoi-
nik sekretariata za delo LR Slo-
venije tovariš Miklič in predsed-
nik republiške komisije za izva-
janje predpisov o delitvi čstega
in osebnega dohodka tovariš Ko-
šmerlj.
Posvetovanje bo v dvorani de-
lavskega sveta rudnika Velenje.
Spomini na Srbijo
6.  KRVAVA JESEN
Oba čuprijska mosta - cestni in železniški- so Nemcem va-
rovali bunkerji z močnimi stražarskmii oddelki. Na izhodiščih iz
mesta, kjer teh ni zapirala reka Morava, pa so Nemci to jesen
zgradili globoke bunkerje s strelnimi linami. Cez noč so svoje po-
sadke v njih ojačali z meščani — posestniki in nameščenci. Niso
jim sicer zaupali orožja, bih so jim le talci za vsak morebitni na-
pad z zunanje strani. Na mesta, najbolj izpostavljena dezju, blatu
in mrazu, so odrejali meščane. Iz teh bunkerjev so ponoči večkrat
Odmevali streli, ki si je okupator z njimi preganjal strah.
Vse več je bilo v Pomoravju spopadov med partizani m Nemci.
Padle so dragocene žrtve. Na čuprijski glavni ulici sta izkrvavela
dva člana okrožnega komiteja KP v Jagodini. Pri uspelem napadu
partizanov na Varvarin se jim je pridružil tamošnji zandarmerijski
komandir, Slovenec. Vrstila so se sabotazna dejanja zlasti na pro-
metnih napravah. Zato so bili v Pomoravje poslani tudi kvizlinški
oboroženi odredi: »Srbska oborožena sila« (nedicevci) in Ljotičevi
dobrovoljci, pozneje še Pećančevi četniki.
Množične aretacije po mestih in vaseh s streljanjem talcev niso
prenehale V jutru 17. septembra so Nemci blokirali Ćuprijo. Sto-
tine ljudi so na trgu razvrstili in jim pregledali osebne izkaznice.
Pri tem so Ferloger in še nekateri izdajavci z oken bližnjega ob-
činskega urada dajali z rokami znake, koga je treba prijeü. Dva
dni nato so na istem prostoru ustrelili pet Srbov.
20. septembra je Paraćinako-ćuprijska četa pričela z mobiliza-
cijo po vaseh in tako narasla za več kakor 100 ljudi. Mobiliziranci
so sestavili nove čete, ki pa so hotele večidel braniti le vsaka svojo
domačo vas. Samo tri čete so se pri Sadulovcu udeležile napada na
Nemce, prodirajoče s tremi tanki. Teh je padlo 17 in še dva ranjen-
ca sta jim umrla, nakar so porušili več hiš v goreči vasi.
Med mobiliziranci pa so bili tudi četniško nastrojeni elementi,
ki so na tujo pobudo organizirali zaroto in nenaden napad na par-
tizansko jedro Paraćinsko-ćuprijske in ostalih čet v taborišču nad
Šadulovcem. Pri tem j.e padlo 13 partizanov, med njimi Pepi Erja-
vec, podporočnik, Slovenec, komandir ene izmed čet, ki ga je ubil
njegov namestnik.
Dve izdajavski četi so nato pripravili zasedo partizanom, ki so
se po opravljenih nalogah vračali v taborišče, ne da bi poznali novi
položaj. Ujeli so jih 25 in jih izročili Nemcem, da so jih ti prepeljali
v Ćuprijo. Tu so jih 29. septembra 1941 po pet in pet ustrelili na
trgu. Izmed njih so odbrali petorico komunistov in jih mrtve
obesili na stebre ob rečici Ravandci. Že dan nato je v spopadu z
nedicevci in Nemci pri Svilajncu padlo 7 partizanov, 12 pa jih je
bilo ujetih in ustreljenih v Ćupriji.
__V_zvezi s temi dogodki je Nedičevo oblastvo sklicalo zborovanje
na ćuprijskem trgu, kjer je pod srbsko zastavo govorU neki odpo-
slanec »beograjske vlade«, poleg njega pa sta stala neki nemški
oficir dn oborožen bradat četnik vojvode Pečanca z emblemom —
mrtvaško glavo na šubari.
Partizanske sile tega sektorja so odšle na planino Juhor. Tam
je bil štab Pomoravskega odreda s 500 borci v celoti. Semkaj je
streljala nemška artilerija tudi iz Ćuprije. Kmalu pa so se partizani
po skupinah spet pričeli vračati na prejšnja področja.
Oktober se je pričel z lepimi sončnimi dnevi, noči pa so po-
stajale hladne. Čez dan smo nezaposleni pregnanci hodili v Ado,
širno občinsko gmajno ob Moravi, posajeno s starimi murvami, ki
so nekoč služile svilarstvu. Dosti teh in drugih dreves je bilo рк)-
sekanih, njihove panje pa smo razsekavali in spravljali domov.
Nad nami so v klinih letale jate žerjavov. Svobodno so se selili na
jug, a mi smo morali ostali še tu. Tako smo se pripravljali na zimo^
kupovali pa smo tudi bukova drva, ki so jih seljaki dovažali y-
mesto.
Dne 1. oktobra se je sprožila nova velika nemška ofenziva na
Moskvo. Hitler jo je v bobnečem govoru označU takole: »Nov«
operacija na vzhodni fronti se razvija v gigantskem obsegu! Pripo-
mogla nam bo zdrobiti nasprotnika na vzhodu!«
Pri GiUa (5 km zahodno od Ćuprije) so partizani ponovno ponuUU
progo in most
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 —   13. julija 1962
ŽEMA•DOM • DRUŽINA
Dojenček poleti
Čeprav smo v polletju ter do-
eedaj še ni bilo posebno - vroče,
je vendar potrebno, da spoznamo
nevarnosti, ki v vročih dneh pre-
tijo našim  najmlajšim.
Vročina v soparnih, pregretih
in razzar j enih dneh poletja ali
zgodnje jeseni, je lahko za našega
dojenčka in malega otroka ne samo
neprijetna, temveč celo zelo ne-
varna. Veliko bolj je nevarna po
mestih in v strnjenih naseljih, ka-
kor na vasi in na deželi. Med uli-
cami in hišami zastaja zrak, se
greje in pregreva, vročina in vla-
ga puhtita iz razžarjnih zidov in
vročega cestnega tlaka, od niko-
der ni hladnega in oživljujočega
vetriča. V mestih pa je poleg te-
ga v zraku še tudi mnogo
prahu, raznih saj in plinov. Toda
tudi na deželi preti malemu do-
jenčku nevarnost, če otroke v po-
letni vročini zapirajo toplo oble-
čene v zadušljivo kamro ali iz-
bo, kjer so oikna tesno zaprta in
zagrnjena, soba neprezračena in
včasih tudi močno pregreta, lah-
ko pride v vročih poletnih dneh
pri našem najmlajšem do pregre-
tja.
Dojenčki in mali otroci še niso
sposobni urejevati svoje telesne
toplote tako uspešno, kot na pri-
mer odrasli. Zaradi tega se lahko
prav hitro pregrejejo ali tudi o-
hladijo, s tem pa nastopi nevar-
nost prehlada in zlasti v poletnerh
času, da zbolijo na prebavilih.
Za preprečevanje nevarnosti
pregretja v času poletne vroči-
ne je izredno važno, kako je o-
trok oblečen. V pyoletju ne oblači-
mo otroka v volneno jopico, ža-
bice in volneno kapico. Velja naj
pravilo, da od 3 mesecev dalje
nima naše dete ničesar na glavi
razen v hladnih dneh. Dete naj
bo v poletnih dneh le lahno ob-
lečeno, dobro je, če ga navadimo,
da leži gol. Oblečeno naj bo kve-
čjemu v lahno poletno srajčko in
kratke hlačke.
Ponoči n^j bo primemo pokrit,
predvsem ne sme biti prevč. O-
troku je silno neprijetno, če je
preveč odet in oblečen v prevroča
oblačila. Velikokrat izvira otro-
kov jok, nespečnost in neješčnost
ravno iz tega, ker je .pretopio ob-
lečen ali pokrit. Važno je, da ot-
roka v poletju kopljemo vsak dan.
Najboljše je proti večeru, pazimo,
da voda ni pretopla ali prehladna.
Nikoli ne smemo otroka v polet-
nem času močno poviti v fk)1ìvì-
nilasto ali gumirano platno, ali
ga stiskati v polivinilastih hlač-
kah, ki mu segajo do pazduhe.
Otrok naj leži od spomladi do je-
seni v košarici zunaj svežem zra-
ku, kje v senci. Paziti pa mora-
mo, da ga zaščitimo pred moč-
nim soncem, ki je zanj tudi ne-
varno.
iDrugi vzrok, zakaj je poletna
vročina nevarna našemu dojenč-
su, je žeja. Vsak človek je poleti
žejen, tako tudi dojenček. Otro-
ku pa v poletni vročini ne daje-
mo za pogasitev žeje obroka hra-
ne, temveč po malem in večkrat
mlačen rahlo oslajen čaj z dodat-
kom sadnih sokov. Utešitev žeje
z mlekom doienčkiu močno ško-
duje, otrok namreč ni lačen tem-
več samo žejen. Z dodajanjem
obroka otroka prenasitimo in
lahko začne bruhati, dobi drisko,
otrok dobi vročino in lahko v
kratkem času resno zboli. Veči-
na prebavnih motenj pri dojenč-
kih v poletnem času izvira ravno
vsled tega, ker so matere otroke
prenasitile, namesto, da bi žejo
pogasile s čaji
Tretji vzrok, da je poletje ne-
varno našim malčkom je nevar-
nost tudi okužbe hrane. V
vročini je vliko večja možnost,
da se mleko okuži in pokvari,
skisa in sesiri. Vsed tega je po-
trebna pri pripravi hrane za naše
najmlajše velika pazljivost. Važ-
no je, da je hrana pravilno ses-
tavljena. Zdravniki ločijo sesta-
vo hrane v zimskih mesecih in se-
stavo hrane v poletnih mescih.
Nujno potrebno je, da vsaka mati
hodi v poletnih mescih redno v
otroško posvetovalnico na posvet
k airavniku ali medicinski sestri.
Ne pozabimo, da preti dojenčku
veliko več nevarnosti v poletju,
kot v zimskem času. Naj nam ne
bo žal časa za obisk v otroški po-
svetovalnici in za razgovor z zdra-
vnikom. Ce pa kljub naši pazlji-
vosti dete zboli, začne bruhati
in dobi drisko, ne odlašajmo, tem-
več čimprej poiščimo zdravnika
ali medicinske sestre.
D. M.
Lepo vreme iu trg
Ko sem v torek dopoldne
prišla na celjsko tržnico, je
bilo tam mnogo manj gneče
kot po navadi. Marsikatera
miza je bila prazna in go-
spodinje so s precej namrgo-
denimi obrazi hodile okrog,
redkih prodajavcev in proda-
javk.
»Vreme je tega krivo,« mi
je povedal tržni nadzornik.
Nato mi je razložil: »Dnevi
so lepi in na kmetih je zdaj
največ dela. Tisto pa je tre-
nutno bolj važno kot izku-
piček, ki ga dobijo s prodajo
na trgu, saj razumete? Ra-
zumela sem. Potuhtala sem
torej da je na trgu ponudba
najbolja »ob meglenem dne-
vu« Če je namreč dež, pro-
dajavcev ni, ker pač ni prije-
tno hoditi moker naokrog, če
pa sije sonce, jih je spet ma-
nj, ker takih za delo na polju
primernih dni letos tako ze-
lo malo, da bo poletje kar
hitro minilo. Mojo »pomemb-
no« ugotovitev je dopolnil še
tržni nadzornik, ki mi je za-
upal, da sta sobota in, sreda
najboljša tržna dneva — ne
glede na vreme!
Kako pa je bilo s cenami?
Solata je bila po štirideset,
pa tudi po sto dinarjev, sa-
mo malo je je bilo. Kolerabo
prodajajo po sto dinarjev,
beloglavnato zelje po osemde-
set in sto, rdečega sploh ni,
ohrovtu se cena suče okrog
120 dinarjev, rdeči pesi od
sto petdeset do dvesto di-
narjev, grah prodajajo po sto
dvajset do sto petdeset dinar-
jev, špinačo pa po dve sto
petdeset. Krompirja pa na
jyrimer v ponedeljek v vsem
Celju sploh ni bilo, niti na
trgu niti v prodajalnah. Pra-
vijo, da je temu bilo krivo
slabo vreme v preteklem ted-
nu, ko je deževalo tako, da
krompirja niso mogli izkopa- >
ti.
V preteklem tednu je bilo i
zelo malo fižola v stročju, pa '
tudi češenj, ki jih gospodinje '
kar sproti pokupijo. Sploh
je s sadjem slaba, nekoliko '
bolje pa je s kumaricami, ki
so po stošestdeset dinarjev i
za  kilogram,  paradižnikom,
ki je po stoosemdeset, papri- i
ko — po 420 itd. Trg je bil
preskrbljen tudi z marelica-
mi,  malinami,  borovnicami,
svežimi figami, jajca so bila
po 25 do 27 dinarjev, perutni-
na pa po štiri sto do tisoč
dinarjev.
Ko sem prišla na trg, sem
opazila nekaj živobarvnih
plisiranih kril, okrog kate-
rih se je sukalo precej než-
nega spola. Tam sem tudi
zvedela, da je pretekli teden
eno izmed teh kril odšlo ne-
prostovoljno z neko tovari-
šico, ki je imela nekolikanj
predolge prste, kot temu pra-
vimo. Pa so baje to še pravi
čas opazili. Krilo je prišlo
spet k lastnikom, dolgoprst-
nica pa ...! Potem so mi
povedali tudi to, da na trž-
nici že dalj časa ni bilo no-
bene »pomembnejše« tatvi-
ne. Razveseljiva novica, kaj-
ne? Toda, jaz bom denarni-
co kljub temu — vsaj v tis-
tih redkih dneh, ko je vsaj
do polovice polna — raje
skrbno varovala!
Na svidenje prihodnji te-
den!
-ti
Pred dnevi nas je razveselilo pismo pionirjev osnovne šole iz Bo-
horja. Naprosili so nas, naj bi objavili to-le sličico, storili pa so
to tako-le: Pionirji osnovne soie Bohor-Šentvid pri Planini smo
šli na izlet v Rogaško Slatino. Pošiljamo vam posnetek in vas pro-
simo, da ga ne vržete v koš, ker bo sicer Romanca še bolj jezno
gledala kot tedaj, ko se ni mogla pritihotapiti še do tretjega sla-
doleda. Pionirji osnovne šole Bohor
Oj, ta
dolg čas
»Kam pa, Mihec?« sem
pred dnevi vprašala dečka,
ki jo je mahal proti perife-
riji mesta.
»K teti!« se je oglasil od-
govor.
»Veste, teta stanuje v eni
izmed lepih, majhnih ulic na
robu mesta. Tam se bom la-
hko po mili volji naigral.
O j, te počitnice!
Kramljaje sva prišla na
cilj, kjer sva se ločila. Mihcu
sem zaželela lepih sončnih
dni in da bi se res lahko »do
sitega« naigral.
Dva dni kasneje sem Mih-
ca zalotila, kako je v tisti le-
pi, majhni ulici na periferiji
mesta pasel dolg čas na vrhu
ograje tetinega vrta. Najino
srečanje ga je spravilo v za-
drego.
Na moje vprašanje, kako
mu dnevi počitnic potekajo,
mi je potožil, da je tudi tu
dolg čas. Ker nimajo igriš-
ča, otroci ne vedo, kje bi se
igrali. Ulica je ozka, zato
stanovavci niso zadovoljnih^
če jim prav pred nosom na-
bijajo žogo in jo mečejo v
vrtove. Na bližnji travnik ne
smejo, tam raste trava, pa
bi rmredili škodo. Na hrib,
ki se dviga ob tej ulici, jih
ne pustijo starši. Na hribu
je namreč pokopališče, s ka-
terega so neznani storilci
že večkrat pokradli drage
predmete, zato se starši bo-
je, da bi tudi njihovi otroci
prišli na seznam teh zlikov-
cev.
»Kar domov bom šel!« je
pristavil.
Da je svoj sklep uresničil,
sem se prepričala naslednji
dan, ko sem ga srečala na
ulici. Pravkar je prihajal iz
knjižnice. V roki je nosil
sveženj knjig.
»Te me bodo prav gotovo
rešile dolgega časa!« je dejal
in mi veselo pomahal v slo-
vo. D. ,
Kozmetika v otroški dobi
Kako zelo dobro nam dene, če
kdo pohvali lepe lase naše dekli-
ce, ali pa prijetno držo našega
fantka in s tem vred nas, ki da
tako lepo skrbimo zanje?! Ljudje
smo radi prikupni in vaši otroci
vam bodo vedno hvaležni, če
boste že v zgodnje mladosti pa-
zili na njihovo zunanjost. Po-
glejmo, kako bomo to dosegli!
KAKO OBVAROVATI NA-
RAVNO PLAVE LASE? Najbolje
je in tudi najbolj enostavno, če
boste za umivanje in izpiranje
las uporabljali vedno kamilice.
V liter vrele vode vsujte tri
žličke kamiličnega cveta, nato
tekočino precedite skozi platno
in dodajte po eno petino tega ča-
ja v vsak del vode za umivanje
las. »Kamiličino zlato« se bo pre-
selilo na glavice vašega plavo-
lasca.
ALI JE PRAV, DA OTROKU
POVSEM POSTRIZEMO LASE?
Redno striženje las je koristno,
vendar priporočamo frizuro »na
balin« samo dečkom in še to ne
pogosto. Za deklico pa bo dovolj,
če ji bomo redno strigli lase. Ce
pa ima deklica bolno lasišče, naj
pomaga zdravnik.
KDAJ NAJ DEKLE SPREMENI
PRIČESKO? Pravimo, da se
okrog petnajstega in šestnajste-
ga leta punčka spremeni v dekle.
Naj torej tudi takrat spremeni
frizuro. Pred tem uredite dekli-
cam preprosto, gladko frizuro in
tudi nato nikar ne dovolite pre-
več skodranih las, ki bodo mla-
dost takoj spremenile v zrelost.
Dekle naj nosi rahlo valovite
lase, kar dosežemo z navijanjem
na velike, mrežaste navijalke.
CE IMA OTROK MASTNO
KOŽO. Otrok je star pet let, pa
ima zelo mastno kožo, potoži
marsikatera mati. Ne svetujemo
vam, da uporabljate kakšne
močne preparate. Izberite le od-
lično milo in če želite, dodajte
vodi za umivanje žličko sode bi-
karbone. Vztrajajte pa, da se bo
otrok vsak dan umival v topli
vodi, ki naj ima okrog 38".
KAKO ODPRAVIMO ŠKILJE-
VOST? Včasih ima škiljevost
svoj izvor v kakšni telesni mot-
nji. Okulist bo to že ugotovil. Ce
pa je škiljevost takšna, da je ne
bo mogoče popraviti z naočniki,
je uspešen samo kirurški poseg.
OTROK IMA KRIVE ZOBE^
Takoj, ko začno izpadati mlečni
zobje, moramo bdeti nad onimi,
ki so začeli rasti. Eventualne na-
pake bomo zdravili od devetega
do desetega lea starosti. Zobo-
zdravnik ho v ta namen izbral
poseben aparat, ki ga bo menjal
vsakih šest mesecev, vse dotlej,
dokler se ne bodo zoljje popolno-
ma naravnali.
OTROK IMA NEKAJ KILO-
GRAMOV PREVEČ. Ce se je de-
belost pojavila v puberteti in je
res pretirana, je prav, da popro-
simo za svet zdravnika. Ce pa
debelost ni bolezenskega izvora,
naj otrok redno telovadi. Upora-
bite lahko tudi dieto, vendar rav-
najte zelo previdno, kajti otrok
mora dobiti v tej starosti pred-
vsem veliko vitaminov.
KDAJ NAJ DEKLICA UPO-
RABI PRVO RDECILO? To je
pa težko vprašanje. Prav gotovo
ga bo mami kdaj pa kdaj že zelo
zgodaj izmaknila. Da pa bi jo
tega odvadile, je najenostavneje,
da ji rdečilo — podarite. Najprej
izberite zanjo samo rdečo vaze-
lino, ki bo ustnice samo dobro
zaščitila — toda tudi tega nikar
pred petnajstim letom, rdečilo pa
naj začne uporabljati šele, ko se
bo približala polnoletnosti. Nežni
toni!
NAJLON NOGAVICE IN VI-
SOKE PETE. Za prvo velja tisto
kot za rdečilo. Ce je deklica pri
štirinajstih letih lepo razvita, ji
boste morda dovolili najlon no-
gavice. Ce pa je še njeno telo
popolnoma otroško, ji razložite,
da bo v teh nogavicah učinko-
vala smešno. Tankih, visokih peta
pa naj se dekleta izogibajo.
Lahko jim deformirajo noge in
tudi — prav nič niso prikupne
v njih.
Nasveta
POSTELJA S PREDALOM ZA IGRAČE
Otroška soba, oziroma kot v sobi, ki
smo ga namenili otroku, je navadno
poln razmetanih igrač. Zato naročimo
pri mizarju, če pa smo spretni, lahko
napravimo tudi sami, lesen predal na
koleščkih. Predal naj bo tako visok,
da ça lahko brez težav porinemo pod
otroško posteljo. V ta predal bomo
lahko postavili igrače. Ce en sam pre-
dal ne zadostuje, oziroma, če nimamo
kam spraviti otroške posteljnine, potem
napravimo še en predal. Tako bomo
odpravili nered v sobi, ne da bi omejili
otroka prostor za igranje.
IZOGNIMO SE NESREČAM
Pranje z bencinom ali gazolinom je
terjalo že marsikatero življenje. Danes
imamo na razpolago sodobna pralna
sredstva, ki nam omogočajo, da na la-
hek način, hitro in učinkovito operemo
vsako tkanino, pa naj bo izdelana iz
klasičnih, živalskih in rastlinskih vla-
ken, ali pa iz umetnih snovi. Ravno-
tako je kemična industrija napredovala
v izdelovanju čistilnih sredstev, ki od-
stranjujejo  s   tkanin   različne  madeže.
Zato pranje z bencinom ni več opra-
vičljivo in je celo neodgovorno.
Ko ste zadnjič opazovali svoje
deklice, ste opazili, da je začela
»brsteti« kot temu pravimo. De-
kleta so v takih letih zelo nerod-
na, čeprav mladost in prikupnost
kar dehti iz njih. Dolge roke
imajo in dolge noge — v resni-
ci se jim samo zdi, da je tako —
in zelo so nesrečne, ker ne vedo,
kaj obleči. Za tisto, ki je še ^
»prvih povojih«, bo morda ravno
prav ta-le dvodelna obleka. In če
boste želeli še kaj več predlogov
za garderobo takih prikupnih
mladih dam, kupite zadnjo šte-
vilko »Manekena«. V njej je ne-
kaj prav prijetnih modelov.
LEPE ROKE
Vse žene imajo lahko lepe ro-
ke. Tudi tiste, ki delajo fizično
in one, ki se ne morejo izogniti
večkratnemu pranju, pomivanju
posode, čiščenju peči itd. Proda-
jalka prehrambenih artiklov, ser-
viirka, zdravstvena delavka, pro-
svetna delavka, pisarniška usluž-
benka in žene nekaterih drugih
poklicev pa imajo roke sploh ve-
dno v »-i2dozbi«. Kako bi torej do-
segle, da bi bile naše roke vedno
primerno lepe in negovane. Tako-
le:
— za domača dela uporabljajte
rokavice,
— roke zaščitite z dobro kremo
— vsak dan posvetite rokam
vsaj nekaj minut časa.
Rokavice varujejo roke: Morda
menite, da je dekle z rokavicami
smešno in prav verjetno je, da
se jih boste težko navadile. Toda
kasneje vas ne bodo ovirale pri
nobenem delu. Rokavice naj bodo
vedno popolnoma čiste — to je
važno pravilo! Po uporabi jih do-
bro operemo — z obeh strani —
v milnici in jih posušimo. Ne
puščajmo jih mokrih. Pred upo-
rabo pa jih znotraj posujte z dob-
rim pudrom ali pa kar z navad-
nim smukcem. Vse, kar smo po-
vedali, velja za rokavice iz gume.
Dobra krema: Pri nas imamo
zdaj že toliko dobrih krem, da bi
bilo kar težko svetovati, katero
naj izberete za nego rok. Vendar
pa priporočamo predvsem kreme
na podlagi mandeljevega olja in
glicerina. Te kreme so dobre,
vendar nikoli tako zelo mastne,
da bi puščale madeže — priporo-
čamo jih tudi za noč. Roke mora-
mo dobro umiti in jih zmasirati
v topli milni vodi. Nato jih posu-
šimo in šele za tem vtremo vanje
zaščitno kremo. Predvsem pa bo-
dimo vztrajni in ne vrzimo puš-
ke v koruzo, če že ,po nekaj dneh
ne bo izboljšanja.
Telovadba in masaža rok: Telo-
vadba je povsem enostavna. Ka-
dar koli imate čas, krepko zapi-
rajte in odpirajte dlan. Masiramo
pa roke takole: Pri uporabi kre-
me, vtirajmo le-to v kožo tako,
kot da bi si natikali pretesne ro-
kavice.
Lakirani nohti še niso negova-
ni: Nohte je treba oblikovati s pilo
in ne z nožem ali škarjami. Pa-
zimo na kožico, zavedajmo pa se
tega, ga lakirani nohti še niso
negovani. Ce pa jih že lakirate,
izberite za delovne dni diskreten
ton, nohtom pa vsaj enkrat te-
densko privoščite nekaj počitka.
Zbrišite z njih ves lak in jih ne
lakirajte. Predvsem pa — nohte
lakiramo za slovesnejše prilož-
nosti in ne za delo, najmanj ga
za delo v kuhinji.
D. J.
CELJSKI TEDNIK STEV. 27 — 13. julija 1962

SPOSOBNOST NA PREPIHU
Pred dnevi je zbor proizvajav-
cev občinskega ljudskega odbora
v Celju raz;pravljal o nekaterih
notranjih go:podarskih proble-
inih in islaba^tih, ki so se zla'^ti
odražale v lanskem letu, za dve
celjski -podjetji.
Grosistično podjetje Kovino-
tehna se jc lani znašlo v razme-
roma zelo slabih pogojih in je
končalo poslovno leto tudi slabo.
Res, da ni bilo izgube, vendar je
pojav eO odstotnih osebnih do-
hodkov v tem kolektivu bil do-
mala nerazumljiv. Razumljivo je,
da si je kolektiv še pred začet-
kom dela komisije skušal razjas-
niti vzroke za tako stanje. Kaj
kmalu so ugotovili, da je bila ka-
drovska zasedba zlasti v komer-
ciali silaba. Na sestanku delavske-r
ga sveta, na zboru kolektiva in
na posvetovanju so zato člani ko-
lektiva bili enotni, da bo potreb-
no postaviti za direktorja komer-
ciale sposobnejšega človeka. Po-
dobno so razrešili dolžnosti še
dve vodilni osebi v kolektivu.
Istočasno pa so jim v tem ob-
dobju hudo primanjkovala obrat-
na sredstva. Zaloge v skladiščih
so bile precej večje cd dejanskih
možnosti. Posledica tega je bila,
da je ^podjetje poslovalo skoraj
sedem mesecev z blokado finanč-
nih sredstev. To je razumljivo
povzročilo hitro povečanje stro-
škov in podobne težave. Razen
tega pa se je zaradi tega nujno
krčil tudi asortiman blaga.
Značilno pa je, da je podjetje
letos s pravilno notranjo politi-
ko, kadrovskimi spremembami in
odločnostjo uspelo povrniti go-
spodarjenje na nivo, ki ga je Ko-
vinatehna prej imela. Medtem
ko ob koncu 1961. leta niso imeli
v skladih podjetij zaradi težav
skoraj nobenih sredstev, so letos
že v petih mesecih ustvarili za
preko 20 milijonov dinarjev. Za-
radi tega je tudi razumljivo, da
se je obravnava na zboru proiz-
vajavcev omejevala predvsem na
poslovanje v preteklem lotu. Ob
tem je eden izmed odbornikov
dejal, da bi podobne razprave
morale biti takoj, ko komisije
končajo delo — torej vsekakor
prej, kajti po šestih mesecih je
dokaj nerodno in neučinkovito
obravnavati poslovanje za pre-
teklo leto.
Razprava o Kovinotehni je bi-
la izredno živahna — zlasti še
zato, ker so nekateri postavili
vprašanje, ali je Kovinotehna v
Celju sploh potrebna. To vpraša-
nje je razpravo postavilo zraven
pravega itira, kajti bolj umestno
bi bilo obravnavanje, v kakšnem
obsegu spričo možnosti naj v bo-
doče posluje Kovinotehna.
Odborniki so tako brez nadalj-
njega potrdili, da bi bilo smešno,
če bi nekdo trdil, da Kovinoteh-
na v Celju ni potrebna. Nekdo je
še zraven dodal, da je novi celj-
ski hotel, ki stoji v bližini še eno
opozorilo ljudskemu odboru —
posebno pa nam, članom zbora
proizvajavcev. Kajti frekvenca
tujih gostov se bo večala, če bo-
mo z vsemi zakonitimi možnost-
mi krepili gosipodarsko moč tega
območja, sicer pa tam zaenkrat
hotela ne bi rabili. Hotel torej tu-
di predstavlja simbolično sličico
v tem okolju.
Na koncu so odborniki spreje-
li in potrdili priporočila, ki jih
je predlagala komisija zbora pro-
izvajavcev.
Celjski kruh... dražji - nel
o celjskem kruhu je bilo že to-
liko napisanega, da je skoraj
škoda prostora. Tako bi res bilo,
če bi šlo za drugo blago. Kruh pa
je za prehrano nujen in zaradi
tega Celjanom pač ni in ne more
biti vseeno kako posluje podjet-
je, ki oskrbuje Celje in ostala
središča v celjskem okraju s kru-
hom. Ker je to podjetje zašlo v
hude težave, je tudi poslovanje
tega podjetja analizirala posebna
komisija, ki jo je vodil tovariš
Ivan Žmaher.
Preskrbovaino podjetje Veleži-
tar je končalo lansko poslovno
leto z izgubo, in sicer s precejšnjo
in na tak način, da bi je res ne
bilo treba. O tem so podrobno
razpravljali že na sindikalnem
občnem zboru, kjer so ugotovili,
da je osnova v zgrešeni kadrov-
ski politiki. To so ta čas že po-
pravili. Novi direktor bo imel od-
govorno nalogo, posebno še zato,
ker ne obstajajo objektivni pogo-
ji, da bi to podjetje poslovalo z
izgubo. Zadeva je še toliko koč-
Ijivejša, ker obstajata v organi-
zaciji podjetja, v njihovem dose-
danjem gospodarjenju kopica
resnih problemov, ki so se v zad-
njih letih nakopičili in ki močno
obremenjujejo podjetje.
Odborniki so podrobno govori-
li o nesmiselnosti, da bi celjsko
presknbovalno podjetje imelo pe-
karno v Sevnici. Razen tega so
pekarne na rednem obračunu,
čeravno bi lahko poslovale pod
ugodnejšimi pogoji. Vse to po-
meni dodatne milijone, ki so žal
izgubljeni. Razen tega pa je tudi
čudno, da so pekarne deficitne,
nekatere tudi letos.
Odborniki 90 naito podrobno
govorili še o obratu močnih kr-
mil v Vrb ju, ki bo baje izgubil
možnost plasmana za okoli 80 od-
stotkov svoje proizvodnje, ko bo
dograjena podobna tovarna na
ptujskem območju. Ob tem so
predlagali, da bodoči nerentabil-
ni obrat prevzame agrokombinat.
Tako obravnavanje pa je dokaj
zgrešeno in celo neresno! Poseb-
no še zato, ker so se pri tem na-
slanjali baje na neke obljube in
podobno. Ce bi trditve o oblju-
bah bile tudi resnične, kmetijski
kombinat ni mogel obljub dajati,
ker tedaj sploh obstajal ni. Ra-
zen tega pa na trgu in pri vsaki
potrošnji velja le eno pravilo,
vse gospodarske organizacije —
tudi kmetijske kupujejo dobro
blago in tisto, ki je ob isti kvali-
teti najcenejše. Razumljivo je, da
je potemtakem nesmiselna trdi-
tev in predlog, da bi nerentabil-
ni obrat kratkomalo obesili kme-
tijskemu kombinatu. S tem bi sa-
mo povečali stroške kombinata.
kar bi pa drugje celjski potroš-
niki morda še huje občutili.
Nekaj pa je jasno, reševanje
finančnih slabosti v kateremkoli
preskrbovalnem podjetju ne sme
temeljiti na težnji po višjih ce-
nah.
Škoda, da je tako
Smarsko naselje je izredno
Ijuihko in prijazno. Z novograd-
njanKi, ki jih je precej, se je še
bolj olepšalo. Sredi trga so
spodnjo šolo, edino nekdanje Ha-
bjanovo gospodarsko poslopje, ki
so ga adaptirali, je že nekaj let
na zunaj zapuščeno, neometano
in v pritličju   zelo   razdraF>ano.
Skoda, da je tako! Središče
Šmarja pri Jelšah bi bilo veliko
čednejše, če bi našli sredstva za
to zaključno fazo obnovitvenega
dela. Tako pa bode to vsakogar v
oči, ker se tu pred gostiščem
ustavi tudi vsak popotnik, doma-
čin in tujec. Začeto delo bi bilo
potrebno v redu zaključiti!
Razsvetljava
na Teharski cesti
Dolgo je trajalo, da smo si
končno le priborili električno raz-
svetljavo. Teharska cesta, ki je
bila prej v nočnem času večkrat
prizorišče raznih neljubih izgre-
dov — je sedaj »izgubila« nezaže-
lene nočne obiskovavce.
Moti nas pa netočno prižiganje
luči. Napredek motorizacije je ze-
lo viden tudi na naši cesti; v ve-
černem času vozi kar precej avto-
mobilov in motorjev v obe smeri. ,
Na križišču v Cretu najvažnejša ;
luč sploh ne gori, celotna relacija '
Teharske ceste je pa v temi skoro 1
do 22. ure. ;
Prosimo merodajne, da urede
pravočasno prižiganje luči, saj je
to tudi v največjem interesu var-
nosti cestnega prometa. S.
Odnosi
na prvem
mestu
Pred dnevi so se sestali gostin-
ski in turistični delavci Šaleške
doline na posvet v okviru turi-
stičnega tedna v Šoštanju. Raz-
pravljali so predvsem o vlogi go-
stinstva in turizma, ki precej ob-
čutno zaostaja za gospodarskim
razvojem Šoštanj ske občine.
Eden važnih sklepov ali bolje
priporočil je bil, da morajo sta-
rejši gostinski obrati začeti z
adaptacijami, in to v glavnem z
lastnimi sredstvi. Krepko so na-
čeli vprašanje odnosov do gostov,
ki nikakor ni najboljše. Nakazali
so niz .nepravilnosti, ki temelje
v samih odnosih gostinski dela-
vec-gost, prav tako pa so ostro
grajali doslej zelo pomanjkljivo
propagandno službo. Dosedanja
zmogljivost gostinskih objektov v
Šaleški dolini in vabljiva okolica
s turističnimi zanimivostmi je bi-
la izredno slabo izkoriščena. Ta-
ko je poleg slabe reklamne služ-
be navzven odpovedala turistična
dejavnost zadnjih let tudi v me-
jah občine, kajti še v sami dolini
ni dovolj oglasnih desk, ki bi
usmerjale tuje in domače goste
do priljubljenih izletniških —
planinskih postojank.
Ocenili pa so tudi pomen in
vlogo prvega turističnega tedna
v Šoštanju. Po mneju vseh je te-
den uspel, oibčutna je bila le pre-
majhna zainteresiranost gospo-
darskih organizacij, kajti kljub
veliki pomoči, ki so jo nudila, ni-
so izpolnila najosnovnejšega —
razstave izdelkov, ni bilo. Občut-
no pa je bilo tudi pomanjkanje
kulturnih prireditev bodisi v ob-
liki gostovanj ali v izvedbah sek-
cij domače Svobode.
Sklenili so, da bodo drugo leto
organizirali teden Šaleške doline
in v ta namen so že sedaj izvo-
lili iz svoje srede koordinacijski
odbor.
-ik
VELIKA RAZSTAVA
v Kozjem
Ob koncu preteklega tedna je
bila v Kozjem prva jugoslovan-
ska razstava črnega ribeza. Prvi
dan je ocenjevalna komisija oce-
nila pridelke in prizadevanja
kmetovavcev in jih tudi nagra-
dila. Najboljše ^sadeže so pridela-
li: Andrej Turnšek — Drensko
Debro, Ivan Mlakar — Šmarje
in Franc Janžek iz Rogaške Slati-
ne. Diplome pa je dobilo 14 za-
družnikov ter kmetijsko gospo-
darstvo Šmarje, ekonomska eno-
ta Šmarje, ekonomija Kozje, eko-
nomska enota Rogaška Slatina in
ekonomska enota Obsotelje.
Posebno pohvalo pa so vsi dali
ekonomsiki enoti Kozje, ki je z
veliko skrbnostjo pripravila to
prireditev.
V soboto so vsi pogovori velja-
li ribezu. Sleherni obiskovavec je
na razstavi našel to, kar ga za-
nima. Razstavljeni so bih tudi
izdelki — ribezov sok, vino in ri-
bezov liker.
V nedeljo dopoldne je bilo po-
svetovanje o pridelovanju črnega
ribeza. Veliko zanimanje je vla-
dalo za ta del dvodnevnega pro-
grama, saj so prišli pridelovavci
iz vseh krajev. S tem so tudi ne-
hote dokazali, da je med zadruž-
niki zlasti na tem območju iz-
redno veliko zanimanje za hva-
ležno in donosno rastlino.
Tovariš Aleksander Videčnik
je govoril tudi o razvoju pride-
lovanja črnega ribeza v šmar-
skem koncu. Leta 1954 je okrajna
zadružna zveza razpravljala o
možnostih gojitve črnega ribeza
v naših krajih. Ze naslednje leto
so uvozili iz Avstrije prve sadi-
ke, ki so jih posadili v Mirosa-
nu. Iz teh matičnih sadik so za-
čeli pridobivati sadike za kmeto-
vavce — zadružnike. V letu 1957
so v šmarski občini posadili prve
nasade, ki so jih iz leta v leto ve-
čali. Danes je tod že 108 hektar-
jev pod ribezom. Največ ribezo-
vih površin je na območju Kozja
— 72 hektarjev.
O problemih pridelovanja črne-
ga ribeza je govorila ing. Obla-
kova iz Ljubljane. Dejala je, da
je na svetu posejanih z ribezom
okoli 300 tisoč hektarjev — v
Sloveniji pa nekaj preko 400 hek-
tarjev.-
Na posvetovanju je govoril tu-
di tovariš Marine, sekretar ob-
činskega komiteja Zveze komu-
nistov v Šmarju, ki je zlasti po-
udaril, da mora tudi v manj raz-
vitih predelih prevladati specia-
lizacija v kmetijski proizvodnji.
Na našem območju pomeni lahko
črni ribez usmeritev v ta kon-
cept, je dejal.
inž. V. K.
Miške
v nabiralniku
Tovariš urednik!
V Lembergu je poštno podjetje
Celje pred kratkim postavilo nov
nabiralnik. Stari je bil dotrajal,
zato je bilo to tudi potrebno. To-
da mimo tega; najdejo se hudo-
mušneži, ki zbijajo šale tudi tam,
kjer to ni umestno. Tako je pred
kratkim nekdo v nabiralnik vr-
gel dve živi miški, češ da se bo
poštar pošteno ustrašil, ko mu
bodo v torbo zdrknile miši. Toda
prebivavci se s takimi šalami ne
strinjajo. Kajti pošto tukaj po-
štar pobere vsak tretji dan. In ne
bi bilo čudno, če bi se miške ta
čas lotile kakega važnega pisma.
J. P. Podplat
Celje z okolico najbolj nezdravo okolje
čeravno se zdi ta trditev nesmiselna, jo podatki navidezno pod-
pirajo. V staležu je v Celju in v drugih industrijskih  središčih
v okraju iznad 6 odstotkov zaposlenih; ta odstotek pa se je celo i
dvignil na 8,2. Naj povemo, da Celje ni najbolj nezdav kraj, ne-
kaj pa le ni v redu s staležem!
Kako to vprašanje rešiti, kajti vsak odstotek v povprečju viš-
jega staleža pomeni za kolektive in delavce dodatno obremenitev
skupno za pol milijarde dinarjev? To vprašanje smo zastavili ne-
katerim zdravnikom, šefom kadrovskih oddelkov in nekaterim za-
poslenim. Takole so nam pojasnili:
Kaj pravijo zdravniki?:
Zdravstveni delavci menijo, da
ie tako visok odstotek zaposlenih
v bolniškem staležu nevzdržen.
In da je, recimo kot v Pečovniku,
18 odstotkov bolnih ljudi kratko
n^alo nepojmljivo. To pa nastane
^radi tega, ■ so pojasnili, ker
-'Plašni zdravniki razumljivo ne
^orejo imeti pregleda nad stale-
žom v posameznih podjetjih, ne
Pömajo ljudi, tehnološkega pro-
•-^-cipka in podobno. Razen tega se
'^bolniki« in pravi bolniki poraz-
gube v raznih ordinacijah. Oni,
ki zavestno iščejo bolniški dopust
zaradi dopusta, pa se celo obra-
^^io na »nekatere« zdravnike in
predvsem gredo tja, kjer je naj-
ljudi. Računajo,, da pač tako
ni možen temeljit pregled. Razen
^^ga je na primer v Celju to še
večji problem, ker v zdravstve-
nem domu primanjkuje zdravni-
kov in ti, ki so, morajo opravlja-
ti pogosto delo za dva. Poleg te-
ga pa so popoldne še obiski in
podobno.
KAJ PRAVIJO ŠEFI
KADROVSKIH SLUZB
Obiskali smo štiri podjetja —
dve, ki imajo svoje obratne am-
bulante, in dve, ki teh nimajo.
Odgovori so bili pctpolnoma raz-
lični.
V kolektivih, kjer imajo svoje
obratne ambulante, menijo, daje
ureditev lastne ambulante bilo
zelo uspešno. Zdravnik s sodelo-
vanjem kadrovske službe spozna
zaposlene, seznani se s proizvod-
nim postopkom, lahko prestavlja
bolnike na lažje delovno mesto,
sodeluje pri sprejemanju novih
delavcev in zlasti v tovarnah s
težjimi delovnimi mesti že prej
opozori na neprimernost zaposht-
ve. Skratka, tu je delo kadrov-
skih komisij na tem področju
olajšano. In to delo je potrebno,
kajti novi predpisi, ki jih pri-
pravljajo, bodo določali, da bodo
podjetja plačevala hranarino za
ves mesec. Na vprašanje, aH se
tudi v podjetjih, ki nimajo last-
nih abmulant, ne bi mogli zani-
mati za zdravstveno stanje zapo-
slenih, so dejali: »Lahko bi se,
vendar teže in neučinkovitejiše«.
V podjetjih, ki nimajo ambu-
lant, smo predvsem vprašali, ka-
ko bi uspešno lahko ugotovili in
sproti odpravljali »bolnike«, ki
kosijo, žanjejo in opravljajo dru-
ga kmetijska dela. Priznali so, da
doslej na tem področju niso ve-
liko naredili, ker jih pač gospo-
darski pogoji niso k temu silili.
Dejali pa so, da bi bila ena naj-
boljših oblik obravnavanja bol-
nih na obratnih delavskih svetih.
Tam se delavci dobro poznajo in
tudi vedo, kako je bolniški do-
pust izrabljen. Razen tega bi la-
hko tudi prakticirali, da bi kdo
od vodilnih ljudi obiskal bolne
tovariše. Sodijo, da bi to imelo
čudovite posledice, kajti le en-
krat ali pa morda še to ne, bi
kdo dovolil, da mu sekretar ali
celo direktor ob obisku svetuje,
naj gre v posteljo, če zdravnik
meni, da je bolan in naj prepusti
na primer košnjo drugim. Razen
tega pa bi podobni obiski bolnim
bili veliko zadoščenje. Ugotovili
bi, da jih v bolezni kolektiv res
ni pozabil.
Vsepovsod pa so povedali, da
je zniževanje nepotrebnega stale-
ža v sedanjem obdobju bistvena
naloga socialno kadrovskih od-
delkov v podjetjih.
IN KAJ PRAVIJO DELAVCI?
Govorili smo tudi z nekaterimi
delavci, ki še niso bili bolni. Vsi
se čudijo, da je do tega stanja v
Celju in okraju sploh prišlo. Me-
nijo pa, da je nevzdržno, da vsi
delavci plačujejo dodatne obre-
menitve zaradi visokega števila
neupravičenih bolniških dopu-
stov. Mishm, je eden od njih do-
dal, da o tem premalo razprav-
ljamo v ekonomskih enotah in če
razpravljamo, bi morali razprav-
ljati o posameznih primerih, ki
jih poznamo in o katerih bi lahko
dali svoje mnenje. Največkrat pa
žal namesto o imenih govorimo o
številkah in procentih, ki so nam
manj razumljivi in navadno niti
ne vemo kake hude posledice bo-
do za vsakega, če bo stanje še
naprej tako.
Bilo je v odmoru. Trije so ma-
licali za mizo. Še sam sem prise-
del. Takole so pojasnjevali:
Tisti, ki dobijo plačo za čas
košnje iz denarja za zdravstvo,
delajo veliko krivico vsem dru-
gim zaposlenim. Kajti, če bi se
res zdravstvo zaradi manjka pol
milijarde dinarjev znašlo v.teža-
vah, bi bili hudo prizadeti oni, ki
so zares bolni, »simulantom za
košnjo« pa bi še^pan j e zdravstvene
službe bilo res prav malo mar.
Zaradi tega je nujno, da v obra-
tih in ekonomskih enotah začne-
mo vprašanje resno obravnavati.
Smešno bi bilo namreč, da bi po-
vsem zaostrili kriterije za bolni-
ke — najprej izločimo sami tiste,
so dejaU, ki sploh niso bolni, a
so na bolniškem dopustu.
IN RES, TO JE NAJBOLJŠA
POT!
Mile Iršič

CELJSKI TEDNIK STEV. 27. — 13. julija 1962
TELESNA VZC0JA IN ŠPORT
DVE PRVI IN ENO DRUGO
MESTO
Finale ekipnega tekmo-
vanja mladincev in mladink
v atletiki je znova potrdilo
visoko^raven celjske atletike
— vnovič je dalo priznanje
kolektivu atletov, ki jih
združuje AD Kladivar. Res
je sicer, da bi lahko prvo
mesto osvojili tudi starejši
mladinci ,toda v športu je
že tako, da včasih tudi maj-
hen, čisto neznaten spodrs-
ljaj odločilno vpliva na
končno razvrstitev. Na to
je treba računati, tudi v
atletiki.
Razen mariborskega Bra-
nika je bil celjski atletski
kolektiv edini v državi, ki
je imel svoje predstavnike
na vseh treh bojiščih, na
vseh treh prireditvah, kjer
so se zbrale najboljše vrste
mladih atletov in atletinj iz
vse države in pomerjale svo-
je moči. Od treh razpolož-
ljivih so celjski atleti osvo-
jili dva naslova državnega
ekipnega prvaka, enkrat pa
so bili drugi. To je uspeh,
na katerega smo lahko po-
nosni in za katerega lahko
čestitamo vsem, ki so do-
segli ali kakor koli pripo-
mogli, da so takšne lovorike
osvojili mladi člani in čla-
nice celjskega Kladivarja.
Tako se je Celje, kot mesto
športa in športnikov znova
postavilo pred mnogimi dru-
gimi, pred mnogimi dosti
večjimi mesti in športnimi
središči. '
Prvi mesti v finalu ekip-
nega tekmovanja v atletiki
so osvojiti mlajši mladinci,
ki so startali v Ljubljani ter
mladinke, ki so nastopile v
Senti. Častno drugo mesto
pa so zasedli starejši mla-
dinci, ki so tekmovali v Za-
grebu in kjer so morali
boljše mesto prepustiti ekipi
beograjskega Partizana.
STRELCI IN LOVCI NA
VRANSKEM
V okviru proslav in prireditev
v počastitev praznika občine Ža-
lec je občinski strelski odbor iz-
vedel minulo nedeljo na Vran-
skem tekmovanje v streljanju z
mailokalibrsko puško. Mimo tega
so se pomerili še lovci v strelja-
nju na premikajočega se srnjaka.
V tekmovanju strelskih družin
je sodelovalo 14 ekip, med lovci
pa šest.
V ekipnem ocenjevanju strel-
skdh družin so zmagali tekmo-
vavci iz Polzele, ki so dosegli 270
krogov. Najboljši posamezniki pa
so se zvrstili takole: 1. Posedel
74, 2. Zupane (oba Polzela) 71, 3.
Seršen (Celje) 65 itd.
LOVSKE EKIPE: 1. Vransko 87,
2. Žalec 69, 3. Prebold 68, 4. Pol-
zela 65 itd.
DOMAČINI — NAJBOLJŠI
V pyocaatitev dneva borca je
strelska družina Rečica pri La-
škem izvedla tekmovanje v stre-
ljanju z malokalibrsko puško.
Med ekipami je zmagala Rečica
pri Laškem s 378 krogi pred
strelci laške pivovarne s 324 kro-
gi. Med posamezniki pa je bil
najboljši Vinko Lavrinc z 88 od
100 možnih krogov, drugi je bil
Franc Bratina 77, tretji Ludvik
Lapomik (vsi iz Rečice) s 75 kro-
gi.
TINE SROT — na 81. mestu
Svetovno prvenstvo v
orodni telovadbi je končano;
prvenstvo, ki je potrdilo iz-
redno sposobnost in visoko
kvaliteto ljubljanskega te-
lovadca Mira Cerarja, saj je
v dvanajsteroboju zasedel
častno peto mesto, razen te-
ga pa bil nepremagljiv na
konju 7 ročaji ter bradlji.
Na tem tekmovanju pa
smo imeli tudi Celjani svo-
jega zastopnika. Ne gre pri
tem 'za nekaj gledavcev,
zlasti iz vrst gabrskili orod-
nih telovadcev, temveč za
tekmovavca Tineta Šrota, ki
se je v družbi 132 najbolj-
ših orodnih telovadcev na
svetu uveljavil na 81. mesto.
Ta plasman ni bleščeč, toda
vsekakor zadovoljiv za prvi
večji nastop mladega Celja*-
na. Sicer pa, že udeležba na
takem tekmovanju pomeni
priznanje za doslej oprav-
ljeno delo.
Slavje
MLADIH
ATLETINJ
Klacllvctrja
V Senti
v nedeljo je bilo v Senti fi-
nalno tekmovanje zvezne atlet-
ske hge za mladinke. Glavna bor-
ba za prvo mesto se je odvijala
med domačinkami ter mladimi
atletinjami Kladivarja. Čeprav so
atletinje Sente veljale za favo-
ritinje, so po zaslugi večje borbe-
nosti zmagale Cedjanke. Izredno
zanimiv je bil šitafetni tek
4X100 metrov, ki je odločal o pr-
vem mestu. V njem so Šerbčeva,
Cedetova, Kramaričeva ter Lu-
bejeva dale iz sebe vse ter tako
prinesle svojemu društvu drago-
cene točke in zmago.
V končni oceni so mladinke
Kladivarja z±>rale 14.489, tekmo-
vavke Sente pa 14.303 točke, 3.
Spartak, 4. Maribor, 5. Branik, 6.
Metalac.
V posameznih disciplinah so se
razen tekačic v štafeti 4X100 m,
kjer so dosegle čas 51,5 sekund
i^azale še Lubejeva pri skoku v
daljino s 5,50 metra, nadalje Le-t
škova v isti disciplini s 5,12 m,
Urbančičeva pri metu kopja s
prav tako prvim mestom ter re-
zultatom 39,25 m, Razpotnikova z
zmago v teku na 400 metrov
(62,0), kjer je celo premagala zna-
no Mariborčanko Podmujščako-
vo, Cedetova ter Lubejeva z
osvojitvijo prvega in drugega
mesta v teku na 60 metrov s ča-
som 8.0 sek. ter Kladnikova pri
skoku v višino s 146 cm. V teku
na 80 metrov čez zapreke je bila
Urbančičeva tretja s časom 12,4,
Stožirjeva pa četrta z 12,6 sek.
KOVACiC —
OKRAJNI MLADINSKI PRVAK
V Celju se je končalo okrajno
prvenstvo mladincev v šahu. So-
delovalo je petnajst igravcev iz
Celja, Rogaške Slatine, Konjic,
Zreč, Žalca, Šempetra, Laškega,
Šoštanja in Velenja.
Najboljši med njimi je bil To-
maž Kovačič iz Celja, ki je zbral
13 točk. Ostala mesta so pripadla:
2. Lubej, prav tako Celje 12, 3.
Lipnik 11, 4.—5. Musek in Be-
zenšek 10 in pol, 6. Brinovec 10,
7. Golob 9, 8. Zore 5 točk itd.
Na slovenskem prvenstvu bodo
igrali prvd štirje.
S. P.
PERTINAC — ZMAGOVAVEC
JUNIJSKEGA BRZOTURNIRJA
Na brzopotezaiem prvenstvenem
turnirju Celja za mesec junij je
zmagal Pertinač, ki ^ je  dosegel
devet točk. Sledijo: inž. Pipuš 8
in pol. Janežič in Str a j her po 8,
Oder 7, Ojstrež 6, Hribšek 5 in \
pol, Golob 5, inž. Ci j an 4 in ipol, •
Davidovac 2, Potrata 1 in pol ter '
Majcen 1 točko. \
CELJANI - zmagovavci \
Te dni je bilo v Velenju ekipno 1
brzopotezno prvenstvo  celjskega >
okraja v šahu. Med dvanajstimi -
ekipami so zmagali Celjani, ki so !
zbrali od 44 možnih 38 točk. Sle- <
dila je Rogaška Slatina 34,5, nato \
Žalec 29,5 itd. Celjani  so torej ]
osvojili prehodni pokal  in bili ■
deležni  simbolične  nagrade   — j
jamske rudarske svetilke. I
Po tekmovanju so se pogovorili
še o nadaljnjih prireditvah. Pri
tem so sklenili, da bodo v bodo- ¡
če. posvetili več skrbi množičnim '
tekmovanjem. Razen tega so se ,
domenili, da bo okrajno brzopo-
tezno   prvenstvo   posameznikov '
15. tega meseca v Rogaški Slati- '
ni. V avgustu pa bo v Velenju .
okrajno šahovsko prvenstvo  za
najboljše    igravce    posameznih
sekcij.                                 -ik
BOKSARn OLIMPA —
ZOPET NA DELU \
Вокватека sekcija Olimpa nima ^
in nima sreče. Komaj  so  pred •
meseci poživeli delo v njej in '
zbrali v ring precejšnje  število
ljubiteljev   te  borbene   športne
panoge, že so morali kar za dva !
meseca prekiniti z rednim  de-
lom. Vzrok za to je tičal v raz- ,
stavi urbanističnega načrta celj-
skega mesta, ki je bila urejena v \
mali  unionski  dvorani,  torej v <
prostoru, ki služi tudi boksarjem
za trening.
Zdaj je prizadevni trener in :
menda tudi duša sekcije tov. Ku- .
Ijati zopet na delu, da zbe -
re okoli sebe vse nekdanje čla--
ne. To delo pa ni lahko, zlasti ne,
če ga prekinjajo razstave in po- ;
dobne prireditve. Zato naj tudi '
te vrstice veljajo vse mnekdanjim \
članom boksarske sekcije Olim-
pa, da znova pridejo na redne \
treninge.
Sesta zmaga
Enajsto kolo republiške lige v
košarki je Soštanjčanom prineslo^
šesto zmago. Tekmo z ekipo iz :
Most so na domačem terenu od- |
ločili v svojo korist z visokim re-
zultatom 67:40 (39:18). i
Po tem zavrtljaju zavzemajo'
igravci šoštanjske Elektre tretjej
mesto z đ\anajstimi točkami ter
razUke v koših 682:589. '
Težko priborjena ZMAGA
Za zanimivost finalnega dela
tekmovanja zvezne atletske lige
za mlajše mladince, ki je bilo v
nedeljo v Ljubljani, so v prvi vr-
sti poskrbeli tekmovavci kranj-
skega Triglava, ki so prevzeli
vodstvo že takoj po prvi discipli-
ni in ga držali vse do sedme. Po-
zneje je na čelo lestvice prišla
zagrebška Mladost, nazadnje pa
sta zadnji dve disciplini odločili,
da je trofeja Atletske zveze Ju-
goslavije romala v Celje, z mla-
dimi atleti Kladivarja.
Značilna je ugotovitev, da so
celjski atleti osvojili od dvanajst
razpoložljivih samo tri prva me-
sta in sicer po zaslugi Medveška
pri skoku v višino (160 cm), na-
dalje Veselaka pri skoku v da-
ljino (632 cm) ter Gajška, ki je
zmagal v metu diska z rezulta-
tom 40,56 metra.
Končni vrstni red: 1. Kladivar
15.152, 2. Triglav 14.275, 3. Mla-
dost 13.947, 4. Olimpi ja-Svoboda,
13.654, 5. Branik 13.596 in 6. Di-
namo 11.160 točk.
Vivod -188 cm v višino
Četudi je nekaj časa vodil za-
grebški Dinamo, se je finalni
del tekmovanja v zvezni atletski
ligi za starejše mladince vendarle
odvijal v znamenju dvoboja Par-
tizan, Beograd : Kladivar, Celje.
Celjani so zmago izpustili iz rok
bolj po nesrečnem naključju, ka-
kor pa zaradi šibkosti svoje vr-
ste. Tekač na dva tisoč metrov je
namreč slabo precenil svoje spo-
sobnosti, pa je nazadnje omagal,
izstopil in se pozneje zopet vmu
na stezo. Razumljivo je, da je bil
spričo tega diskvalificiran, in jk)
vodi so šle dragocene točke.
Na tekmovanju je odličen re-
zultat in prvo mesto zasedel Vi-
vod s skokom 188 cm v višino.
Razen njega so se na najboljša
mesta plasirali: Stajner v teku na
tisoč metrov s časom 2:31,0, Po-
trata v teku na 1.500 metrov čez
zapreke 4:28,5, Lednik pri skoku
s palico s 350 cm ter Vravnik v
metu diska (49,90 m) in krogle
(15,15 m).
Končni vrstni red: 1. Partizan
20.491 (rekorden zbir točk), 2.
Kladivar 19.762, 3. Dinamo
19.319, 4. Branik, 5. Senta, 6.
Olimpi ja-Svoboda,
USPEŠEN START
NEPTUNA
Pretekli teden so celjski pla-
vavci prvič nastopili v tekmova-
nju slovenske plavalne lige, ki je
leitos razdeljena na štiri skupine.
Skupina, v kateri nastopajo Par-
tizan iz Velenja, druga ekipa Ce-
luloze iz Krškega in celjski Ne-
ptun, je imela prvi troboj v Kr-
škem. Celjani so tu pokazali, da
pravzaprav v tej skupini nimajo
resne konkurence, saj so med
dvanajstimi tekmovavnimi disci-
plinami dosegli kar deset prvih
mest. Zbrali so 9530 točk, domači-
ni so zaostali za 3000 točk, pla-
vavci Partizana iz Velenja pa pri-
bližno 6000 točk za Celjani.
Med najboljšimi rezultati velja
omeniti tistega, ki ga je dosegel
Vrhovšek na progi 100 m hrbtno
— 1:08,7. To je najboljši rezultat,
ki ga je mladi celjski plavavec
dosegel v bazenu s sladko vodo.
Poleg njega so dosegli prva me-
sta še Orel na 200 m crawl
(2:27,7), Vošinek na 100 m metulj-
ček (1:17,8) ter Tkavc, ki je na
progi 50 m crawl presenetil mno-
ge favorite in dosegel čas 28,6
sek. Tokrat so imeli celjski pla-
vavoi tudi solidno žensko vrsto, v
kateri so bile najboljše Zupanče-
va, Narobetova in Pipanova. Pr-
va je zmagala na 100 m crawl
(1:27,7) in 100 m hrbtno (1:43,3),
Narobetova je bUa zmagovavka na
progi 100 m prsno (1:36,7), med-
tem ko je bila Pipanova najbolj-
ša v plavanju na 50 m metuljček
s časom 44,3 sek.
Povratni troboj med temi tre-
mi ekipami bo to nedeljo na pla-
valnem stadionu Ljudskega ko-
pališča v Celju ob enajstih do-
poldne.
-ed
GASIVCI — TOKRAT
KOT SPORTNIKI
Na nedavnem občnem zboru
okrajne gasivske zveze v Celju
je bilo veliko govora tudi o no-
vih oblikah dela v gasivskih dru-
štvih. Članstvu bo treba nuditi
nekaj več, ne samo vaje in mož-
nost za strokovno vzgojo, temveč
tudi zabavo, športno udejstvova-
nje in podobno. Skratka, tudi v
gasivskih društvih čim več pe-
strosti.
Gasivci v Kozjem so te napotke
kaj kmalu osvojili, zato so že pred
kratkim pripravili nogometno
tekmo med svojimi člani ter ga-
sivci s Teharij. Po lepi in zani-
mivi igri so zmagali kozjanski
gasivci 5:3 (2:3).
Ta primer naj da vzpodbudo,
da bi tudi ostala gasivška društva
prirejala podobne prireditve. Ne
gre samo za nogomet, temveč tu-
di za nekatere druge športne igre.
Morda bi kazalo mLsliti tudi na
to, da bi okrajna gasivska zveza
razpisala tekmovanja v raznih
športnih disciplinah.
Zgledi vlečejo, zato upajmo, da
se bodo tudi ostala gasivska dru-
štva zganila in pripravila več
športnih tekmovanj za člane.
Turistična oddaja v
RADIU CELJE
Prejšnji petek je v program
celjskega radia prišla nova od-
daja — turistična. Po uvodni na-
povedi bodo takšne oddaje odslej
vsak petek od 17.20 do 17.30 ure.
Že prva celjska turistična od-
daja je prijetno presenetila, saj
je seznanila radijske poslušavce
ne samo s prostimi oziroma za-
sedenimi nočitvenimi kapacite-
tami v vseh turističnih krajih
celjskega območja, temveč tudi
z značilnostmi Frankolovega kot
priljubljenega izletišča, nadalje
z izletom na Svetino in še z ne-
katerimi drobnimi vestmi.
Tako približno bodo sestavlje-
ne tudi vse naslednje turistične
oddaje v celjskem radiu. V njih
bodo poročila turistične informa-
cijske službe o prostih zmoglji-
vostih, uadalje opis enega ali'
drugega znanega turističnega
kraja in končno še nasvet za ne-
deljski izlet v planine. Razumlji-
vo je, da se bo rsa ta tematika
nanašala samo na območje celj-
skega okraja. Turistične oddaje
v takem obsegu in takšni vsebini
se bodo v celjskem radiu ponav-
ljale vsak petek v času glavne
turistične sezone, to je do pri-
bližno sredine septembra.
KOMISIJA ZA
NAMIZNI TENIS
v soboto popoldne so se v Celju
zbrali predstavniki namiznoteniških
sekcij pri društvili Partizan ter se
pogovorili o dosedanjem delu, zlasti
pa sprejeli okvirni program bodoče-
ga razvoja namiznega tenisa v okraju.
Po vzoru ostalih športov so tudi oni
Izvolili petčlansko komisijo, ki bo de-
lala pri Okrajni zvezi za telesno kul-
nega tenisa v celjskem okraju. Za
predsednika so znova Izbrali tovariša
Franca Rojea.
turo in vodüa celotno politiko namiz-
Novi hotel »Celeia« čaka na svoje prve goste
ZANIMIVOSTI
NOVEGA
CELJSKEGA
HOTELA
Jutri, v soboto, 14. tega meseca
bodo na slavnosten način izročili
namenu nov celjski hotel »Celeia«.
Zanimivo je, da so se kot prvi
gostje za ta hotel najavili člani
vzhodnonemške atletske repre-
zentance, ki bo 21. in 22. julija
nastopila v Celju proti izbrani
vrsti Jugoslavije. Vendar upaj-
mo, da atleti iz Vzhodne Nemčije
ne bodo hkrati prvi gostje tega
hotela, temveč da bodo njegov
prag že prej prestopili drugi.
Hotel »Celeia« ima sedem nad-
stropij. V pritličnih prostorih je
prostor za recepcijo, nadalje gar-
deroba, pisarni za tajnika in di-
rektorja hotela, v nadaljevanju
pa še restavracija, posebna resta-
vracijska soba ter prostor za ta-
ko imenovani » Snack bar«. V
glavni in posebni restavracijski
sobi bo 56 miz, oziroma približ-
no 200 sedežev. Posebnost hotela
bo »Snack bar«. Točilna miza bo
v sredini prostora, okoli nje pa
stolčki in najbrže tudi manjše mi-
zice. Za postrežbo v baru se ne
bo zaračunavala postrežnina. Ka-
kor restavracija tako bo tudi bar
odprt kot vsi ostali gostinski lo-
kali v Celju. Posebne dvorane za
kavarno ne bo.
Poleg glavne restavracijske
dvorane, ki ima eno steno v ste-
klu, je kuhinja, kjer bodo pri-
pravljali jedila samo na električ-
nih in plinskih štedilnikih.
Novi celjski hotel ima 122 le-
žišč, od tega je 52 enoposteljnih
sob. Razen tega ima dva apart-
maja, vse ostale sobe pa imajo
po dve postelji. Medtem, ko ima-
jo enoposteljne eobe le umivalni-
ke, so pri ostalih sobah še zelo
lepe kopalnice. Apartman obsega
dnevni kotiček, »palnico ter ko-
palnico. Mimo tega so v vsakem
nadstropju prostori s prhami, ki
jih bodo lahko uporabljali gostje
ne da bi za to plačevali še kaj
posebej.
Gost, ki too hotel prenočevati v
hotelu, bo lahko v sprejemni pi-
sarni naročil za svojo sobo radij-
ski sprejemnik pa tudi telefon.
Razumljivo je, da bo za to pla-
čal posebno obrabnino. V per-
spektivi pa bo novi celjski ho-
tel imel na razpolago tudi nekaj
televizijskih sprejemnikov, kijih
bodo prav tako posojali gostom.
V vseh sobah so posebna stikala,
ki imajo zvezo z vratarjem ozi-
roma recepcijsko pisarno, nada-
lje s sobarico ter natakarjem.
Razen tega je v vsaki sobi poseb-
na naprava za prebujanje gostov
ob zaželeni uri. Ce bo na primer
gost prosil vratarja naj ga zbudi
ob določeni uri bo le-ta pritisnil
v svoji kabini na gumb, ki bo
sprožil napravo v sobi. Ta napra-
va bo brnela vse dotlej, dokler
gost ne bo vstal ter jo sam iz-
klopil. Stikalo za izklop napra-
ve pa je nameščeno tako, da bo
gost moral zapustiti posteljo, če
ga bo hotel doseči in s tem pre-
kiniti brnenje.
Na vrhu hotela je terasa, kjer
se bodo gostje lahko sončili in
posedali. V ta namen si bodo la-
hko iziposojevali ležalne stole; po
posebnem naročilu pa jim bodo
tod postregli tudi z raznhni pija-
čami.
Poseben del hotela je vrt. Med-
tem ko je en del tega zunanje-
ga prostora vezan na »Snack
bar«, zavzema drugi dosti večji
prostor. Na vrtu bo prostora za
okoli tri sto gostov.
Novi hotel ima kar tri dvigala
in sicer za goste, za uslužbence
hotela ter tovorno dvigalo.
Tu bo tudi v primerni meri po-
skrbljeno za ples in zabavo.
Vsako soboto in nedeljo zvečer bo
v gostinskih prostorih igral an-
sambel Edija Goršiča.
V hotelu bo delalo vsega sku-
paj 36 ljudi.
Zanimivost novega hotela je še
v tem, da ima vse notranje stene
prevlečene s papirnimi, a vendar,
pralnimi tapetami. V vseh sobah
na tleh je linolej, stopnice pa so
pokrite s podolitom. -an
CELJSKI GROFJE BODO
kljub nekaterim težavam
Pred sezono: Slovensko ljudske
gledališče bo ■prLzoriio Celjske
grofe. Med sezono: Slovenske
ljudsko gledelišče grofov ne more
uprizoriti. Po sezoai: Celjske grofe
bo uprizoril Delavski oder ìm to
— na Starem gradu. Nekaj dni za
tem: grofje ne bodo na grada,
temveč na Muzejskem tregn. Nato,
grofje bodo vendarle na grada,
Slovensko ljudsko gledališče pa je
Delavskemu odre >posodilo« nekaj
svojih uslužbencev. In epilog vsek
teh razprav: pred dnevi smo opa-
zili že prva vabila za premier©,
ki bo 2tt. julija zvečer na Starem
gradu.
Oglasili smo »e pri Delavskem
odru, povprašali im zvedeli c
Celjskih grofih to-le:
Delavski oder bo s predstavami
Celjskih grofov, ki bodo dvajsete-
ga, enaindvajsetega in dvaindvaj-
setega julija na Starem grade,
proslavil občinski praznik in dam
vstaj«. Predstavo režira Cvetko
Vernik, glavne vloge pa igrajo:
Tone .*5olar. Jaro zelinka, Mira Fur-
lan, Jože Jordan, Peter Simoniti,
Ivan Verk, Ivan Ramšak, Marije
Ramšak, Franc Mimik in Jožu Jut
riha. Poleg tovariša Šolarja, ki je
igravec Slovenskega ljudskega gle-
dališča, pri predstavi sodeluje tudi
gledališki lasuljar in masker Vinko
Tanjšek, skrb za kostume pa je
prevzela Pavla Pristovškova. Čla-
ni Delavskega odra so nam tudi
povedali, da jim je Slovensko
ljudsko gledališče sicer obljubilo
vso pomoč, da pa o kakšnem »po-
isojanju« igravcev ali režiiserjev
ne bi mogli govoriti. Torej Celj-
ski grofje so ostali domena celj-
skega Delavskega odra, člani p«v
klicnega gledališča pa pri ..pred-
stavi sodelujejo zato, ker jih je
Delavski oder zaprosil in ker je
tako prav tudi njim.
Uprizoritev Celjskih grofov na
gradu terja vsekakor mnogo skrb-
nih priprav, sploh, če upoštevamo
s<t to, da prireditelji želijo, da bi
bila v »stilu« ne saroo pre'dstava,
trmveč tudi okolje in vzdušje na
sploh. Ta naloga pa je nedvomno
velika in prav gotovo bo celjsko
mesto z velikimi simpatijami
spremljalo tudi nadaljnje delo De-
lavskega odra, če jim bo predsta-
va na gradu uspela. Besede o tem
pa prihranimo raje za dneve po
preraiiTÌI Samo še to: Delavski
oder bo vrcdil tudi predprodajo
vstopnic — veak dan v popoldan-
skih urah, -ij
KRONIKA NESREČ
Hermina Skale z Lipe pri Franko-
lovem je padla s skednja ter si po-
škodovala glavo in obe roki. — Pri
padcu si je poškodoval glavo in zlomil
rebra Konrad Pirnat iz Prapreč pri
Vranskem, — Pavla Jamnik iz Petrovi
Je padla in si poškodovala glavo. —
Janku Mastnaku iz Bodreža pri Gro-
belnem je cirkularka odrezala prste
na levi roki. — Z motorjem je padla
in si poškodovala nogo Ljudmila Rav-
nak iz Smarjete. — Osemletni Anton
Maric iz Bukovega žlaka je med vož-
njo padel iz prikolice motorja ter se
ranil po glavi. — Franc Rojnik i2
Sempetra je padel in si zlomil nogo.
GIBANJE PREBIVA VSTVA
V ČASU OD L DO 7. JULIJA JE BILO
ROJENIH 22 DEČKOV IN 19 DEKLIC
POROČILI SO SE:
ZABUKOVSek Martin, Stavbeni
ključavničar in STOLER Veronika-
Marija, perica, oba iz Maribora, ZORE
Josip, modelni mizar in PRIMOZiC
Hedvika, uslužbenka, oba iz Celja.
MALGAJ KAREL, livar in MASTNAK
Ljudmila, delavka, oba iz Lokrovca.
SEPEC Emil, uslužbenec iz Slov.
Konjic in TORINEK Olga, delavka iz
Celja. SPRAJC Albin, gradbeni teh-
nik in 2ERJAV Marija, uslužbenka,
oba iz Rogaške Slatine. DECMAN
Franc, elekirovarilec in STRASEK
Marija, elektrovarilka, oba iz Celja.
NOVAK Valentin, učitelj iz Rečice
ob Savinji in HUDALES Ana, uči-
teljica iz Planine. OSTRUH Franc,
elektroinstalater in KARNER Hed-
vika, likalka perila, oba iz Celja.
FINK Marko, absolvent pravne fa-
kultete in STOJAN Nada, absolvent
pravne fakultete, oba iz Celja. POD-
VEZANEC Mirko, zidar in SRECNIK
Ema, delavka, oba iz Celja.
UMRLI SO:
STRASEK Rozalija, roj, Zurmani
druž, upokojenka iz Sp. Gabernika,
stara G7 let. KOS Marija, roj. Vrtač-
nik, gospodinja iz Dobležič, stara 64
let, AMON Vinko, kmetovavec iz Ve-
rač, star 33 let, LESNIK Ana, roj.
Sipek, gospodinja iz Rečice, stara
65 let. OREL Angela-Marija, roj. Ku-
čić, gospodinja iz Kuma na Sutli,
stara 40 let. PLEVNIK Karol, osebni
upokojenec iz Celja, star 61 let. KRA-
MAR Frančiška, roj, Mirnik, gospo-
dinja iz Celja, stara 70 let. SEVCNI-
KAR Terezija, roj. Korun, delavka
iz Orle vasi, stara 21 let. PUSNIK
Blaž, upokojenec iz Slivnice, star "íT
let. FONDA Cecilija, roj, Metelan,
gospodinja iz Gomllskega, stara 73 let.
LAPORNIK Blaž, iz Vodiške^a, st&r
S5 let. BERLISK Stanislav, invalidski
upokojenec iz Velenja, ktar 54 let.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 27 — 13. juUja 1962

Najlepše
dorilo
za sorodnike, znance in
prijatelje d tujini
je Celjski
tednik
Pošiljati ga pričnemo takoj
po prejemu predplačila.
Komisija za delovne odnose pri
odnl skupnosti Savinja, Celje
sprejme v službo
tehničnega
risarja
Pogoji: ustrezna kvalifikacija ali
praksa. Plača po pravilniku o delitvi
osebnih dohodkoT.
Komisija za sklepanje in odpoved
delovnih  razmerij  Pivovarne  Laško
razpisuje prosto delovno mesto
fakturistke
pogoj: srednja strokovna izobrazba
z znanjem strojepisja ali nižja stro-
Icovna izobrazba s 5-letno prakso v
pisarniški stroki ih znanjem stroje-
pisja.
Osebni dohodki po pravilniku.
Prijave poslati do 25. julija 1962 na
tajništvo Pivovarne Laško
Upravni odbor komunalnega
otortnega centra »OLJKA«
Šmartno ob Paki
razpisuje
delovno mesto samostojnega ko-
respondenta za splošni oddelek.
Pogoj: srednja strokovna izo-
brazba z daljšo prakso. Osebni
prejemki po pravilniku o osebnih
dohodkih v podjetju. — Nastop
službe takoj. — Ponudbe z vse-
mi potrebnimi podatki pošljite na
upravni odbor podjetja.
Trgovsko podjetje SAVINJA Mozirje razpisuje delovno me-
sto FINANČNEGA KNJIGOVODJA.
Pogoj: srednješolska izobrazba in praksa. Osebni dohodki po
pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe 1. 8.
1962 ali po dogovoru.
Ponudbe je poslati do 20. julija 1962
Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ob-
činskem ljudskem odboru Celje na predlog sveta za kulturo
in znanost pri občinskem ljudskem odboru Celje
razpisuje delovno mesto
direktorja Zavoda
xa spomeniško yarstro т Cel j«.
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba s i letno
prakso na ustreznih delavnih mestih.
Ponudbe je poslati omenjeni komisiji najpozneje do
31. 7. 1962 z obširnim življenjepisom in opisom dosedanjega
dela na usitreznih delovnih mestih.
Številka: 023-20/1Ö62-1
Datum: J. 7. IME
Šolski odbor osnovne šole I Rogaška Slatina razpisuje
prosto delavno mesito
TAJNIKA SOLE
Pogoj: dovršena popolna srednja šola — ekononaska —
al: pa administrativna šola z najmanj 5 letno prakso.
Plača po pravilniku šole o določanju osebnih prejetiAiov.
Cenjene ponudbe pošljite do 1. 8. 1962 na naslor:
OSNOVNA ŠOLA I
BOGAŠKA SLATINA
Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« т Celju вароЛ reč
Že priučenih
vlagavk
stanujočih na ožjem mestnem področju.
Reflektaratke naj se zglase v kadrovskem sektorju podjetja.
Ob izgubi naše drage mame, sestre, tete, stare mame in tašče
Cecilije Fonda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za poklonjeno cvetje in zadnje spremstvo.
Prisrčna hvala zdravnikom internega oddelka Celjiske
bolnice za pomoč, posebno primariju dr. Rojniku in dr. Cun-
drovi. Hvala itudi častiti duhovščini.
Žalujoči sin z družino
OBJAVE IN OGLASI
твшшшт
KINO UNION
13. 7.—17. 7. - SERENADA TELIKE
LJEBEZNI — zah. nemški barvni Csc
film
18, 7.-21. 7. — VODJA BANDE
argentinski film
KINO METROPOL
do 14. 7. — zaprt
15. 7.^17.  7.  - MLADOLETNICE
italijanski film
18. 7.-22. 7. — OGRADA
jugoslovanski film
LETNI KINO
13. 7.-16. 7. — SONCE ZNOVA VZIDE
ameriški barvni Csc film
17. 7.-20. 7. - BEATRICE CENCI
italijanski barvni Csc film
KINO SVOBODA ŠEMPETER V SAV.
DOLINI
14. 7.-15. 7. - DARBY O' GILL
ameriški barvni film
18. 7—19. 7. — ROŽE ZA DRŽAVNEGA
TOŽILCA — Zah. nemški film
KONCERTI
II. Promenadni koncert Olepševaljiega
in turističnega društva Celje bo v ne-
deljo 15. t. m. ob 10. uri v Mestnem
parku.
Igrala bo godba Tovaxne emajlirane
posode Celje.
CELJANI VLJUDNO VABLJENI
LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOiBILOV
POZOR!
Udeležite se v začetku avgusta dvo-
dnevne vožnje po visokogorskih cestah
KOROŠKE, TIROLSKE in ITALIJAN-
SKIH DOLOMITOV. Zahtevajte progra-
me v poslovalnici.
V mesecu septembru organiziramo 5
dnevno potovanje v MtJNCHEN na og-
led tradicionalne gostinsko-turistične
prireditve  OKTOBERFEST.
3-dnevno potovanje na jesenski vele-
sejem na DUNAJU.
2 dnevno potovanje v TRST in BE-
NETKE vsak mesec — po reklamni ceni.
Prijave do zaključenega števila ude-
ležencev.
11 dnevni izlet z avtobusom po JUGO-
SLAVIJI v juliju, avgustu in septembru.
Prijave   do   zaključnega   števila   udele-
Ž G П C C V
DELOVNI KOLEKTIVI!
Turistična poslovalnica Avtobusnega
prometa Celje — IZLETNIK Vam orga-
nizira eno, dvo in večdnevne izlete po
domovini in v inozemstvo.
Poslužujte se naših turističnih uslug!
Se priporoča
IZLETNIK Celje
PRODAiil
Prodam globoki italijanski otroški vozi-
ček, Ivan Slamnik, Otok 11
Ugodno prodam lepo parcelo z nasadom
na  Lopati.  Naslov  na upravi  lista.
Proda se skoraj nova kompletna kuhi-
njska oprema — zelo ugodno — ogled,
Miklavžina,  Preserje 5, Braslovče.
Enodružinsko hišo, novo podkletcno, ve-
lik vrt, prodam, ob postaji Grobelno.
Informacije pri vratarju pošte v Ce-
lju.  Ob delavnikih — celi dan.
Prodamo spalnico z vložki in jedilnico.
Lužnik, Celje Vrtna 1 (iz Aškerčeve).
Prodam enodružinsko hišo v bližini Ce-
lja — vseljivo. Informacije pri Ivanu
Premšaku »Potrošnik« Vojnik.
Zidan štedilnik levi s kotlom in plošči-
cami, železni štedilnik ter plinski ku-
halnik naprodaj. Hrašovec, Celje Sa-
vinjsko nabrežje 5 ogled oiioldne
Leseno sobno steno 3,5 X 3,20 z okni
in vrati prodam. Jensterlc, Zidan-
škova 25/1.
Zazidalno parcelo prodam. Informacije
na upravi lista.
Poceni prodam dobro ohranjen klavir.
Blazon.  Celje Stanetova ilib/l.
SLUŽBI
Strojepisko za 4 urno dopoldansko za-
poslitev sprejme družbena organiza-
cija v Celju. Prejemki dobri. Prednost
strojepiske z znanjem stenografije.
Pomidbe na upravo lista pod šifro
»Dopoldne<.
V delovno razmerje sprejmemo dva pol-
kvalificirana ali kvalificirana kovino-
stiskača »AUREA«,  Celje.
Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe
iščem. Ponudbe na upravo lista pod
»Poštenje«.
Iščem gospodinjsko pomočnico ali za
dopoldansko pomoč. Nudim hrano in
stanovanje. Naslov na upravi lista.
40 letna gospodinja išče sl.užbo pri sta-
rejših upokojencih v Celju. Naslov
na upravi lista.
Upokojenec želi službo hišnika. Naslov
na upravi lista.
RAZNOÍ
Zahvaljujem se direkciji Elektro Šem-
peter, da je odstopila od tožbe zaradi
žalitve njihovih delavcev.
Ignac Zupane, Žalec
Fani   Keler   —   šivilja,   Sli vnicu-Celje
želi znanstva z ii])okojencem.
KOMUNALNA BANKA CELJE po-
novno poziva vse pravne osebe, ki po
Uredbi o hranilnih vlogah niso upra-
vičene imeti svoja sredstva naložena
na hranilni knjižici, da do 15. av-
gusta 1962 take vloge pri Komunalni
banki Celje, odnosno pri njenih
ekspoziturah v Laškem, 2alcu, Mo-
zirju, Slovenskih Konjicah, Šmarju
pri Jelšah ter pri podružnici Mestni
hranilnici v Celju realizirajo.
Po navedenem datumu bo banka
sredstva iz takih hranilnih vlog pre-
nesla na občinski investicijski sklad.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage žene, me-
mo in stare mame
FRANČIŠKE KRAMER roj. Mirnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-
kom, sosedom, prijateljem iii znancem,
kolektivoma Avtoobnove in Kmetijske
zadruge Celje; uslužbencem, sindikalni
podružnici in kolektivu Volne Laško,
Planinskemu društvu Laško In sostano-
valcem v Laškem, ki ste nam izruz'li
sožaljc in jo v tako velikem številu
spremili na zadnji poti ter ji poklonili
toliko vencev in lepega cvetja. Posebno
se zahvaljujemo g. opatu za izrečene
poslovilne besede in pevskemu zboru
iz Laškega za ganljive ža.lostinke.
Še  enkrat  vsem  prisrčna   hvola.
Žalujoči mož Vinko, sin Maks ter
hčerka Marija in sin Stanko z druži-
nama.
Celje, Laško, dne 10. 7. 1962
STANOVANJA
Lepo opremljeno sobo oddam dvema so-
lidnima študentoma. Naslov na upravi
lista.
Oddum opremljeno sobo z garažo. Na-
slov na upravi lista.
Dvosobno stanovanje v centru mesta
menjam za dva enosobna stanovanja,
ali pa za eno enosobiio in eno ločeno
sobo.  Naslov  na upravi  lista.
Upokojenka išče stanovanje pri starej-
ših Jjudeh, gre v skupno gosipodinj-
stvo ali pazi na otroka za malo sobo.
Naslov  na upravi lista.
Upokojenka srednjih let išče sobo po-
maga v gospodinjstvu. Naslov na u-
praivi lista.
Uslužbenka sama, išče sobo z malo ku-
hinjo. Nagrada 50.000. Naslov na upra-
vi lista.
Usilužbenka, sama, kupi prazno sobo z
malo kuhinjo. Naslov na upravi lista.
Oddam opremljeno sobo do treh mese-
cev po možnosti praktikantom. Naslov
na upravi lista.
Garažo oddam na Dečkovi cesti solidne-
mu ponudniku. Naslov na upravi Lista.
Sobo nudim upokojeni ženski, ki bi pa-
zila na enoletnega otroka. Naslov na
upravi lista.
Solidna upokojenka išče prazno sobo v
centru Celja, plačam za 10 mesecev
vnaprej. Ponudbe na upravo lista pod
zanesljiva.
OBJAVE
Podjetje »POSREDNIK«
Celje, Tomšičev trg 16
Telefon 25-90
Za prodajo v komisijski trgovini
nujno rabimo: moške obleke, tehnični
material, rabljeno sobno in kuhinjsko
pohištvo, ženska in moška kolesa, mo-
pede itd.
Za poslovalnico v Velenju, Celjska 77,
rabimo razno kuhinjsko in sobno po-
hištvo.
Za prodajo v posredništvu rabimo
razne stroje in naprave, osebne in
tovorne avtomobile, enostanovanjske
hiše v Celju in bližnji okolici tei
gradbene parcele.
Komisija za štipendije pri občinskem
ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah
RAZPISUJE
5 ŠTIPENDIJ ZA UČITELJIŠČE
Prošnjam, kolkovanim z 250 din je
treba priložiti: Potrdilo o šolanju,
prepis zadnjega šolskega spričevala,
kratek življenjepis, mnenje množičnih
organizacij, potrdilo o premoženjskem
stanju.
Prošnje je treba vložiti do vključno
25. julija 1962. Prednost imajo reflek-
tantl iz višjih letnikov.
IZLETI PO JUGOSLAVIJI
1. 9-dnevno potovanje po JUGOSLAVI-
JI — odhodi vsak iponedeljek т jnlijm,
avgustu in septtnnbru.
2. 4-dnevno potovanje v ĐERDAP —
prijave do zaključnega števila.
3. 6-dncvno potovanje v OHRID —
prijave do zaključnega števila.
IZLETI V INOZEMSTVO
1. 5-dni z JAT-ovim aviionom т SSSR
— Kijev. Leningrad in Moskva, prijave
do 15. avgusta 1962, zahtevajte program
v poslovalnici.
2. 7-dnevno potovanje v PARIS —
LONDON, prijave do 1. septembra 1962.
3. 7-d(nevno potovanje v KAIRO —
ATENE, prijave za 1. grupo do 1. 8.
1962, za 2. grupo do 1. 9. 1962. za 3.
grupo do 1. oktobra 1962.
4. 8-dncvno  potovanje   v   ISTAMBUL
— SOLUN, prijave do 20. julija 1962.
5. 6-dnevno  potovanje   v   AVSTRIJO
— SVlCO - ITALIJO, prijave do 15.
julija 1962.
IzLeti, ki jih prirejamo po domovini
in v inozemstvo, postajajo iz leta v
leto popularnejSi. Število udeleženceT
na njih nenehno narašča in prav to nam
je pri sestavi programa izletov naložUo
dolžnost, da ga dopolnimo z nekaterimi
zanimivimi novostmi.
Poslužujte se vseh turističnih uslug,
ki vam jih nudi in se priporoča
KOMPAS, Ceije
Uredništvo С«ЦС1 TltoT Ug 9 '
poštni predal — teleioa 25-0
ui 23-24 ~ opraf« Celje. Tn V.
kongresa  9  —  DoStni predal Ш
- telefon 2Vn la 9IMIÌ - tekoU
račun pri Nafednt banki Ceijei
603-U-1-M6 — (жкаЈа ob petkih —
letna nairo£alae П0. poUetoa 400
četrtletne 200 4á« — laoMoutvo
2400 — po»aja«Ma MwBke 20 di-
narjev  —  RelM^iacv oe vrafiamo
— sprejean е(шв*, razpisom la
objav do «мкс има do 12. ure
v o^lasnen od^rik» Trg V. koo-
graaa
Informadja   a   aalatit.   ffaapMb
¡0   objavab   debila lè' a «pravi
Caljsk^ «aéifti  ^
Zaradi velikega pomanjkanja vođe v vodovodnem omrežju
celjskega vodovoda opozarjamo na skrajno štednjo 'j. vođo.
Stanje je kritično, vođe primanjkuje v vseh višjih legah in
večnadstropnih zgradbah.
Prepovedujemo zato vsakršno zalivanje vrtov, pranje avto-
mobilov in vsako nepotrebno porabo vode.
Prosimo prebi va vstvo, da upošteva naše resno opozorilo in
nam tako pomaga zagotoviti najnujnejšo oskrbo z vodo.
Plinarna vodovod - Celje
DRAGI GOSTJE!
RAZVEDRILO:
na vrtu
hotela Evrope
Vam nudi kolektiv vsak dan razen ponedeljka in sicer s ples-
no glasbo na vrtu od 19. do 23. ure, od 23. do 1.00 se plesna
glasba nadaljuje v kavami.
Zabavo Vam midi priljubljeni orkester »BARANJA«.
Kolektiv hotela Evrope Celje
PRI NAS IN PO SVETU
ADIEU IN MARHABA
POSLAVLJANJA IN SNIDENJA V ALŽIRIJI
Pred dnevi so ise Alžirci po se-
demletni borbi priborili pravico,
da javno glasujejo za neodvis-
nost. Naj si je tajna vojaška or-
ganizacija OAS še tako prizade-
vala s terorjem omejiti izid re-
ferenduma, listkov z besedico DA
je bila pretežna večina. Domala
smešno malo je bilo tistih, ki so
upali z odklonilnim glasovanjem
obdržati tok zgodovine.
Bilanca boja, ki je kronal osvo-
bodilno gibanje Alžircev z zmago,
je krvava in grozovita. Sedem-
letna vojna je terjala smrt okoli
350.000 alžirskih rodoljubov, oko-
li 20.000 Francozov, medtem ko je
čez meje Maroka in Tunizije
zbežalo vsaj četrt milijona ljudi
pred terorjem francoskih padal-
cev in tujske legije, nazadnje tu-
di pred OAS.
Ko je francoska vlada z evian-
skiim sporazumom tako rekoč dvi-
gnila roke od Alžirije, je O AH
nadaljevala boj skrajnežev med
francook'Lmi koloni za francosk]
Alžir. Vsak dan smo lahko pre-
birali poročila o desetinah in de-
setinah mrtvih, ki so jih terori-
sti brezobzirno pobijali na ulicah
alžirskih mest.
Toda ko je bil razbit center
OAS in aretirani njeni glavni vo-
ditelji, so se začeli Francozi, zla-
sti desni skrajneži množično seli-
ti v Francijo. Zapuščali so svo-
ja posestva, svoja dobičkanosna
podjetja, v strahu pred povrači-
lom domačinov za strahote in iz-
koriščanje.
Navedimo nekaj razlogov zakaj
so se alžirski Francozi tako ote-
pali sporazuma in zakaj je nji-
hov »adieu« tako boleč?
Primoiiòki del Alžirije je bogai..
Tu je 27'Vo vGe obdelovalne zem-
lje, tu je 12 hidroccntrEil, tu ra-
ste na 1,200.000 ha ječmen, ■ na
1,700.000 ha pšenica, na 67.000 ha
oves. Tu se letno pridela 18 mi-
lijonov hektolitrov vina in 24.000
ton namiznega grozdja. Po step-
skih tleh se pase 5 in pol milijo-
na ovac, pol milijona oslov, 200
tisoč konj, prav toliko mul ter
toliko kamel. Obala je polna rib.
Letno ulovijo okoli 22.000 ton rib.
Na videz puato hribovje skriva
bogate zaloge rud od urana, pla-
tine, diamantov, do bakra, pirita,
železa, mangana, žvepla itd.
Zemeljski plin je nakopičen v
zalogah preko 800 milijard kubič-
nih metrov, medtem ko je sa-
harsko področje bogato z nafto,
ki je presegala potrebe Francije,
čeprav šele deloma izkoriščana.
Naštevali bi lahko še in še, da
bi našteli vse »razloge« trdovrat-
nosti Francozov. Dolgo časa je
tudii franco;ika vlada vztrajala pri
tem, da ostane Alžirija sestavni
del francoske republike. Toda
stroški vojne in brezizgledncet
zmage je streznila Pariz, ne pa
tudi kolonov, ki bi se marali od-
reči brezobzirnega izkoriščanja,
kajti...
Še je treba navajati »razloge«.
Od 10 milijonov prebivavcev je
9 milijonov Alžircev, predvsem
Berberov in Arabcev. Komaj 1
milijon odpade na evropske pri-
seljence, predvsem Francoze,
Spance in Italijane. Zadnji pa so
izključni gospodarji boljših zem-
ljišč, rudnikov, trgovine, indu-
strije, prometa itd. Skratka biLi
so gospodarji večine vseh gospo-
darskih virov, ki so letno dajala
skoraj 500 milijonov dolarjev do-
hodka.
In zdaj ogromno teh ljudi be-
ži v Evropo in ustvarja med bur-
žoazno javnostjo poplave sočutja,
čeprav jiih ni nihče podil. Začas-
na alžirska vlada zagotavlja vsem
Evropejcem popolno enakost z
domačim, če postanejo državljani
nove Alžirije. Toda v Evropi,
zlasti v Nemčiji, krožijo solzave
storije o »belih beguncih«, ki mo-
rajo bežati zato, ker so Afriki
prinesli civilizacijo.
Toda nihče ne pove, da so
Francozi od 1830. leta, odkar je
Alžirija v njihovih rokah, ravno
s kolonialnim bogastvom dvigali
nivo matične dežele in civilizaci-
jo na evropskih tleh na račun za-
tiranih nairodov. Ko objavljajo
slike nesrečnih beguncev, ne mo-
rejo odkriti takih strahot, kot so
jih bili deležni med sedmimi leti
Alžirci. Alžircem ni bilo dano, da
se poslovijo spodobno, da odnese-
jo s seboj svojo premično imo-
vino z zagotovili o povračilu pre-
ostalih nepremičnin. Naposled pa
je njihov »adieu« čisto prostovo-
ljen ...
Medtem pa se v Alžirijo vra-
čajo čete cevobodilne vojske, be-
gunci iz Maroka, Tunizije, Egip-
ta, Sudana. Srečujejo se matere s
sinovi, ki so medtem odrasli, ko
so bili proč, srečujejo se sestre z
brati, ki so postali junaki in si
kličejo »marhaba« — pozdravlje-
ni, -ec.
KRATKE
LEOPONI — MULATI
ŽIVALSKEGA SVETA
Niso samo mule potomci me-
šanih živalskih parov. V Tokiju
je v živalskem vrtu levinja že
drugič skotila mladiče, katerim
je oče leopard. Ti mladiči, ki so
od očeta podedovali lisasto krz-
no, od matere pa večjo rast, se
imenujejo leoponi. Ko so mali, so
si vsi enaki, toda ko mladiči mo-
škega spola začnejo doraščati,
dobijo okoli vrata grivo, kakršno
nosi dedek po materini strani —
kralj živali.
MISTER »KURJA POLT«
SNEMA NOVO STRAHOTO
Ameriški režiser Alfred Hi-
tshcock, znan po svojih napetih
kriminalkah in imenu »mister
kurja polt« snema svojo najno-
vejšo strahoto. Zgodba je posne-
ta po znanstveno-fantastični no-
veli. Vsebina: Ptice so napove-
dale vojno ljudem in pri tem se
vrstijo scene, ko dresirani orli,
papige, kosi in celo vrabci klju-
jejo ljudem v oči, lica. Mister
»kurja polt« pravi: — To bo naj-
strašnejša strahota v moji kari-
eri! —
JOHN GLENN SE JE CUDIL
V Ameriki vsako leto podelijo
naslov »ameriški oče leta«. Ta
naslov podeli ameriška »liga
srečnih očetov«. Astronavt John
Glenn je bil zelo začuden nad to
častjo in rekel: — Zakaj ste iz-
brali ravno mene, ko pa skoraj
nikoli nisem doma? —
ANGLEŠČINA JE ZAKLAD
KLETVIC
Jožef Monkizevicz, znan filmski
režiser, je izjavil nedavno v Ri-
mu: — Nisem vedel, da je angle-
ščina kot jezik džentlemenov ta-
ka zakladnica kletvic. V to sem
se prepričal v trenutku, ko se je
igravec Richard Burton po nesre-
či pri snemanju prebudil iz neza-
vesti.???
MIŠI NAMESTO PIŠTOL
Newyorski tožilec je obtožil lo-
kalne gangsterje, ki imajo pod
»kontrolo« kozmetične salone.
Tam, kjer lastniki nočejo plačati
reketa (davek gangsterjem), spu-
ščajo v lokale žive miši. Jasno je,
da se pretežno ženske stranke po-
navadi razbežijo ob takem napa-
du.
Okroglih nog-naokrog
Ob takšni predrznosti bi v Ce-
lju prUeteli na kup vsi promet-
ni miličnilki. Toda tale afriški
farmar glede prometne policije
nima strahu. Brez pomisli na ka-
zen, zasliševanje in podabno, na-
loži na roller svoje tri otroke in
še hišnega čuvaja povrhu. Tako
vsak dan obkroži svojo dokaj ob-
sežno plantažo kave.
Pozaibili pa smo povedati, da je
farmar zasidral svojo »barko« ne-
kje na beli planoti v kenijski vi-
soravni, kjer imajo belci v po-
sesti najlepšo zemljo. In ravno
te stotine hektarjev, zaradi kate-
rih je upal živeti brezskrbno, mu
delajo hude skrbi. Kenija bo prej
ali slej samostojna. Njeni vodi-
telji, talko tudi Tommo Kermyata,
pa že zdaj zahtevajo agrarno re-
formo, enakost belih in črnih
ljudi. Da, te skrbi so hujše od
bojazni pred srečanjem s polica-
jem .. .
Bila biB. B.pa...
Slika je posneta letos v Cannesu,
kjer sicer ni bilo veliko škanda-
lov, pa vendar prava meglica
zvezdic, ki bi bile rade odkrite.
Taka nadebudnica je odela svoje
obline v pleteno mrežasto obleko,
lase si je skuštrala po modelu
svoje vzornice. Toda režiserji je
niso odkrili. Pravijo, da je že z
eno B. B. (Brigite Bardot) dovolj
sitnosti. No, niso bue vse take,
da bi bile rade B. B. Bilo jih je,
ki bi bile rade Meryllyn, ali Lo-
la, Sofija, Jeane in podobno. Ti
nesrečni filmski mogotci pa so
tako nečloveški, da namesto pla-
giatov iščejo vedno kaj novega
za oči...
Ko sonce zatone...
Ko sonce leze v zaton in se obzorje pordeči, se začne
delovni dan za ribiče. Noč za nočjo, razen v tistih, ko je
polna luna in jasno nebo, se iz ribiških naselj neslišno podajo
v mrak male flotilje. In ko se na nebu prižgo prve zvezde,
se nad morsko gladino zasvetijo plavkasto bele luči in nihajo
na valovih. Tu dve, tam spet dve ... Včasih so posejane po
vsem zalivu ali morskem kanalu, včasih pa samevajo kot
oči kakšne morske pošasti.
Kako poteka nočni lov? Kratek opis za tiste, ki ribiče
gledajo s terase svojega počitniškega bivališča, pa ne tvegajo
noči, da bi enkrat šli z njimi...
Na nočni lov gre vedno po več čolnov. Dva ali trije so
svetilničarji, ali po dalmatinsko >-^svečari«. Ti se do mraka
približajo kraju, kjer nameravajo vreči mreže in prižgejo
luči. Nekoč so mislili, da luč sama po sebi privablja ribe na
površino. Zdaj vemo, da je luč le sredstvo, s katerim se raz-
svetli površina morja, po katerem plavajo mali planktoni,
hrana ribjih tropov. Svetilničarja zvabljata ribe pod luč in
ko se zdi množica dovolj velika, se začneta čolna približevati.
Tedaj pride ostala »mornarica^". Velik čoln, ali »leut«, nosi
veliko mrežo in posodo. Manjši čolni so za pomoč pri razpe-
njanju mreže, »cuglar« pa je čoln, ki zapelje mrežo okoli
svetilničarjev v velik krog, ki ga pri glavnem čolnu spet
zapre. Ko je trop rib z mrežo obkoljen, začnejo v vodi visečo
stran mreže z vitlom vleči skupaj, tako kot to delamo z
vrvjo pri potovalni torbi. Sele zdaj svetilničarja zapeljeta iz
kroga in vsi začno vleči mrežo proti boku »leuta«. Ko je
gostota rib dovolj velika, jih začno zajemati z mrežastimi
zajemalkami... Včasih je rib dovolj, včasih manj, kot se je
zdelo na pogled. Včasih v mrežo pride delfin ali druga večja
riba, raztrga mrežo in pobegne z ostalim ribjim plenom vred.
Včasih se ribiči vrnejo brez ene same ribice z raztrgano mre-
žo. Včasih, če je čas, poskusijo še kje ...
Vračajo se, ko nebo porumeni na vzhodni strani. In tako
gre noč za nočjo, pozimi in poleti. Življenje ribičev ni tako
idilično, kot je videti...
Sramota!
na pol nag
junak...
Amerika je res dežela naspro-
tij. Malokdo si predstavlja kako
puritanska je lin kako morajo tam
prav vsi paziti na mnenje tistih,
ki zmrdujejo obraze nad vsem,
kar je le malce telesno. Pri tem
pa je Amerika hkrati dežela na-
gote, seks bussinessa, setes bomb,
strippteasa in podobnih neumno-
sti.
Kako strahovito neumnost si
je puritanska Amerika privoščila
pred kratkim, pove naslednja res-
nična zgodba.
Ko je pred tedni preletel okoli
Zemlje drugi ameriški vesoljski
pilot Carpenter, je vsa Amerika
trepetala za svojega najnovejšega
junaka. Zlastii je CGvojil globoke
simpatije potem, ko je zaradi za-
mude pri startu ponovno pristal,
toda daleč od predvidenega kra-
ja. Iskali so ga celi dve uri in ga
naposled ob velikem navdušenju
nepoškodovanega našli.
Cerpenter je kot njegov pred-
nik Glenn, lin oba ruska kolega,
bil deležen vseh časti, največjih
odlikovanj, 'sprejerna pri glavi dr-
žave, publicitete itd., itd.
Carpeniter gor, Carpenter živio.
Carpenter heroj, Carpeniter pol-
bog ... Res je junak, to mu pri-
zna ves svet. In ravno zato ker
je, je tembolj nerazumljivo, kako
je pri številnih puritancih padel
naenkrat v nemilost?
Zakaj?
Tednik »Times« je v eni svojih
številk, skoraj do polovice posve-
čeni Carpenterju, nič hudega slu-
teč, objavil strahoto!!!
In ta (Strahota je: Carpenter in
žena leta 1954 na Hawaih. Oble-
čena precej nenavadno, toda nič
manj kot Marilyn Monroe sredi
belega dne, sta se udeležila zaba-
ve v tem »raju na zemlji«. Cez
kopalne kostume sta si abesUa
nekako listje, pa izgleda, ko da
sta oblečena kot »prvi par«.
To hudo »p>ohu j šljivo« sliko po-
objiavljamo).
Objavljena slika je med puri-
tanskimi Američani pokopala vse
prejšnje simpatije do človeka, ki
je poleg Glenna in obeh brezver-
skih Ruisov prišel tudi fizično naj-
bliže bogu. Slikali m ga kot dob-
rega vernika, kot zlatega očeta in
idealnega moža, kot steber mo-
rale in časti. Zdaj pa naenkrat
slika polnagega heroja. Nezasli-
šano!